AMADEJA ŠALAMUN
UPORABA PREHRANSKIH POJMOV V OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2015
Dvopredmetni učitelj: gospodinjstvo kemija
AMADEJA ŠALAMUN
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec Somentor: asist. Martina Erjavšek UPORABA PREHRANSKIH POJMOV V
OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIH DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2015
V času obveznega osnovnošolskega izobraževanja, se učenci pri različnih predmetih seznanijo s prehranskimi vsebinami in pojmi. Vključevanje prehranskih vsebin v predmetnik obveznega formalnega izobraževanja otrok in mladostnikov, izboljša njihovo prehransko znanje.
Prehransko izobraževanje je pomembno, saj lahko vpliva na prehransko vedênje in oblikovanje posameznikovih prehranjevalnih navad.
Namen diplomskega dela je bilo identificirati prehranske pojme, ki se pojavljajo v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov ter analizirati učbenike teh predmetov, z namenom ugotavljanja skladnosti prehranskih pojmov z učnimi načrti v slovenskem prostoru. Vzorec raziskave je vključeval 6 učnih načrtov obveznih predmetov (Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje, Gospodinjstvo, Kemija in Biologija), 1 učni načrt za izbirna predmeta Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja, 71 tiskanih učbenikov obveznih in izbirnih predmetov, 18 digitaliziranih učbenikov in 3 interaktivne učbenike.
Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja. Za identifikacijo prehranskih pojmov je bila uporabljena vsebinska analiza dokumentov, ki je zajemala pregled učnih načrtov obveznih in izbirnih predmetov ter učbenikov, ki se uporabljajo v obveznem osnovnošolskem izobraževanju in so odobreni s strani Zavoda RS za šolstvo. Pred vsebinsko analizo je bil oblikovan seznam kategorij, ki so se iskale v dokumentih. Z analizo učbenikov je bilo ugotovljeno, da se prehranski pojmi glede na vzgojnoizobraževalno obdobje nadgrajujejo.
Avtorji v učbenikih razlagajo dodatne prehranske pojme, ki v učnem načrtu posameznega predmeta niso omenjeni. Identificirani pojmi dokazujejo, da se učenci v osnovni šoli seznanijo z vsebinami, ki razvijajo prehransko znanje in veščine, ki so potrebne za oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad.
KLJUČNE BESEDE: prehransko izobraževanje, prehranski pojmi, učbeniki, učni načrti, predmeti v osnovni šoli
During compulsory schooling pupils in various subjects familiarize themselves withnutritional content and concepts. Integrating nutrition content in the curriculum of compulsory formal education of children improves their nutritional knowledge. Nutritional education is important because it can affect dietary behavior and help form individual eating habits.
The purpose of the thesis was to identify nutritional concepts that appear in the curricula of compulsory and elective subjects and to analyze textbooks of compulsory and elective subjects, where we find nutritional concepts with a purpose of identifying the conformity of nutritional concepts with the curricula of compulsory and elective subjects in Slovenia. The sample consisted of 6 compulsory courses curricula (Understanding the environmental sciences and engineering, sciences, Housekeeping, Chemistry and Biology), 1 curriculum for the elective subject Modern food preparation and eating, 71 printed textbooks for compulsory and elective subjects, 18 dtextbooks and 3 itextbooks. Qualitative research methods were used in this thesis. Content analysis of documents was usedto identify nutritional purposes, which included the review of the curricula of compulsory and elective courses and textbooks used in compulsory primary education and are approved by the National Education Institute.
Analysis of the textbooksshowed that the nutritional concepts, with regard to the educational period, were upgraded. Authors of textbooks mention and explain additional nutritional concepts, which are not mentioned in the syllabus of each course. The identified concepts show that pupils in primary schools are familiarizedwith the contents that develop nutritional knowledge and skills needed to create healthy eating habits.
KEY WORDS: nutritional education, nutritional concepts, textbooks, curriculum, elementary school courses
1 UVOD 1
2 TEORETIČNI DEL 2
2.1 PREHRANSKO IZOBRAŽEVANJE 2
2.2 PREHRANSKE VSEBINE PRI PREDMETIH 2
2.2.1 Prehranske vsebine v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju 2 2.2.2 Prehranske vsebine v drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju 3 2.2.3 Prehranske vsebine v tretjem vzgojnoizobraževalnem obdobju 4
2.3 UČBENIKI 7
2.4. KATALOG UČBENIKOV 8
2.5 ANALIZA UČBENIKOV S PREHRANSKIMI VSEBINAMI NA FINSKEM 8
3 EMPIRIČNI DEL 9
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA 9
3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 9
3.3 METODA DELA 10
3.3.1 Opis vzorca 10
3.3.2 Opis postopka zbiranja podatkov 10
3.3.3 Postopki obdelave podatkov 10
3.4 REZULTATI Z RAZPRAVO 10
3.4.1 Analiza prehranskih pojmov v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju 10 3.4.2 Analiza prehranskih pojmov v drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju 13 3.4.3 Analiza prehranskih pojmov v tretjem vzgojnoizobraževalnem obdobju 22
4 SKLEP 31
5 VIRI IN LITERATURA 34
6 PRILOGE 36
Preglednica 1: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za prvi razred 11 Preglednica 2: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za drugi razred 11 Preglednica 3: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za tretji razred 13 Preglednica 4: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje in tehnika za četrti razred 14 Preglednica 5: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje in tehnika za peti razred 15 Preglednica 6: Prehranski pojmi pri predmetu Gospodinjstvo za peti razred 17 Preglednica 7: Prehranski pojmi pri predmetu Gospodinjstvo v šestem razredu 18 Preglednica 8: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje v šestem razredu 21 Preglednica 9: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje za sedmi razred 22 Preglednica 10: Prehranski pojmi pri predmetu Biologija za osmi razred 23 Preglednica 11: Prehranski pojmi pri predmetu Biologija za deveti razred 24 Preglednica 12: Prehranski pojmi pri predmetu Kemija za osmi razred 25 Preglednica 13: Prehranski pojmi pri predmetu Kemija za deveti razred 27 Preglednica 14: Prehranski pojmi za izbirni predmet Sodobna priprava hrane 28
UN učni načrt
dučbeniki digitaliziran učbenik
iučbeniki interaktivni učbenik
1
1 UVOD
Na prehransko pismenost otrok lahko vplivamo z izobraževanjem. Osnovnošolsko izobraževanje ponuja številne priložnosti za vključevanje prehranskih vsebin v predmetnik osnovne šole. Pomembno je, da so prehranskega izobraževanja deležni vsi otroci saj so vključeni v formalno izobraževanje. Eden od najpomembnejših ciljev prehranskega izobraževanja je, da otroci oblikujejo zdrave prehranjevalne navade, ki jim lahko omogočijo kakovostnejše in zdravo življenje. Glede na zdravstvene probleme, ki se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih in so pogosto povezani s prekomerno telesno težo in debelostjo je pomembno, da se v šoli izvajajo ustrezne dejavnosti, ki otroke spodbujajo k ustrezni izbiri in uživanju zdrave hrane.
Prehranske vsebine se v predmetniku osnovne šole pojavljajo pri različnih predmetih. V učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov, so opredeljene obvezne vsebine in cilji ter tudi standardi znanja. Glede na učni načrt posameznega predmeta pa se pripravljajo tudi učbeniki, ki so učencem v pomoč pri usvajanju novih znanj in veščin. Učbeniki so na voljo v različnih oblikah. Najpogostejši so v tiskani obliki, vse bolj pa se uveljavljajo digitalizirani učbeniki (d- učbeniki), ki predstavljajo elektronske oblike tiskanih učbenikov. Interaktivni učbeniki (i- učbeniki) so namenjeni interaktivnemu učenju, vsebujejo številne interaktivne elemente, ki uporabnika spodbujajo k aktivnemu reševanju najrazličnejših nalog.
Namen diplomskega dela je bil izvesti vsebinsko analizo učnih načrtov in učbenikov z namenom identificiranja prehranskih pojmov v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov ter v učbenikih, ki se uporabljajo pri posameznih predmetih. Z analizo sem želela raziskati in ugotoviti ali je vsebina učbenikov skladna z identificiranimi prehranskimi pojmi iz učnih načrtov in ali se prehranski pojmi nadgrajujejo tekom posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V vsebinsko analizo sem vključila sedem učnih načrtov obveznih in izbirnih predmetov ter 71 tiskanih učbenikov obveznih in izbirnih predmetov, 18 digitaliziranih in 3 interaktivne učbenike.
Zbrani podatki in opravljena analiza bodo pripomogli k oblikovanju nadaljnjih raziskav s katerimi bi se lahko podrobneje analizirala ustreznost uporabe prehranskih pojmov v obveznem izobraževanju ter razumevanje le-teh pri otrocih in mladostnikih, ki so vključeni v obvezno izobraževanje.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 PREHRANSKO IZOBRAŽEVANJE
Prehransko izobraževanje lahko vpliva na prehransko vedênje in oblikovanje posameznikovih prehranjevalnih navad (Kostanjevec, 2009) ter pripomore k lažjemu in ustreznejšemu izboru živil, ki lahko ugodno vplivajo na zdravje in dobro počutje posameznika. Prehransko izobraževanje se izvaja v obliki formalnega in neformalnega izobraževanja in vključuje aktivnosti na ravni posameznika, skupnosti in politike (Contento, 2008).
Prehranjevalne navade posameznika se oblikujejo v otroštvu in se lahko ohranijo vse življenje, zato je za otroke pomembno, da pridobijo kakovostno in ustrezno prehransko znanje ter razvijejo zdrave prehranjevalne navade. Šola ima v zgodnji mladosti ključno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja (FAO, 2005;
Roman, 2014; Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015b).
Kostanjevec (2013) meni, da lahko vključevanje prehranskih vsebin v predmetnik obveznega formalnega izobraževanja otrok in mladostnikov izboljša njihovo prehransko znanje.
Razumevanje nekaterih prehranskih pojmov zahteva določeno abstraktno mišljenje, zato mora biti prehransko izobraževanje prilagojeno kognitivni razvojni stopnji učencev (Jerman, Koch in Kostanjevec, 2011).
2.2 PREHRANSKE VSEBINE PRI PREDMETIH
V času obveznega osnovnošolskega izobraževanja, se učenci pri različnih obveznih in izbirnih predmetih, seznanijo s prehranskimi vsebinami in prehranskimi pojmi. Prehranske vsebine pa so vključene v učne načrte teh predmetov. Učenci naj bi osnovna prehranska znanja neprekinjeno pridobivali v vseh razredih osnovne šole pri različnih naravoslovnih predmetih, najbolj pa pri pouku gospodinjstva (Koch in Kostanjevec, 2005; Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015b).
2.2.1 Prehranske vsebine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, se učenci s prehranskimi vsebinami seznanijo pri obveznem predmetu Spoznavanje okolja. V prvem in drugem razredu se učenci naučijo, da jim zdrav način prehranjevanja omogoča rast in razvoj ter da jim pomaga ohranjati
3 zdravje. Ugotavljajo, da jim nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo. V drugem razredu spoznajo še pomen raznovrstne prehrane in razvijajo družabnost, povezano s prehranjevanjem. V tretjem razredu pa učenci spoznajo, da nekatere bolezni povzročajo zelo majhna bitja (mikrobi) in da se te lahko razširjajo tudi na ljudi; poznajo pa tudi pomen čutil (okus) (Kolar, Krnel in Velkavrh, 2011).
2.2.2 Prehranske vsebine v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, se učenci s prehranskimi vsebinami seznanijo pri obveznih predmetih Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje in Gospodinjstvo. Pri predmetu Naravoslovje in tehnika, ki je nadgradnja predmeta Spoznavanje okolja, morajo učenci v četrtem razredu znati opisati pomen hrane in razložiti, kaj se dogaja s hrano v človeškem telesu, ter znati utemeljiti, da so posledice uživanja alkohola lahko tudi hude (smrtno nevarne).
V petem razredu pa znajo učenci razložiti pomen pestre in uravnotežene prehrane za rast, razvoj in zdravje ljudi; predstaviti in pojasniti vzroke in posledice podhranjenosti in prehranjenosti ljudi; ločiti hrano po izvoru in načinu predelave; pripraviti različne vrste jedi; razložiti, zakaj se živila pokvarijo in je trajnost različnih živil omejena, ter razložiti, zakaj je zasvojenost z alkoholom bolezen, ki ima hude posledice, ter da je zasvojenost lažje preprečevati kot zdraviti (Balon, Blagotinšek Gostinčar, Dimec Skribe, Papotnik in Vodopivec, 2011).
Pri predmetu Gospodinjstvo učenci v petem razredu spoznajo, razumejo, usvojijo, uporabijo in ovrednotijo pomen pravilne, varne in varovalne prehrane ter vpliv prehranskih navad in razvad na zdravje; se navajajo na zdravo in kulturno prehranjevanje in pravilno ter gospodarno uporabo živil; se naučijo načrtovati dnevne obroke hrane z upoštevanjem hranilnih in energijskih vrednosti posameznega obroka; se usposabljajo za uporabo ustreznih gospodinjskih aparatov in pripomočkov in njihovo vzdrževanje z upoštevanjem varnosti pri uporabi; analizirajo pomen doma in družine za pravilno prehrano. Največje število ur prehranskega izobraževanja, je vključenih v predmet Gospodinjstvo, v šestem razredu, pri katerem se učenci s prehranskimi vsebinami seznanijo pri modulu Hrana in prehrana.
Vsebine, ki jih obravnava učni načrt so: hrana in prehrana, označevanje živil, higiena prehrane ter mehanska in toplotna obdelava živil. Učni cilji iz učnega načrta določajo, da učenci pri sklopu Hrana in prehrana:
• razumejo priporočila zdrave prehrane,
• interpretirajo prehrambne navade,
• spoznajo nekatere načine prehranjevanja,
4
• analizirajo človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti.
V sklopu Označevanje živil učenci:
• razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije,
• razlikujejo znake kakovosti,
• poznajo pojem blagovne znamke.
Učenci pri sklopu Higiena prehrane:
• razumejo pomen pravilnega shranjevanja živil,
• razumejo pravilen način dela z živili,
• spoznajo znake zastrupitev s hrano in osnovno ukrepanje v teh primerih.
Pri obravnavi vsebin o mehanski in toplotni obdelavi živil pa učenci:
• razvrščajo živila v skupine glede na hranljive snovi,
• ustrezno sestavijo jedilnik za različne obroke in različne priložnosti, interpretirajo spremembe hranljivih in zaščitnih snovi v času mehanske in toplotne obdelave,
• analizirajo lastnosti živil, ki jih uporabljamo pri pripravi,
• znajo pri svojem delu uporabljati kuharske knjige in recepte,
• usvajajo spretnosti priprave in postrežbe hrane,
• pri pripravi hrane organizirajo svoje delo po načelih higienskega minimuma,
• poznajo pripomočke in aparate za obdelavo živil in pripravo hrane,
• poznajo kuhalno in servirno posodo in pribor,
• pripravljajo pogrinjke za različne priložnosti,
• usvajajo primerno obnašanje pri jedi (Gjerek, Koch, Mencigar, Nerad, Simčič in Veg, 2011).
Pri predmetu Naravoslovje, v šestem razredu, učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka, kot vir hrane (Cvahte, Dimec Skribe, Glažar, Gričnik, Marhl, Sabolič, … Zupan, 2011).
2.2.3 Prehranske vsebine v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, se učenci s prehranskimi vsebinami seznanijo pri obveznih predmetih Naravoslovje, Kemija in Biologija, ter izbirnih predmetih Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja. Pri predmetu Naravoslovje, učenci v sedmem razredu spoznajo da nekatere bakterije in glive za sproščanje energije iz hranilnih snovi ne potrebujejo kisika; ter spoznajo da se človek kot vsejed prehranjuje tudi z živalmi, dele živali
5 pa uporablja za različne izdelke (Cvahte, Dimec Skribe, Glažar, Gričnik, Marhl, Sabolič, … Zupan, 2011).
V učnem načrtu predmeta Kemija, v osmem in devetem razredu, so učni cilji in vsebine urejeni po temah oz. vsebinskih sklopih. Vrstni red obravnave vsebinskih sklopov oziroma ciljev v posameznem razredu, je samostojna odločitev učitelja kemije. Učenci pri pouku kemije spoznajo pomen, uporabo in vpliv kislin, baz in soli v življenju in okolju; spoznajo osnovne lastnosti in vire maščob; spoznajo vplive delovanja alkoholov na organizem; se zavedajo pomena maščob in ogljikovih hidratov za uravnoteženo prehrano, ter pomena beljakovin v prehrani in posledice njihovega pomanjkanja (Bačnik, Bukovec, Dražumerič, Križaj, Poberžnik, Preskar, … Vrtačnik, 2011).
Pri predmetu Biologija v osmem razredu, učenci razumejo procese mehanske obdelave hrane in jih povežejo s prebavo; razumejo, da za delovanje človeškega organizma niso dovolj samo maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati, ampak mora s hrano dobiti tudi druge snovi – vitamine, rudninske snovi; razumejo tudi pomen uravnotežene prehrane; spoznajo kompleksnost problemov, povezanih z motnjami hranjenja, ter razvijajo kritičen odnos do meril lepote v povezavi s telesno težo in zdravjem vpliv zlorabe alkohola na delovanje živčevja. V devetem razredu pa učenci spoznajo, da je biološko znanje temelj za živilsko industrijo; spoznajo, da organizmi vsebujejo zelo različne molekule, od majhnih (voda, soli) do zelo velikih (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine); spoznajo, da je človek že zelo zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo različnih dobrin (npr. uporaba kvasovk pri proizvodnji kruha, piva in vina ter uporaba mikroorganizmov pri proizvodnji mlečnih izdelkov) ter spoznajo nekaj primerov gensko spremenjenih organizmov (Berdnik Gilčvert, Devetak, Sobočan, Sojar, Vičar, Vilhar, … Zupančič, 2011).
Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane se učenci učijo o pomembnosti varne, varovalne in zdrave prehrane ter o načinih priprave hrane. Vsebine, ki jih obravnava učni načrt so: hranljive snovi v povezavi z zdravjem, kakovost živil in jedi, priprava zdrave hrane in prehranske navade. Učni cilji iz učnega načrta določajo, da učenci pri sklopu Hranljive snovi v povezavi z zdravjem:
• utrdijo pridobljena znanja o hranilni, biološki in energijski vrednosti živil,
• utrdijo razvrščanje živil v skupine po hranilni vrednosti,
• sintetizirajo priporočila zdrave prehrane,
• uporabljajo pravilen ritem prehranjevanja,
6
• analizirajo pomen hranljivih snovi za zdravje človeka,
• vrednotijo makro in mikrohranila,
• ovrednotijo potrebe organizma po posameznih hranljivih snoveh.
V sklopu Kakovost živil in jedi učenci:
• utrdijo pomen varne hrane in naštejejo vzroke kvara živil in posledice zastrupitev s hrano,
• usvajajo kriterije kakovosti živil in jedi,
• usvajajo primerjalno ocenjevanje živil in jedi.
Pri sklopu Priprava zdrave hrane učenci:
• razumejo priporočila o pripravi zdrave hrane,
• spoznavajo tehnološke postopke priprave jedi z vidika ohranjanja hranilne vrednosti,
• usvajajo načine predpriprave ter priprave živil in jedi z vidika ohranjanja hranljivih snovi,
• usvajajo načine priprave polpripravljenih in pripravljenih živilskih proizvodov,
• poznajo gastronomsko kulinarična načela v zdravi prehrani,
• ocenjujejo in spreminjajo kuharske recepte v smislu priprave zdrave hrane in na osnovi njih pripravljajo zdravo hrano.
Pri obravnavi sklopa Prehranske navade učenci:
• razumejo oblikovanje prehranskih navad,
• uporabljajo dobre prehranske navade,
• analizirajo lastne prehranske navade,
• ugotavljajo vzroke in posledice slabih prehranskih navad in razvijajo odgovornost do zdravja (Drozg Lap, Fijavž, Koch, Orešič in Simčič, 2009).
Pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja se učenci učijo o pomembnosti zdrave prehrane, obravnavajo načine prehranjevanja in prehrano v različnih starostnih obdobjih življenja in v posebnih razmerah. Vsebine, ki jih obravnava učni načrt so: prehranjenost, tradicionalni in drugačni načini prehranjevanja, prehrana v različnih starostnih obdobjih in prehrana v posebnih razmerah. Učni cilji iz učnega načrta določajo, da učenci pri sklopu Prehranjenost:
• razumejo pomen ustrezne prehranjenosti za zdravje organizma,
• uporabljajo enostavne metode za ugotavljanje stanja prehranjenosti,
• analizirajo stanje prehranjenosti.
Pri obravnavi sklopa Tradicionalni in drugačni načini prehranjevanja učenci:
• poznajo nacionalne in drugačne načine prehranjevanja,
7
• analizirajo nacionalne jedi na podlagi poznavanja posamezne dežele,
• analizirajo pozitivne in negativne posledice posameznih vrst načinov prehrane,
• ocenjujejo ustreznost in neustreznost načinov prehrane z vidika zagotavljanja dobrega zdravja,
• pripravijo in senzorno, fiziološko in tehnološko ovrednotijo nacionalno jed.
V sklopu Prehrana v različnih starostnih obdobjih učenci:
• usvajajo osnovna napotila za prehrano različnih starostnih skupin prebivalstva,
• analizirajo in načrtujejo prehrano v družini,
• ovrednotijo šolsko prehrano.
Pri sklopu Prehrana v posebnih razmerah pa učenci:
• usvajajo način prehrane v naravi,
• usvajajo način prehrane v izrednih razmerah (prav tam).
2.3 UČBENIKI
Pomembno učno orodje v procesu izobraževanja, za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu oziroma katalogu znanja, so učbeniki.
Poučevanje in učenje podpirajo z didaktično-metodično organizacijo vsebin in prirejeno likovno ter grafično opremo (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015a). Vsebine v učbenikih morajo ustrezati zastavljenim učnim ciljem, določenih v učnih načrtih. Učni načrt je šolski dokument, ki za posamezen tip šole predpisuje obseg, globino in zaporedje učne snovi. Strukturo učnega načrta določa zaporednost učne vsebine določenega predmeta. Učni načrt usmerja učno dogajanje ciljno, vsebinsko, organizacijsko in metodično; hkrati pa zagotavlja sistematično in racionalno poučevanje in učenje (Poljak, 1974). Učbeniki pa se ne smejo nanašati samo na učne cilje, ampak morajo biti sestavljeni tako, da sledijo času ter podpirajo novosti in konstruktivističen način učenja (Hokkanen in Kosonen, 2013).
Samostojno učenje udeležencev izobraževanja in pridobivanje različnih ravni ter vrst znanja, omogočata vsebina in struktura učbenika. Učbenik je vezan na določeno stopnjo izobraževanja in na šolski predmet (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015a).
Nose (2003) navaja, da je učbenik osnovna šolska knjiga, izdelana za posebne potrebe šolskega izobraževanja, ki uči, kako se učiti. Učbenik je lahko izdan v tiskani obliki, elektronski obliki, ali v tiskani in elektronski obliki. Učbeniki v elektronski obliki (e- učbeniki) so razvrščeni v dve ravni:
8 1. digitalizirani učbeniki (d-učbeniki), ki so elektronske izdaje tiskanih učbenikov in
vsebujejo samo besedilo in slike,
2. interaktivni učbeniki (i-učbeniki), ki vključujejo interaktivne elemente, konstrukcije in interaktivne naloge z večkratno povratno informacijo v besedilo, lahko pa omogočajo shranjevanje odgovorov in spremljavo uporabnika (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015a).
Hokkanen in Kosonen (2013) menita, da morajo učbeniki s prehranskimi vsebinami obravnavati takšne teme, ki otroke in mladostnike spodbujajo k bolj zdravemu načinu prehranjevanja. Za učitelja je pomembno, da ve, katere učbenike naj uporablja pri poučevanju svojega predmeta in kako bi jih bilo mogoče izboljšati za poučevanje (Kuurala in Rauma, 2008).
2.4. KATALOG UČBENIKOV
Učbenike potrjuje Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnika o potrjevanju učbenikov. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Center za poklicno izobraževanje vsako leto pripravita katalog učbenikov za osnovno šolo (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015a).
Seznam učbenikov za osnovno šolo, za šolsko leto 2015/2016, pri predmetih, kjer se pojavljajo prehranske vsebine je v Prilogi 1.
2.5 ANALIZA UČBENIKOV S PREHRANSKIMI VSEBINAMI NA FINSKEM Kuurala in Rauma (2008) ugotavljata, da je v finskih srednjih šolah prehransko izobraževanje vključeno v predmet Gospodinjstvo in Zdravstvena vzgoja. Oba predmeta sta obvezna za vse učence v srednji šoli, od sedmega do devetega razreda. V osnovni šoli pa so vsebine zdravstvene vzgoje vključene v različne naravoslovne predmete od prvega do četrtega razreda. Namen raziskave je bil opisati prehransko vsebino in pedagoški slog v srednješolskih učbenikih. Ugotovljeno je bilo, da je področje prehranskega izobraževanja v učbenikih za Zdravstveno vzgojo, bolj osredotočeno na zdravje, medtem ko so v učbenikih za Gospodinjstvo upoštevani tudi kulturni in okoljski vidiki prehranskega izobraževanja. Vsi učbeniki so obravnavali aktualna vprašanja o prehrani mladostnikov.
9
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA
V literaturi zasledimo, da so učbeniki v procesu izobraževanja pomembno učno sredstvo, katerih vsebine morajo ustrezati zastavljenim učnim ciljem, določenih v učnih načrtih in obravnavati problematiko sodobnega časa. Učbeniki, ki se uporabljajo pri prehranskem izobraževanju otrok morajo prehranske vsebine in prehranske pojme obravnavati in podajati preko različnih tem, s katerimi se stremi k izboljšanju prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov (Hokkanen in Kosonen, 2013). Za učitelja je pomembno, da ve katere učbenike naj uporablja pri poučevanju svojega predmeta in kako bi jih bilo mogoče izboljšati za poučevanje (Kuurala in Rauma, 2008). Hokkanen in Kosonen (2013) ugotavljata, da so prehranske vsebine in prehranski pojmi v finskih učbenikih za Gospodinjstvo in Zdravstveno vzgojo v skladu z vsebinami in pojmi določenimi v učnih načrtih. Namen diplomskega dela je identificirati prehranske pojme, ki se pojavljajo v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov in analizirati učbenike obveznih in izbirnih predmetov, kjer se pojavljajo prehranski pojmi, z namenom ugotavljanja skladnosti prehranskih pojmov z učnimi načrti obveznih in izbirnih predmetov v slovenskem prostoru.
Cilji diplomskega dela so:
• identificirati prehranske pojme v učnih načrtih obveznih in izbirnih osnovnošolskih predmetov.
• identificirati prehranske pojme v učbenikih, ki se uporabljajo v osnovnošolskem izobraževanju.
• ugotoviti način in ustreznost uporabe prehranskih pojmov glede na cilje, ki so predvideni v učnih načrtih predmetov in kognitivni razvoj otrok.
3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Raziskovalni vprašanji diplomskega dela sta:
• Pri katerih obveznih in izbirnih predmetih, se v učnih načrtih, pojavljajo prehranski pojmi?
• Ali se v učbenikih uporabljajo ustrezni pojmi, ki obravnavajo prehranske vsebine, glede na prehranske pojme v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov?
10
3.3 METODA DELA
Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja z vsebinsko analizo dokumentov.
3.3.1 Opis vzorca
Vzorec raziskave je vključeval 6 učnih načrtov obveznih predmetov (Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje, Gospodinjstvo, Kemija in Biologija), 1 učni načrt za izbirna predmeta Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja, 71 tiskanih učbenikov obveznih in izbirnih predmetov, 18 d-učbenikov in 3 i-učbenike. Seznam učbenikov, za šolsko leto 2015/2016, za osnovno šolo, pri predmetih, kjer se pojavljajo prehranske vsebine je priložen v Prilogi 1.
3.3.2 Opis postopka zbiranja podatkov
Za identifikacijo prehranskih pojmov je bila uporabljena vsebinska analiza dokumentov, ki je zajemala pregled učnih načrtov obveznih in izbirnih predmetov ter učbenikov, ki se uporabljajo v obveznem osnovnošolskem izobraževanju in so odobreni s strani Zavoda RS za šolstvo.
3.3.3 Postopki obdelave podatkov
Za analizo prehranskih vsebin v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov ter učbenikih je bila uporabljena vsebinska analiza. Pred vsebinsko analizo je bil oblikovan seznam kategorij, ki so se iskale v dokumentih.
3.4 REZULTATI Z RAZPRAVO
3.4.1 Analiza prehranskih pojmov v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju 3.4.1.1 Predmet Spoznavanje okolja 1. razred
Za predmet Spoznavanje okolja, v prvem razredu, je na trgu pet učbenikov v tiskani obliki in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi učbeniki so v katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz učnega načrta (v nadaljevanju UN) in prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih so predstavljeni v Preglednici 1.
11 Preglednica 1: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za prvi razred
CILJI V UN
1. Zdrav način prehranjevanja omogoča rast in
razvoj ter pomaga ohranjati zdravje 2. Vnos škodljivih snovi v telo iz okolja
POJMI
- zdrava prehrana - raznovrstna hrana - pitje tekočine - sadje
- zelenjava
- prehranska piramida - hrana
- škodljive snovi
Poleg pojmov, ki so predvideni v UN se v učbeniku pojavljajo še drugi pojmi kot so:
primerjava hrane v posameznih življenjskih obdobjih, različen okus, ozimnica, predelava živil, priprava jedi (sestavine, postopek). Analiza učbenikov in pojmov je pokazala, da se v učbenikih pojavljajo vsebine, ki so povezane s pripravo, predelavo in shranjevanjem hrane.
Že v prvem razredu se učenci seznanijo s škodljivimi snovmi, ki so lahko v hrani, poudarja pa se zdrav način prehranjevanja. Učenci pridobivajo tudi osnovne veščine priprave hrane.
Omeni se tudi prehranska piramida, ki predstavlja model za poučevanje zdravega načina prehranjevanja.
3.4.1.2 Predmet Spoznavanje okolja 2. razred
Pri predmetu Spoznavanje okolja, v drugem razredu, je na trgu sedem učbenikov v tiskani verziji, en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika in en i-učbenik. Vsi učbeniki so v katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih so predstavljeni v Preglednici 2.
Preglednica 2: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za drugi razred
CILJI V UN
1. Zdrav način
prehranjevanja omogoča rast in razvoj ter pomaga
ohranjati zdravje
2. Pomen raznovrstne prehrane, razvijanje družabnosti povezane s prehranjevanjem
POJMI - nujno potrebne snovi za rast, gibanje in pravilno delovanje
- raznovrstna in
uravnotežena prehrana (pomembna za zdravje)
- sadje in zelenjava
- vrste sadja (pečkato, koščičasto) - suho sadje (bogat vir vitaminov) - zelišča (začimbe, okus hrane) - sadje in zelenjava
Preglednica se nadaljuje.
12 Nadaljevanje Preglednice 2.
CILJI V UN
1. Zdrav način
prehranjevanja omogoča rast in razvoj ter pomaga ohranjati zdravje
2. Pomen raznovrstne prehrane, razvijanje družabnosti povezane s prehranjevanjem
POJMI
- nujno potrebne snovi za rast, gibanje in pravilno delovanje
- raznovrstna in
uravnotežena prehrana (pomembna za zdravje) - pet obrokov na dan
(zajtrk, malica, kosilo, popoldanska malica, večerja)
- vzeti toliko, kolikor bomo pojedli - pitje tekočine - ustrezna prehrana - zdrava prehrana - zdrav zajtrk - hrana potrebna za
življenje
- zdrava prehrana za pravilno delovanje telesa - zdrav obrok, nezdrav
obrok
- slabe navade – pitje alkohola, nezdrava hrana (lahko zbolimo)
- hrana, ki ni presladka, preslana ali premastna
- vrste sadja (pečkato, koščičasto) - suho sadje (bogat vir vitaminov) - zelišča (začimbe, okus hrane) - surova ali kuhana hrana - hrana
- vrste kruha - čas za prehrano
- krepitev družabnih stikov ob prehranjevanju
- človek je vsejedec - prehrambni izdelki - ogljikovi hidrati - mleko in mlečni izdelki - ribe
- meso in mesni izdelki - sladkarije
- gobe
- vitamini in minerali
- piramida prehrane (pove koliko živil iz posamezne skupine zaužiti na dan, da bo prehrana uravnotežena)
- užitna, strupena hrana - okusna hrana
V učbenikih so se pojavili tudi pojmi, ki niso omenjeni v UN. Ti pojmi so: sestavine za pripravo jedi, sušenje na zraku (mesni izdelki, suho sadje, začimbe), rok uporabnosti (hranimo pri nizki temperaturi, jih prekuhavamo, dodajamo sladkor, vlagamo v kis, sol, jih posušimo ali globoko zamrznemo), kvar živil (mleko se skisa, hruška zgnije, solata oveni, kruh splesni), okus (sladko, kislo, grenko, slano, pekoče), kuhinjski aparati (štedilnik, hladilnik, zamrzovalnik), pridobivanje hrane, lupljenje, postopek izdelave, embalaža, transport in način prodaje, toplotna obdelava živil (kuhanje, dušenje, …), kuhinjski pripomočki, priprava pogrinjka, pri jedi upoštevati bonton (pravila spodobnega vedenja), prehrana športnika, recept, značilna jed, vpliv alkohola, ozimnica, mikroorganizmi. Analiza učbenikov je pokazala, da učbeniki vsebujejo veliko prehranskih vsebin, ki vključujejo spoznavanje skupin živil, načrtovanje prehrane in pripravo jedi ter uporabo kuhinjskih pripomočkov in aparatov.
13 3.4.1.3 Spoznavanje okolja 3. razred
Pri predmetu Spoznavanje okolja, v tretjem razredu, je na trgu šest učbenikov v tiskani verziji in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi učbeniki so v katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih so navedeni v Preglednici 3.
Preglednica 3: Prehranski pojmi pri predmetu Spoznavanje okolja za tretji razred
CILJI V UN
1. Bolezni povzročajo zelo majhna
bitja (mikrobi) 2. Pomen čutil
POJMI
- kvar živil (hrana zgnije, se posuši, splesni)
- nekatere bolezni povzročajo mikrobi
- zbolimo lahko, če pojemo pokvarjeno hrano - pretečen rok uporabe - mikrobi so lahko koristni
(kisanje mleka, plesniv sir – poseben okus)
- pokvarjeno hrano prepoznamo po neprijetnem vonju ali spremenjeni barvi
- vrste okusa (sladko, slano, kislo, grenko)
Analiza učbenikov je pokazala, da le-ti vsebujejo tudi nekaj dodatnih prehranskih vsebin, ki niso omenjene v UN. Ti pojmi oz. vsebine so: zdrava prehrana, hrana - snovi, ki jih jemo ljudje (za delovanje telesa, rast in gibanje), voda, sadje in zelenjava, vrste sadja (pečkato sadje, koščičasto sadje), suho sadje - bogat vir vitaminov, mleko in mlečni izdelki, jajce, školjke, hrana za ljudi, zelišča (začimbe, za okus hrane), meso, kruh, moka, nepravilna prehrana, jedi, živeti zdravo – se ustrezno prehranjevati, ljudje smo vsejedi, predelava živil, primerno shranjevanje živil (nekatera na hladnem in temnem mestu), pri kuhanju je pomemben čas kuhanja, način priprave hrane (kuhanje, pečenje), ozimnica, sušenje snovi na zraku (mesni izdelki, sadje, začimbe). Glede na cilje v UN se vsebine nanašajo na obravnavo kvarjenja živil ter na zaznavanje senzoričnih lastnosti hrane. Vključene so tudi vsebine, ki predstavljajo skupine živil ter pripravo jedi.
3.4.2 Analiza prehranskih pojmov v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju 3.4.2.1 Predmet Naravoslovje in tehnika 4. razred
Pri predmetu Naravoslovje in tehnika, v četrtem razredu, je na trgu sedem učbenikov v tiskani verziji in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi učbeniki so v
14 katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih, so predstavljeni v Preglednici 4.
Preglednica 4: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje in tehnika za četrti razred
CILJI V UN
1. Pomen hrane, kaj se dogaja s hrano v človeškem
telesu 2. Posledice uživanja
alkohola
POJMI
- bolezni povezane s prehrano (debelost) - energijo dobimo iz hrane
- hranilne snovi - beljakovine, ogljikovi hidrati in sladkorji, maščobe, vitamini, minerali, voda, vlaknine
- jesti vsak dan - sadje in zelenjava - žita in žitni izdelki - meso in mesni izdelki
- mleko in mlečni izdelki, sladkarije - hrana, raznovrstna hrana
- pravilna, zdrava in uravnotežena prehrana - prehranska piramida
- poživila (kava, čaj)
- različne vrste hrane (ribe, gobe) - kvar živil (gnitje, plesni)
- podaljšanje roka trajanja hrane z dodatkom različnih snovi - bakterije (izdelava sirov, jogurtov, kisanje), glive kvasovke (vzhajanje testa, nastanek piva)
- škodljive snovi v hrani
- jesti počasi in večkrat na dan (vsaj petkrat) - hrana omogoča rast in razvoj (vzdržuje telesno
temperaturo, daje energijo za gibanje) - 2 do 3 litre vode na dan
- hrana je različnega izvora (živalskega, rastlinskega)
- prehranska piramida (načelo zdrave prehrane) - prehranski krožnik
- hrana kot vir energije in hranilnih snovi - uravnoteženi obroki
- prehranjevalne navade različnih narodov
- alkohol škoduje - alkohol lahko
spremeni naše zaznavanje
V analiziranih učbenikih so uporabljeni številni prehranski pojmi: prehrana dojenčka (materino mleko), vrste okusa (slano, sladko, grenko, kislo), oblika in temperatura hrane (mehka, trda, vroča, mrzla), priprava živil , uporaba kuhinjskih pripomočkov in gospodinjskih aparatov, predpriprava hrane (stepanje, mešanje, valjanje, pranje, lupljenje, sekljanje, strganje, ožemanje…), toplotna obdelava živil (kuhanje, dušenje, pečenje, praženje), testo (za kruh), vonj (pokvarjene hrane), lažja prebava zaradi toplotne obdelave živil, koliko hrane potrebujemo je odvisno od dela, ki ga upravljamo in od starosti, prehrana športnika, prehrana alpinistov (izredne razmere), transport hrane, embalaža, v kateri je hrana (zaščita, polepšanje
15 izgleda), žganje kuha, kvasovke se uporabljajo pri izdelavi alkoholnih pijač (vina in piva) in kruha, predelava hrane (jogurt, koruzna moka, jabolčni kis, sončnično olje, …). V učbenikih se pojavljajo teme, ki obravnavajo alkohol in tveganja, ki so povezana z uživanjem alkohola.
Omenjene so skupine živil ter tehnološki postopki priprave hrane. Učenci že spoznavajo proces prebave v človeškem telesu.
3.4.2.2 Predmet Naravoslovje in tehnika 5. razred
Pri predmetu Naravoslovje in tehnika v petem razredu, je na trgu sedem učbenikov v tiskani verziji in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi ti učbeniki so v katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih, so predstavljeni v Preglednici 5.
Preglednica 5: Prehranski pojmi pri predmetu Naravoslovje in tehnika za peti razred
CILJI V UN
1. Pomen prehrane (za rast, razvoj in zdravje ljudi)
2. Vzroki in posledice
podhranjenosti in prehranjenosti ljudi
3. Kvarjenje in
trajnost živil 4. Zasvojenost z alkoholom
POJMI
- hrana pomembna za rast, razvoj in vzdrževanje zdravja - hrana vir gradiva za
telo
- zdrava, raznovrstna prehrana
- pestra in uravnotežena prehrana
- hrane ne uživamo preveč, ne premalo - pet obrokov hrane
na dan (trije glavni, dve malici) - hrano dobro
prežvečiti - v hrani moramo
uživati in si vzeti dovolj časa za obrok, jesti večkrat po malo
- pitje tekočine - zajtrk –
najpomembnejši obrok dneva - jemo počasi in v
miru -
- motnje v hranjenju (bulimija, anoreksija, podhranjenost) - debelost - prenahranjenost - zasvojenost s
hrano
- kvar živil - konzervansi
(podaljšan rok trajanja) - živila imajo
različno trajnost - razvoj
mikroorganiz mov pri predolgem ali nepravilnem hranjenju živil - maščobe
postanejo žarke, sadje in zelenjava začneta gniti, na živilih se pojavijo plesni
- odvisnost od alkohola
Preglednica se nadaljuje.
16 Nadaljevanje Preglednice 5.
CILJI V UN
1. Pomen prehrane (za rast, razvoj in zdravje ljudi)
2. Vzroki in posledice
podhranjenosti in prehranjenosti ljudi
3. Kvarjenje in
trajnost živil 4. Zasvojenost z alkoholom
POJMI
- pitje tekočine - štiri temeljne
skupine snovi:
ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini in minerali - razdelitev hrane
(živalskega in rastlinskega izvora) - prehranska
piramida
- približno dva litra tekočine na dan - prehranske
vlaknine
- - kvar živil
- konzervansi (podaljšan rok trajanja) - živila imajo
različno trajnost - razvoj
mikroorganizmov pri predolgem ali nepravilnem hranjenju živil - maščobe
postanejo žarke, sadje in zelenjava začneta gniti, na živilih se pojavijo plesni
- večino živil hranimo v hladilniku ali zamrzovalniku - živila so
pokvarljiva
- odvisnost od alkohola
Pri analizi učbenikov je opaziti, da se pojavijo tudi pojmi, ki niso v UN. Ti pojmi so: oblike kruha (hlebček, francoska štručka, tanka pogača), kuhinjski inventar, priprava hrane, shranjevanje živil, sušenje sadja, okus (sladko, kislo), prehrana dojenčka (materino mleko), vegetarijanstvo, predelana hrana, dodatki: konzervansi, umetna barvila (označeni so z veliko črko E), prehrana športnika in ljudi, ki opravljajo težka dela, prehrana otrok, prehrana starostnika, hrana različna glede na okolje v katerem živimo, značilne slovenske jedi, alergija na hrano, hranilna vrednost živila, mediteranska hrana, skorbut (pomanjkanje vitamina C), dieta (bolniki s sladkorno boleznijo), rok trajanja in znak na embalaži. Učbenik Radovednih 5, Naravoslovje in tehnika 5 ni bil analiziran, ker v času raziskave še ni bil izdan. Ugotovili smo, da se ponekod že v 4. razredu uporablja poimenovanje hranilnih snovi npr. beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati. Omenjene so posledice neustrezne prehrane in prehranjevanja ter tveganja za zdravje, če hrana ni higiensko neoporečna ali pa povzročajo tveganja za zdravje tudi kemični dodatki (umetna barvila, konzervansi).
17 3.4.2.3 Predmet Gospodinjstvo 5. razred
Pri predmetu Gospodinjstvo, v petem razredu, je na trgu pet učbenikov v tiskani verziji in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi ti učbeniki so v katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN so: pomen pravilne, varne in varovalne prehrane ter vpliv prehranskih navad in razvad na zdravje; zdravo in kulturno prehranjevanje in pravilna ter gospodarna uporabo živil; načrtovanje dnevnih obrokov hrane z upoštevanjem hranilnih in energijskih vrednosti posameznega obroka. Prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih, so predstavljeni v Preglednici 6.
Preglednica 6: Prehranski pojmi pri predmetu Gospodinjstvo za peti razred
VSEBINE VUN
1.Prehrana in zdravje
POJMI
- hrana in prehrana
- zdrava prehrana – za delovanje, rast in razvoj telesa - znanje o prehranjevanju
- pravilno prehranjevanje - pitje vode
- uravnotežena, raznolika prehrana - hrana je vir energije
- hranilne snovi (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati) dajejo energijo
- vitamini in rudninske snovi pomembne hranilne snovi za zdravje
- načela zdrave prehrane
- energijska vrednost in hranilna vrednost živil, cena živil - prehrana športnikov (potrebujejo več hrane)
- mladostniki porabijo več energije ker še rastejo
- zredimo se, če ne porabimo vse energije, ki jo zaužijemo - shujšamo, če porabimo več energije, kot je dobimo s hrano - zdrave prehranjevalne navade – uživanje zajtrka
- sestava živil
- zdrav krožnik (2/5 zelenjave, 1/5 mesa, 2/5 priloge) - vsakodnevna prehrana
- skupine živil: zelenjava, sadje, žita in žitni izdelki, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki
- ohranjanje zdravja; načrtovanje posameznih obrokov – 5 obrokov na dan; smo preudarni pri izbiri prigrizkov med obroki
- hrana – vpliv na zdravje - prehrambne navade - sestava jedilnikov
- hranilne snovi (ogljikovi hidrati (sladkor), beljakovine, maščobe, vitamini (A, B, C, D, E, K), minerali, prehranske vlaknine, tekočine)
Analiza je pokazala, da učbeniki vsebujejo številne prehranske pojme kot so: embalaža prehrambni izdelki, predelava živil, bonton (pri mizi), kultura prehranjevanja – mehiške,
18 kitajske, tajske, ruske restavracije. Glede na vsebine lahko sklepamo, da učenci pri predmetu Gospodinjstvo spoznajo različne oblike prehranjevanja. Poudarjena je povezava med hrano in zdravjem. Učenci se seznanijo s snovmi v hrani in energijsko vrednostjo živil in jedi ter izborom ustreznih živil, ki jih je primerno vključiti v dnevno prehrano.
3.4.2.4 Predmet Gospodinjstvo 6. razred
Pri predmetu Gospodinjstvo, v šestem razredu, je na trgu pet učbenikov v tiskani verziji in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi ti učbeniki so v katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Vsebine, ki jih obravnava UN so: hrana in prehrana, označevanje živil, higiena prehrane ter mehanska in toplotna obdelava živil. Cilji, ki jih te vsebine določajo so predstavljeni v poglavju 2.2.2. Prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih so navedeni v Preglednici 7.
Preglednica 7: Prehranski pojmi pri predmetu Gospodinjstvo v šestem razredu
VSEBINE VUN
4. Hrana in
prehrana 2. Označevanje
živil 3. Higiena
prehrane 4. Mehanska in toplotna obdelava živil
POJMI
- zdrava, uravnotežena prehrana - priporočila
zdrave prehrane - energijske
potrebe in potrebe po hranilnih snoveh - hranilne snovi
za rast, razvoj in pravilen potek vseh procesov v telesu - pomanjkanje
hrane in prevelike količine hrane vplivajo slabo na zdravje - hranilna in energijska vrednost
- dodatki ali aditivi - barvila,
konzervansi, antioksidanti - emulgatorji,
stabilizatorji, želirna sredstva, arome in ojačevalci okusa - sladila
- primerno pakiranje in shranjevanje živil - obstojnost
(vpliv:
temperatura, vlaga, količina dodatkov in lastnosti embalaže) - škodljivi
mikro- organizmi pri pripravi jedi - higiena pri
delu in pripravi živil - zastrupitve s
hrano - kupovanje in
shranjevanje živil
- kakovost živil - pravilno
shranjevanje
- mehanski postopki:
čiščenje, pranje, rezanje
- toplotni postopki:
kuhanje (v sopari, v loncu na pritisk), pečenje, pečenje na žaru,
dušenje, cvrtje (večja količina maščobe, hiter in preprost način priprave, ocvrte jedi težko
prebavljive in kalorične;
paniranje po dunajsko, način parma,
paniranje Orly, paniranje na pariški način)
Preglednica se nadaljuje.
19 Nadaljevanje Preglednice 7.
VSEBINE VUN
1. Hrana in
prehrana 2. Označevanje
živil 3. Higiena
prehrane 4. Mehanska in toplotna obdelava živil
POJMI
- hranilne snovi:
ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, vitamini, mineralne snovi, voda
- 3-5 obrokov (zajtrk, kosilo, večerja, dopoldanska in popoldanska malica) - med
posameznimi obroki 3-4 ure - zadnji obrok – 2
uri pred spanjem - prehrana - prehranske
navade - prehranska
piramida - krožnik hrane - šolska prehrana - energijska in
hranilna vrednost živil
- prehranski dodatki - hranilne snovi - jed
- joul, kalorija (1 kal = 4,2 joul) - varovalna
prehrana - zaščitne snovi - alternativne
oblike
prehranjevanja (vegetarijanci, vegani,
presnojedci, hitra prehrana, makrobiotiki)
- označevanje živil: vsebina deklaracije;
ime izdelka, ime in sedež proizvajalca, datum proizvodnje, količina živila v gramih ali litrih, uporabljena količina dodatkov, prisotnost naravnih in umetnih barvil, podatki o energijski in hranilni vrednosti proizvoda, navodila za pripravo ali recept, način shranjevanja, uporabno do/porabiti do (rok uporabe) - znak
varovalnega živila - znak bio - zaščitni znak
siničke - oznake za
varovanje okolja - blagovne
znamke - živila z
oznako varuje zdravje
- konzervi- ranje; pasteri- zacija, sterilizacija, hlajenje, za- mrzovanje, sušenje, zgoščevanje - okužba živil:
mikro- organizmi (plesni, kvasovke, bakterije)
- priprava obroka:
kuharski recept - priprava hrane - videz jedi – na pogled lahko ocenimo ali je jed okusna
Preglednica se nadaljuje.
20 Nadaljevanje Preglednice 7.
VSEBINE VUN
1. Hrana in
prehrana 2. Označevanje
živil 3. Higiena
prehrane 4. Mehanska in toplotna obdelava živil
POJMI
- bolezni povezane z neustrezno prehrano - škrob, celuloza - sadje in
zelenjava - vrste sadja
(pečkato, koščičasto, lupinasto, jagodičasto) - mleko in mlečni
izdelki - meso in mesni
izdelki, ribe, jajca, stročnice - zajtrk – zelo
pomemben - prehranske
vlaknine - obrok - slovenske
tradicionalne jedi
- zaščitni znak kakovosti, certifikat kontrole - posebne oznake:
primerno za diabetike, bolnike s celiakijo - veterinarske
oznake, zaščitni znaki za kakovost, zaščitni znaki za ekološko pridelana živila (Biodar), zaščitni znak za integrirani način pridelave
Pri analizi je bilo opaziti, da je pri predmetu Gospodinjstvo prehrana obravnavana dokaj celostno. Vsebine so povezane s spoznavanjem sestave in kakovosti živil ter pripravo in serviranjem hrane. Vsebine, ki se navezujejo na serviranje hrane vključujejo tudi bonton, ki velja ob uživanju hrane. Glede na predvidene vsebine in predlagane dejavnosti ocenjujemo, da učenci pri obravnavanem predmetu tako usvojijo prehransko znanje in veščine, ki jih potrebujejo za samostojno pripravo hrane.
3.4.2.5 Predmet Naravoslovje 6. razred
Pri predmetu Naravoslovje, v šestem razredu, je na trgu osem učbenikov v tiskani verziji in en d-učbenik, ki je elektronska izdaja tiskanega učbenika. Vsi ti učbeniki so v katalogu potrjenih učenikov za tekoče šolsko leto. Cilji iz UN in prehranski pojmi, ki so se pojavili v učbenikih, so navedeni v Preglednici 8.
