Ekonomsko ogledalošt. 6, letnik XXIV, 2018

(1)

št. 6 / 20 1 8 , let . X

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Glavna urednica: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič;

Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrane teme sta pripravila:

mag. Matevž Hribernik, dr. Tanja Kosi Antolič (Geografska in proizvodna koncentracija izvoza Slovenije)

mag. Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2018–2019) Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer,

mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 130 izvodov

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf)

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ... 5

Mednarodno okolje ...7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...9

Trg dela ... 13

Cene ... 14

Plačilna bilanca ... 16

Finančni trgi ... 17

Javne finance ... 18

Izbrane teme ...21

Geografska in proizvodna koncentracija izvoza Slovenije ... 23

Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2018–2019 ... 24

Statistična priloga ...27

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. novembra 2018.

(5)

Aktualno Rast BDP evrskega območja je v tretjem četrtletju ostala skromna, IMF je oktobra nekoliko znižal napovedi gospodarske rasti v evrskem območju v letošnjem letu.

Tudi zmanjševanje vrednosti kazalnikov razpoloženja nakazuje nadaljevanje skromne rasti evrskega območja do konca leta. IMF je znižal tudi napovedi rasti svetovne trgovine za letošnje in prihodnje leto, na kar je močno vplivala povečana protekcionistična trgovinska politika. Ob tem izpostavlja tudi močno povečana tveganja za nižjo rast od napovedane. Za gospodarsko rast evrskega območja tveganje predstavljajo predvsem razmere v Italiji, ki že zaznamujejo gibanje na trgu obveznic.

Izvozni del gospodarstva raste počasneje, dejavnosti, ki so usmerjene bolj na domači trg, pa podobno kot lani. Krepitev proizvodnje predelovalnih dejavnosti je ob nižji rasti tujega povpraševanja letos nekoliko skromnejša. Ob odsotnosti enkratnih dejavnikov nekoliko skromneje raste tudi izvoz blaga. Še naprej pa se krepi aktivnost v dejavnostih, ki so bolj odvisne od domačega povpraševanja. V gradbeništvu ob večjih investicijah države in lokalnih skupnosti raste predvsem obseg del v inženirskih objektih.

Ob nadaljnji rasti trošenja gospodinjstev pa se še naprej povečuje prihodek v trgovini.

Ob nekoliko nižji gospodarski rasti in razmeroma nizki stopnji brezposelnosti se je upočasnila rast števila delovno aktivnih. Skromnejša je predvsem rast zaposlovanja iz brezposelnosti (tudi zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile), predvsem v gradbeništvu in nekaterih storitvenih dejavnostih pa se povečuje zaposlovanje tujcev. V danih razmerah na trgu dela in lanskih ugodnih poslovnih rezultatih je medletna rast plač v zasebnem sektorju višja kot lani. Zaradi lani sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj je medletno višja tudi rast v javnem sektorju.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin, ki je spodbujena predvsem z zunanjimi dejavniki, ostaja okrog 2-odstotna. K rasti največ prispevajo višje cene goriv in energije, ki so posledica rasti cen nafte na svetovnih trgih. V zadnjih mesecih se je izraziteje okrepila tudi rast cen toplotne energije, naraščati so začele cene električne energije. Nekoliko se ponovno krepi rast cen hrane. Rast cen storitev ostaja nespremenjena, cene poltrajnega in trajnega blaga pa medletno nižje.

Razmere v bančnem sistemu so stabilne, krediti domačim nebančnim sektorjem se postopoma povečujejo. Povečuje se predvsem zadolževanje gospodinjstev. Obseg kreditov podjetjem in NFI pa se ponovno postopoma zmanjšuje, kar povezujemo z nekoliko večjim odplačevanjem kreditov. Banke se v tujini še naprej razdolžujejo, obveznosti do tujih bank predstavljajo še okoli 4 % bilančne vsote bančnega sistema.

Manjši obseg tujih virov financiranja več kot nadomeščajo z depoziti domačih nebančnih sektorjev, med katerimi pa zaradi nizkih depozitnih obrestnih mer naraščajo izključno vloge čez noč.

Javnofinančni presežek je bil po ugodnem tretjem četrtletju v prvih devetih mesecih

precej višji kot v enakem obdobju lani. Nadaljevanje izboljševanja javnofinančnega

salda je poleg ugodnih gospodarskih gibanj, vključno z gibanji na trgu dela in preteklega

izboljšanja poslovnih rezultatov podjetij, podpiralo tudi povečano črpanje sredstev iz

proračuna EU.

(6)

30 40 5060 70 8090 100 110 120130 140 150 160170

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18

Desezoniran indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini Storitveni prihodek (nom.)

43 45 48 50 53 55 58 60 63 65

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18

Vrednost, 3-mes. drseča sredina

Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje.

EMU Nemčija Avstrija Italija Francija

Izboljševanje razmer na trgu dela je ob razmeroma nizki

stopnji brezposelnosti počasnejše. Rast plač se krepi, gospodinjstva pa povečujejo potrošnjo tudi z zadolževanjem.

40.000 60.000 80.000 100.000 120.000 140.000 160.000 180.000 200.000 220.000 240.000

660.000 680.000 700.000 720.000 740.000 760.000 780.000 800.000 820.000 840.000 860.000

jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 Št. reg. brezposelnih, desez.

Št. del. aktivnih, brez kmetov, desez.

Število delovno aktivnih, brez kmetov (leva os) Število registriranih brezposelnih (desna os)

-400 -200 0 200 400 600 800

-600 -400 -200 0 200 400 600 800

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 sep.18

12-mesečne drseče vsote, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Potrošniški Stanovanjski Ostalo Skupaj

60 65 70 75 80 85 90 95 100 105

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-IX 2017 I-IX

2018

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Cene stanovanjskih nepremičnin rastejo, promet z njimi se

zmanjšuje. Javnofinančni presežek je po ugodnem tretjem četrtletju

v prvih devetih mesecih medletno precej višji.

Kazalniki razpoloženja nakazujejo nadaljevanje skromne

gospodarske rasti v evrskem območju. Izvozni del gospodarstva ob nižji rasti tujega

povpraševanja raste počasneje, dejavnosti usmerjene bolj

na domači trg pa podobno kot lani.

(7)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(8)

(9)

70 80 90 100 110 120

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 Dolgoletno povprečje=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben.

Prihodek v trg. na drobno ESI (desna os)

Mednarodno okolje

0 1 2 3 4 5 6

Svetovna rast Razvite države Hitrorastoče in razvijajoče se države Evrsko območje Svetovna trgovina Rast svetovne trgovine, v %

Realna rast BDP, v %

Vir: IMF.

2017 realizacija nap. za 2018 (okt. 18) nap. za 2019 (okt. 18) nap. za 2018 in 2019 (jul. 18)

Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju in kazalnik gospodarske klime ESI

Slika 2: Napovedi IMF za leti 2018 in 2019

V tretjem četrtletju se je gospodarska rast v evrskem območju upočasnjeno nadaljevala. Po predhodnih podatkih se je BDP zvišal za 0,2 % oz. najmanj v zadnjih štirih letih. Medletno je bil višji za 1,7 %. V gradbeništvu se je aktivnost v poletnih mesecih povečala, v predelovalnih dejavnostih in v trgovini na drobno pa so se nadaljevala umirjena gibanja. Še naprej pa se zmanjšujejo vrednosti kazalnikov razpoloženja (ESI, PMI), ki nakazujejo nadaljevanje skromne rasti do konca leta.

IMF je oktobra v skladu s pričakovanji nekoliko znižal napovedi rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem in prihodnjem letu. Upočasnitev rasti je posledica povečane negotovosti v mednarodnem okolju ter upočasnitve rasti gospodarske aktivnosti v evrskem območju in največjih latinskoameriških državah. Kljub temu svetovna rast ostaja višja, kot je bila v povprečju 2012–2017. Povečana protekcionistična trgovinska politika na več področjih je močno vplivala na nižje napovedi mednarodnih trgovinskih tokov. Ob tem IMF izpostavlja močno povečana tveganja za nižjo rast od napovedane, ki izhajajo iz negotove trgovinske politike ZDA, hitrejšega zviševanja obrestnih mer FED in ponovnih geopolitičnih tveganj. Znižane napovedi IMF so, skupaj z identificiranimi tveganji, skladne s predpostavkami UMAR iz Jesenske napovedi.

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2017 IX 18 X 18 X 18/IX 18 X 18/X 17 I-X 18/I-X 17

Brent USD, na sod 54,25 78,90 81,00 2,7 40,9 39,4

Brent EUR, na sod 48,06 67,70 70,60 4,3 44,2 31,2

USD/EUR 1,297 1,166 1,148 -1,5 -2,3 6,3

3-mesečni EURIBOR, v % -0,329 -0,319 -0,318 0,1 1,2 0,5

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(10)

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0

jan. 18 feb. 18 mar. 18 apr. 18 maj. 18 jun. 18 jul. 18 avg. 18 sep. 18 okt. 18

Donosnost do dospetja v %

Vir: Bloomberg.

Avstrija Irska Italija Nemčija

Portugalska Slovenija Španija

Slika 3: Donosnosti do dospetja desetletnih državnih

obveznic v Sloveniji in nekaterih državah članicah EMU Gibanja na trgu obveznic so v preteklem mesecu močno zaznamovale razmere v Italiji

¹

. Donosnost do dospetja italijanskih desetletnih evrskih obveznic se je oktobra povečala za več kot 50 b. t. Povečale so se tudi donosnosti do dospetja obveznic perifernih evrskih držav, predvsem bolj izpostavljenih držav (npr. Španija, Portugalska) z višjo zahtevano donosnostjo. Ocenjujemo, da se je ob tem del povpraševanja preusmeril v vrednostne papirje manj tveganih jedrnih držav evrskega območja, kar je vplivalo na znižanje donosnosti do dospetja njihovih obveznic. Donosnost do dospetja slovenske evrske desetletne obveznice se je tako oktobra sicer nekoliko povečala, vendar je bilo povečanje manj izrazito kot npr. v Španiji in na Portugalskem. Razmik do nemške obveznice pa se je povečal za 10 b. t. na okoli 70 b. t.

1 V predlogu italijanskega proračuna je predviden trikrat višji primanjkljaj od prejšnjega predloga, ki bi bi tako dosegal 2,4 % BDP. Evropska komisija je Italijo opozorila na odstopanja od evropskih proračunskih pravil, bonitetne agencije pa so se odzvale z znižanjem ali pa napovedjo znižanj bonitetnih ocen.

(11)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

3040 50 60 7080 90 100110 120 130 140150 160 170

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini Storitveni prihodek (nom.)

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v

Sloveniji Rast izvoznega dela gospodarstva je skromnejša, rast

dejavnosti, usmerjenih bolj na domači trg, pa podobna kot lani. Povečevanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodka bolj izvozno usmerjenih tržnih storitev je ob nižji rasti tujega povpraševanja nekoliko skromnejše kot lani. Ob odsotnosti enkratnih dejavnikov je skromnejša tudi rast izvoza blaga. Še naprej pa se krepi aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri odvisne od domačega povpraševanja. V gradbeništvu ob povečanih investicijah države in lokalnih skupnosti raste predvsem obseg del v inženirskih objektih. Ob nadaljnji rasti trošenja gospodinjstev pa se še naprej povečuje prihodek v trgovini.

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130 135 140 145 150

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

Slika 5: Blagovna menjava – realno Povečanje negotovosti v mednarodnem okolju

pomembno vpliva na izvozno in uvozno aktivnost.

Rast izvoza blaga, ki se je v poletnih mesecih nadaljevala, ostaja skromnejša kot lani, v skladu s pričakovanji se postopno zmanjšuje tudi lani močno povečan prispevek izvoza vozil. Znižuje pa se uvoz blaga, predvsem za vmesno potrošnjo, kar povezujemo tudi s skromnejšimi izvoznimi pričakovanji predelovalnih dejavnosti kot na začetku leta. Zaradi rasti v lanskem letu sta izvoz in uvoz blaga v prvih osmih mesecih medletno precej višja.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2017 VIII 18/VII 18 VIII 18/VIII 17 I-VIII 18/I-VIII 17

Izvoz blaga, realno¹ 9,8 0,6³ 6,3 8,8

Uvoz blaga, realno¹ 11,8 -4,1³ -0,3 8,6

Izvoz storitev, nominalno² 11,5 -2,0³ 9,5 10,0

Uvoz storitev, nominalno² 8,2 3,3³ 7,1 8,8

Industrijska proizvodnja, realno 7,7 2,1³ 7,0⁴ 7,2⁴

v predelovalnih dejavnostih 8,3 2,1³ 7,2⁴ 7,7⁴

Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 17,7 2,8³ 33,4 21,1

Trgovina – realni prihodek 8,5 0,6³ 8,3⁴ 7,2⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 8,2 0,8³ 9,0⁴ 8,7⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(12)

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Izvoz storitev Uvoz storitev

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Slovenija Romunija Poljska Avstrija Litva Švedska Madžarska Nizozemska Estonija Češka Luksemburg Latvija Slovaška Nemčija Finska Bolgarija EU EMU Danska Belgija Italija Grčija Španija Francija Zdr. kraljestvo Portugalska Hrvaška

Rast v %, del. dnem prilagojeno

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

2017/2016 jan-avg 2018/jan-avg 2017

Slika 6: Storitvena menjava – nominalno

Slika 7: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji in državah EU

Tudi rast izvoza in uvoza storitev je nižja kot v preteklem letu

²

. K rasti izvoza je v poletnih mesecih pomembno prispeval povečan prihod tujih turistov v Slovenijo. Znižal se je predvsem izvoz tehničnih, s trgovino povezanih poslovnih storitev, ki so, poleg transporta, poganjale rast v lanskem letu. K upočasnjevanju rasti uvoza storitev v zadnjih mesecih pa prispevata predvsem skromnejša rast uvoza transportnih in ostalih poslovnih storitev.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se letos ob nižji rasti tujega povpraševanja povečuje počasneje. Zaradi visoke rasti v lanskem letu pa je medletna rast v prvih osmih mesecih najvišja v EU. K visoki medletni rasti še vedno največ prispeva proizvodnja motornih vozil, vendar se njen prispevek v zadnjih mesecih zmanjšuje (zaradi prenehanja učinka osnove – začetek proizvodnje novega osebnega vozila v prvi polovici lanskega leta). Obeti glede prihodnjega izvoza so se v tej panogi od začetka leta precej zmanjšali (na kar vpliva tudi uvedba novega preizkusnega postopka za določanje porabe goriva in emisij izpušnih plinov).

Pričakovanja v predelovalnih dejavnostih so se na začetku zadnjega četrtletja sicer povečala predvsem v izvoznem delu, a so izvozna naročila po podatkih predelovalnih tendenc nižja kot pred letom.

0 20 40 60 80

Skupaj

Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del Aktivnost v gradbeništvu se zadnje mesece znova povečuje. Gradbena aktivnost se v zadnjih dveh letih postopno krepi, rast pa se je na začetku letošnjega leta zaradi neugodnih vremenskih razmer začasno prekinila.

Rast je povezana z višjimi investicijami države (in občin pred lokalnimi volitvami), kar se kaže v močni rasti del v inženirskih objektih. Gradnja stavb se je proti koncu lanskega leta močno okrepila, v zadnjih mesecih pa ustalila na nekoliko nižji ravni. Zaradi rasti konec lanskega leta pa še vedno ostaja višje kot v enakem obdobju lani.

Višja aktivnost se odraža tudi v cenovnih pritiskih: rast cen v gradbeništvu je bila nazadnje tako visoka leta 2008.

2 Po plačilnobilančni statistiki.

(13)

60 65 70 75 80 85 90 95 100 105

20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

60 80 100 120 140 160 180 200 220

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

V mio tkm, orig. indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina

Cestni Cestni - izvoz in uvoz

Cestni - po tujini Cestni - notranji Železniški

Slika 9: Cene in transakcije novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin

Slika 10: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa

Rast cen stanovanjskih nepremičnin se letos nadaljuje, promet z njimi pa po visokih rasteh v preteklih letih upada. Medletna rast povprečne cene stanovanjskih nepremičnin je lani presegla mejno vrednost 6 %, ki ga za ugotavljanje notranjih neravnotežij držav članic EU uporablja Evropska komisija

³

, in se letos še pospešila.

Povprečna cena rabljenih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi se opravi večina vseh transakcij, je bila v drugem četrtletju za 11,7 % višja kot pred letom in se zelo približala povprečni ceni iz leta 2008. Močno (medletno za 27,7 %) so se zvišale tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin, katerih število prodaj (59) je še upadlo in bilo najnižje, odkar se spremljajo. Po visokih rasteh v letih 2014–2017 upada tudi prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Na upad najbrž poleg omejene ponudbe ustreznih nepremičnin vpliva tudi precejšnje povišanje cen v zadnjem obdobju, ki je poslabšalo sposobnost gospodinjstev za nakup nepremičnin in znižalo privlačnost nakupa nepremičnin kot finančne naložbe.

Obseg cestnega blagovnega prometa predvsem po tujini se spet močno povečuje. Najmočneje rastejo mednarodni cestni prevozi domačih prevoznikov (merjeno v tonskih km; zlasti prevoz izključno po tujini), tako da so izvozni prihodki v cestnem prevozu (v EUR) medletno za četrtino višji. Železniški blagovni promet od sredine lanskega leta ne narašča. Nekoliko daljša obdobja, ko rast obsega prevozov na železnici zastane in se potem močneje okrepi, lahko pripišemo tudi majhnemu številu ponudnikov s prevladujočim tržnim položajem največjega, tako da na gibanje obsega prevozov lahko vpliva tudi dinamika pridobivanja večjih enkratnih poslov.

3 Povprečna cena stanovanjskih nepremičnin deflacionirana z deflatorjem zasebne potrošnje se je leta 2017 zvišala za 6,3 %, nominalno so se cene zvišale za 8,0 %.

(14)

40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18

Vir: MZI, SURS, preračuni UMAR.

Real. prihodek v trg. z neživili Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam Real. masa izplačanih neto plač Nom. gostinski prihodek

Slika 12: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Rast trošenja gospodinjstev se ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in potrošniških kreditov nadaljuje. Ob rasti plač in zaposlenosti se je masa izplačanih neto plač poleti še povečala; medletno višji so bili tudi socialni transferji (s pokojninami) in najem novih potrošniških kreditov. Gospodinjstva so ob povečanih dohodkih še okrepila nakupe nekaterih trajnih dobrin (predvsem osebnih avtov, pohištva in gospodinjskih naprav

⁴

). Nadalje so se povečali tudi izdatki za nekatere poltrajne dobrine ter gostinske oz. turistične storitve doma in v tujini

⁵

.

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 13: Poslovne tendence Razpoloženje v gospodarstvu se je na začetku

zadnjega četrtletja nekoliko izboljšalo. Najbolj se je povečalo zaupanje v predelovalnih dejavnostih, predvsem zaradi bolj optimističnih izvoznih pričakovanj. Izboljšalo se je tudi zaupanje potrošnikov, ki se je sicer v poletnih mesecih zaradi nižjih pričakovanj glede gospodarskega stanja v naslednjem letu precej poslabšalo. Kljub izboljšanju razpoloženje v gospodarstvu ostaja slabše kot pred letom.

4 Prihodek v trgovini s pohištvom in gospodinjskimi napravami je bil v prvih osmih mesecih medletno realno večji za 5,8 %, prodaja osebnih avtov fizičnim osebam pa v prvih desetih mesecih medletno višja za 6,4 %.

5 Gostinski prihodek, na katerega je poleg večjih izdatkov domačega prebivalstva vplival tudi visok obisk tujih turistov, je bil v prvih osmih mesecih skupaj medletno nominalno višji za 8,1 %. Višji so bili tudi izdatki prebivalcev na zasebnih potovanjih v tujino.

70 80 90 100 110 120 130 140 150

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z gostinstvom in nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N)

Slika 11: Nominalni prihodek v tržnih storitvah Rast nominalnega prihodka tržnih storitev se po umiritvi na začetku leta nadaljuje. Še naprej se povečuje prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih, večje investicijsko povpraševanje in ugodna gibanja v gradbeništvu ugodno vplivata predvsem na arhitekturno- projektantske storitve. Rast se nadaljuje tudi v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem v zaposlovalnih storitvah. Izvozni prihodki predvsem cestnega prometa pomembno prispevajo k rasti v prometu in skladiščenju.

Prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih

pa zaradi zastoja v telekomunikacijskem delu stagnira,

a tako kot v ostalih dejavnostih tržnih storitev ostaja

medletno večji.

(15)

-2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan.18

Rast števila delovno aktivnih, 3-mesečno povprečje

Predelovalne dej. (C) Gradbeništvo (F) Tržne storitve (G-N) Javne storitve (O-Q)

-5,0 -2,5 0,0 2,5 5,0 7,5 10,0

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Skupaj Zasebni sektor

Sektor država Javne družbe

Slika 14: Rast števila delovno aktivnih po skupinah dejavnosti

Slika 15: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Izboljševanje razmer na trgu dela se nadaljuje, vendar počasneje kot lani. Število delovno aktivnih se povečuje skromneje ob nekoliko nižji gospodarski rasti, relativno nizki brezposelnosti in večjem pomanjkanju delovne sile. Predvsem zaradi nižje rasti zaposlovanja iz brezposelnosti se je umirilo zmanjševanje števila registriranih brezposelnih, ki jih je bilo konec oktobra 76.232 oz. 8,1 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju (ustrezne) delovne sile pa se povečuje zaposlovanje tujih državljanov, ki predstavljajo okoli desetino vseh delovno aktivnih (največ v gradbeništvu in nekaterih storitvenih dejavnostih) in prispevajo okoli polovico k rasti skupnega števila delovno aktivnih. Zaradi visoke rasti v lanskem letu se je število delovno aktivnih v prvih osmih mesecih v večini dejavnosti zasebnega sektorja medletno zvišalo bolj kot lani. Zaradi rasti v dejavnostih izobraževanja in zdravstva je medletna rast višja tudi v javnem sektorju.

Medletna rast plač je bila v prvih osmih mesecih višja kot v enakem obdobju lani v zasebnem in javnem sektorju. V zasebnem je odraz relativno nizke ravni brezposelnosti, ugodnih poslovnih rezultatov podjetij in postopne rasti produktivnosti v preteklih letih. Najbolj so se plače zvišale v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in nekaterih tržnih storitvah (zlasti v gostinstvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih), kar je povezano tudi s pomanjkanjem usposobljenih delavcev v teh dejavnostih. V javnem sektorju je rast posledica lani sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj.

Trg dela

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2017 VIII 18/VII 18 VIII 18/VIII 17 I-VIII 18/I-VIII 17

Delovno aktivni² 3,5 0,2¹ 2,9 3,2

Registrirani brezposelni -14,1 -0,8¹ -9,4 -13,0

Povprečna nominalna bruto plača 2,7 0,4¹ 3,5 3,6

zasebni sektor 2,9 0,5¹ 4,1 4,1

javni sektor 2,9 0,1¹ 3,0 3,5

v tem sektor država 2,9 0,0¹ 3,1 2,9

v tem javne družbe 2,9 -0,1¹ 3,0 4,9

2017 VIII 17 VII 18 VIII 18

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 9,5 9,3¹ 8,3 8,3

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(16)

Cene

Medletna rast cen življenjskih potrebščin skladno s pričakovanji ostaja okrog 2-odstotna, v veliki meri jo poganjajo zunanji dejavniki. Skoraj polovico celotne inflacije prispevajo za 8,4 % višje cene goriv in energije, ki so posledica rasti cen nafte na svetovnih trgih. V zadnjih mesecih se je izraziteje okrepila tudi rast cen toplotne energije, postopoma pa so pričele naraščati tudi cene električne energije. Nekoliko se ponovno krepi tudi rast cen hrane, kjer najhitreje naraščajo cene sveže in nepredelane hrane (sadje in meso). Rast cen storitev ostaja okrog 2,5-odstotna, k rasti pa po naši oceni pomembno prispevajo tudi ugodne razmere v gostinstvu in turizmu. Cene poltrajnega in trajnega blaga ostajajo medletno nižje. Zniževanje cen rabljenih avtomobilov se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko upočasnilo, a je s 5,2 % še vedno izrazito. Osnovna inflacija ostaja okoli 1-odstotna.

Slika 16: Medletna rast cen življenjskih potrebščin in prispevki posameznih skupin

-2,0 -1,0 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 Medletna rast v %

Prispeveke k medletni rasti v o.t.

Vir: SURS.

Hrana Goriva in energija

Storitve Ostalo

SKUPAJ

Rast uvoznih cen se je v tretjem četrtletju še pospešila, rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev pa ostaja nekoliko nad 2-odstotna. K pospešeni rasti uvoznih cen v zadnjih mesecih so največ prispevale višje cene nafte, električne energije in plina na mednarodnih trgih, deloma pa tudi ponovno nekoliko višja rast cen surovin. Uvozne cene blaga za široko porabo zaradi nižjih cen netrajnega blaga ostajajo medletno nižje, cene trajnega blaga pa od konca prve polovice leta naraščajo. Podobno je gibanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki se letos na tujem in domačem trgu povečujejo podobno. K rasti največ prispevajo cene surovin, ki so ob gospodarski rasti medletno višje za več kot 3 %. Višje cene nafte, oskrbe z električno energijo, plinom in paro vplivajo na višjo rast cen energentov, ki pa še rastejo počasneje od njihovih uvoznih cen. Rast cen proizvodov za široko potrošnjo kljub rasti trošenja gospodinjstev ostaja umirjena.

Slika 17: Medletna rast uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

Medletna rast v %

Vir: SURS.

PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene PPI (skupaj)

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2017 VIII 18/VII 18 VIII 18/VIII 17 I-VIII 18/I-VIII 17

Skupaj 1,7 0,3 2,2 1,7

Hrana 3,1 0,2 2,9 3,1

Goriva in energija 5,3 1,4 8,4 5,7

Storitve 1,3 -0,6 2,5 2,1

Ostalo¹ 0,4 0,7 -0,2 -0,4

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 0,9 0,2 1,0 0,8

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,6 0,0 2,1 1,5

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

(17)

-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

Medletna sprememba, v %

Vir: Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: * negativna vrednost pomeni rast produktivnosti.

Prispevek produktivnosti, nom* (SI)

Prispevek sredstev za zaposlene na zaposlenega, nom (SI) RULC (SI)

94 96 98 100 102 104 106 108 110

Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II do zadnjega podatka = 100

Vir: ECB; preračuni UMAR.

Opomba: Rast REER pomeni apreciacijo.

REER_hicp (56 part.) REER_hicp (36 part.) REER_ulc (36 part.)

Slika 18: Realni stroški dela na enoto proizvoda; Slovenija

Slika 19: Cenovna (REER_hicp) in stroškovna (REER_ulc) konkurenčnost Slovenije

Ob pospešitvi rasti plač so se stroški dela na enoto proizvoda po lanskem skromnem znižanju

⁶

v drugem četrtletju nekoliko povišali (0,9 %). Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega (4,4 % nom.) je namreč prehitela rast produktivnosti (3,4 % nom.). V nemenjalnem sektorju je rast plač že dlje časa (večinoma) višja od rasti produktivnosti, prvič po dveh letih pa se je to zgodilo tudi v menjalnem sektorju. Podobna je bila tudi tekoča medletna dinamika v povprečju evrskega območja, skupno povišanje stroškov dela na enoto proizvoda pa je bilo nekoliko manjše (0,4%).

Cenovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva se do ključnih trgovinskih partneric od začetka leta ni bistveno spremenila, na posameznih trgih pa bi zaradi velikih sprememb tečaja lahko prišlo do poslabšanja cenovno-konkurenčnega položaja. Realni efektivni tečaj, defl. s HICP, v katerega ECB vključuje 36 trgovinskih partneric, se zadnja tri četrtletja ohranja na podobni ravni

⁷

. Precej pa se je poslabšal kazalnik cenovne konkurenčnosti za širši (56) nabor partneric. V veliki meri je to posledica izrazite apreciacije evra do turške lire

⁸

(oz. depreciacije turške lire do tujih valut). Slovenija sicer ne opravi veliko neposredne blagovne menjave s Turčijo

⁹

, si pa slovenski in turški izvozniki konkurirajo na drugih trgih (npr. nemškem), kar bi v primeru sorodnih izdelkov lahko vplivalo na zmanjšanje prodaje posameznih slovenskih proizvodov.

-2 0 2 4 6 8 10 12 14

2014 2015 2016 2017 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2

2017 2018

Medletna sprememba, %

Vir: SURS, Eurostat, UN Comtrade; preračuni UMAR.

Opomba: *podatki za leti 2017 in 2018 so začasni.

EU Svet EU brez cestnih vozil

Slika 20: Izvozni tržni delež na svetovnem in EU trgu V drugem četrtletju se je nadaljevala rast tržnih deležev slovenskih izvoznikov na tujih trgih, a je nekoliko nižja kot v preteklih četrtletjih. Rast slovenskega izvoza blaga je že šesto leto višja od rasti tujega uvoznega povpraševanja, tj. povečuje se tržni delež na tujih trgih. Medletna rast tržnih deležev se sicer zmanjšuje, v večji meri na svetovnem trgu

¹⁰

, pa tudi na trgu EU. Gledano po proizvodih je bila rast tržnega deleža na EU trgu relativno široko osnovana. Pričakovano pa je imel največji vpliv na rast (in hkrati njeno umirjanje) segment cestnih vozil.

10 Pomembneje je prispevalo znižanje tržnega deleža v Rusiji.

6 0,3-odstotno znižanje je bilo precej manjše kot so kazali podatki pred revizijo SURS (-1,4%).

7 Nasprotno, REER, defl. z ULC, ki je izračunan za isti nabor držav, kaže na postopno poslabševanje stroškovne konkurenčnosti v letošnjem letu.

Višji relativni (tj. glede na partnerice) stroški dela na enoto proizvoda se zaenkrat niso odrazili v višjih relativnih končnih cenah (merjenih s HICP).

8 Podobno, a v manjšem obsegu, vpliva tudi apreciacija evra do ruskega rublja, ki prav tako ni vključen v ožji nabor.

9 Približno 1 % slovenskega izvoza blaga je namenjen v Turčijo.

(18)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa dosega najvišjo raven doslej. Dvanajstmesečna kumulativa salda tekočega računa je do konca avgusta znašala 3,5 mrd EUR (7,6 % BDP). K medletno višjemu presežku največ prispeva visok presežek v blagovno-storitveni menjavi s tujino, ki odraža relativno ugodna izvozna gibanja in zmerno rast domače potrošnje. Primanjkljaj primarnih dohodkov je medletno nižji predvsem zaradi nižjih stroškov financiranja zunanjega dolga ter nižjih neto odlivov dividend in dobička v tujino, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi več prejetih sredstev iz proračuna EU.

Slika 21: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

Tabela 5: Plačilna bilanca

I-VIII 2018, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-VIII 17

Tekoči račun 27.442,5 25.034,9 2.407,7 1.946,4

Blago 20.496,7 19.390,5 1.106,2 988,1

Storitve 5.191,6 3.148,6 2.043,0 1.827,2

Primarni dohodki 1.215,5 1.733,4 -517,9 -641,8

Sekundarni dohodki 538,8 762,5 -223,6 -227,1

Kapitalski račun 720,1 809,1 -89,0 -256,2

Finančni račun -642,4 855,7 1.498,1 1.312,3

Neposredne naložbe 697,2 42,7 -654,5 -63,0

Naložbe v vrednostne papirje -443,7 442,2 885,8 859,1

Ostale naložbe -861,8 429,4 1.291,2 623,7

Statistična napaka -820,6 0,0 -820,6 -377,8

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Neto odliv finančnih sredstev v tujino se nadaljuje in je bil v zadnjih dvanajstih mesecih predvsem posledica neto odliva naložb v vrednostne papirje.

Na mednarodnih finančnih trgih so banke in zavarovalne družbe povečale finančne investicije v tuje dožniške vrednostne papirje, država pa je odplačala del obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Neto odlivne so bile tudi ostale naložbe, predvsem zaradi finančnih transakcij ostalega sektorja. Podjetja in ostale finančne družbe so se do tujine razdolževali. Poleg tega so podjetja okrepila tudi kratkoročno komercialno kreditiranje tujine, kar povezujemo z ugodnimi izvoznimi gibanji.

Pri neposrednih naložbah so prevladovali neto prilivi lastniškega kapitala. Slovenske neposredne naložbe v tujini ostajajo skromne, tuje neposredne naložbe v Sloveniji pa se povečujejo od leta 2014, a ne bolj kot v večini novih članic držav EU.

Slika 22: Finančne transakcije plačilne bilance

-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije

(19)

Slika 23: Medletni prirast vlog domačih nebančnih

sektorjev Razmere v bančnem sistemu ostajajo stabilne, krediti

domačim nebančnim sektorjem se nadalje umirjeno krepijo, kakovost bančne aktive pa izboljšuje. K rasti kreditov največ prispeva zadolževanje gospodinjstev, ki se zadolžujejo tako v obliki stanovanjskih kot tudi potrošniških kreditov, krepi pa se tudi zadolževanje v obliki kreditov za ostale namene. Obseg kreditov podjetij in NFI pa se ponovno postopoma zmanjšuje, kar povezujemo z nekoliko večjim odplačevanjem kreditov, saj se je obseg novo-odobrenih kreditov v zadnjih mesecih nekoliko povečal. Banke se še naprej razdolžujejo v tujini.

Vse manjši obseg tujih virov financiranja pa več kot nadomeščajo z depoziti domačih nebančnih sektorjev, med katerimi zaradi nizkih depozitnih obrestnih mer še naprej naraščajo izključno vloge čez noč. Obveznosti do tujih bank tako z 1,6 mrd EUR predstavljajo le še približno 4 % bilančne vsote bančnega sistema, pred krizo so presegale 35 %. Kakovost bančne aktive se postopoma izboljšuje, delež zamud nad 90 dni

¹¹

dosega 2,7 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema.

-2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 sep.18

12-mesečne drseče vsote, v mio EUR

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj

Finančni trgi

Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

30. IX 17 31. XII 17 30.IX 18 30. IX 18/31. VIII 18 30. IX 18/30. IX 17

Krediti skupaj 21.682,2 22.213,3 22.399,1 0,2 3,3

Krediti podjetjem in NFI 10.568,6 10.481,9 10.391,6 0,1 -1,7

Krediti državi 1.509,9 1.996,0 1.776,4 -1,8 17,6

Krediti gospodinjstvom 9.603,6 9.735,4 10.231,1 0,7 6,5

Potrošniški 2.359,2 2.410,5 2.625,8 1,0 11,3

Stanovanjski 5.927,5 5.975,7 6.180,5 0,5 4,3

Ostalo 1.316,9 1.349,3 1.424,8 0,9 8,2

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 17.701,7 17.897,0 18.727,1 0,2 5,8

Čez noč 12.435,6 12.683,9 13.891,3 0,6 11,7

Vezane 5.266,1 5.213,1 4.835,9 -1,0 -8,2

Bančne vloge centralne države skupaj 689,6 716,4 708,4 2,9 2,7

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.002,4 6.428,8 6.487,0 -0,9 8,1

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

11 Podatek se nanaša na avgust 2018.

(20)

Javne finance

Slika 24: Javnofinančni saldo po denarnem toku

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-IX 2017 I-IX

2018

mio EUR

Javnofinančni saldo Primarni saldo

12 Glede na podatke konsolidirane bilance javnega financiranja po denarnem toku.

13 Glej Osnutek proračunskega načrta za leti 2018–2019 in Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2018 za obdobje januar–junij. V slednjem je saldo državnega proračuna v 2018 ocenjen na 227 mio EUR, kar je manj od salda državnega proračuna v prvih devetih mesecih (350 mio EUR).

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-IX 2017 I-IX 2018

Kategorija

I-IX 2017 I-IX 2018 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 12.430,4 6,4 13.491,1 8,5 SKUPAJ ODHODKI 12.380,9 2,4 13.007,8 5,1

Davčni prihodki¹ 6.676,9 6,4 7.092,9 6,2 Plače in drugi stroški dela² 2.929,6 3,7 3.079,6 5,1

Dohodnina 1.599,6 5,4 1.779,6 11,2 Izdatki za blago in storitve 1.740,6 5,0 1.843,7 5,9

Davek od dohod. pravnih oseb 590,7 26,4 645,3 9,2 Plačila obresti 869,1 -0,9 798,5 -8,1

Davki na nepremičnine 158,7 8,7 161,6 1,9 Rezerve 90,4 -28,5 101,9 12,8

Davek na dodano vrednost 2.535,2 5,5 2.690,4 6,1 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 5.015,1 2,3 5.205,5 3,8

Trošarine 1.183,8 2,4 1.154,7 -2,5 Ostali tekoči transferi 907,9 2,5 927,7 2,2

Prispevki za soc. varnost 4.493,9 5,9 4.834,8 7,6 Izdatki za investicije 545,3 6,7 728,0 33,5

Nedavčni prihodki 867,9 16,8 845,4 -2,6 Plačila v proračun EU 282,9 -7,5 322,9 14,2

Prejeta sredstva iz EU 274,2 -9,6 547,8 99,8 JAVNOFINANČNI SALDO 49,5 483,2

Ostalo 117,4 3,9 170,1 45,0 PRIMARNI SALDO 776,3 1.272,0

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

Javnofinančni presežek

¹²

je bil po ugodnem tretjem

četrtletju v prvih devetih mesecih precej višji kot

v enakem obdobju lani. Nadaljevanje izboljševanja

javnofinančnega salda je poleg ugodnih gospodarskih

gibanj podpiralo tudi povečano črpanje sredstev iz

proračuna EU. Presežek, akumuliran do konca septembra

(483 mio EUR), se bo do konca leta najbrž nekoliko

znižal, kar je v skladu z zadnjimi sprejetimi dokumenti in

poročili

¹³

.

(21)

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16

Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3

2017 2018

Medletna rast, v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Davčni prihodki Prispevki za soc. varnost

Nedavčni prihodki Ostalo

Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (desna os)

-2 0 2 4 6 8 10

Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3

2017 2018

Medletna rast, v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Tekoči odhodki Tekoči transferi posam. in gospod.

Izdatki za investicije Ostali tekoči transferi Plačila v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (desna os)

Slika 25: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

Slika 26: Rast odhodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

Medletna rast javnofinančnih prihodkov se je ob povečanem prilivu iz proračuna EU v tretjem četrtletju močno okrepila in je bila v prvih devetih mesecih 8,5-odstotna. Nadaljevala se je hitra medletna rast plačil socialnih prispevkov in davkov (predvsem dohodnine, DDPO in DDV). To je posledica ugodnih gospodarskih gibanj, vključno z gibanji na trgu dela, in preteklega izboljšanja poslovnih rezultatov podjetij

¹⁴

. Medletno višje so bile tudi vse ostale večje kategorije prihodkov, najbolj izrazito prilivi iz proračuna EU

¹⁵

, ki se delno nanašajo še na staro finančno perspektivo. Večje črpanje evropskih sredstev je tudi glavni dejavnik, da je bila medletna rast prihodkov v prvih devetih mesecih višja kot v enakem obdobju lani.

Medletna rast javnofinančnih odhodkov je bila visoka in razpršena tudi v tretjem četrtletju; v prvih devetih mesecih je znašala 5,1 %. V tretjem četrtletju so, podobno kot v drugem, k medletni rasti odhodkov večino prispevali višji izdatki za socialne transferje (zlasti pokojnine, denarno socialno pomoč in boleznine), investicije, plače ter blago in storitve. K medletni rasti javnofinančnih odhodkov so nekaj prispevala še višja vplačila v proračun EU. Rast odhodkov v prvih devetih mesecih, ki so jo sicer nekoliko ublažila nižja plačila obresti, je bila opazno višja kot v enakem obdobju lani.

14 Medletno višja plačila akontacije davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) izhajajo iz izboljšanja poslovnih rezultatov v 2017 glede na leto prej.

15 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih devetih mesecih letos pozitiven (222 mio EUR). V državni proračun je bilo vplačanih 545 mio EUR (49 % načrtovanih prihodkov za to leto), v proračun EU pa je Slovenija vplačala 323 mio EUR (75 % načrtovanih vplačil v proračun EU za letos). Skoraj 40 % vseh izplačil iz proračuna EU je bilo namenjenih izvajanju Skupne kmetijske in ribiške politke, 56%

pa izvajanju kohezijske politike EU (skozi Kohezijski sklad in strukturne sklade).

(22)

(23)

izbr ane t eme

(24)

(25)

Proizvodna koncentracija izvoza Slovenije je nekoliko višja kot v večini držav EU, predvsem v starih članicah, kar pomeni nekaj večjo izpostavljenost panožno- specifičnim gibanjem in šokom. V zadnjem desetletju se struktura slovenskega izvoza blaga ni bistveno spreminjala. Med prvimi petimi proizvodnimi skupinami prevladujejo cestna vozila, električni stroji in naprave, medicinski in farmacevtski proizvodi, industrijski stroji za splošno uporabo ter kovinski izdelki. Njihov delež v skupnem izvozu blaga znaša 46 %, zato je Slovenija posebej občutljiva na nihanja v tujem povpraševanju po teh proizvodih. V času krize se je proizvodna koncentracija izvoza začasno nekoliko znižala, v zadnjih letih pa povečala na predkrizno raven. Proizvodna koncentracija izvoza je s tem nekoliko višja kot v večini starih članic EU, a manj izrazita kot v večini novih članic EU

²

(izjema so baltske države, ki so svoj izvoz v zadnjem desetletju precej razpršile, in Poljska).

2 Na Slovaškem in Češkem se je, nasprotno, proizvodna koncentracija izvoza v zadnjem desetletju opazno precej povečala pod vplivom panožno-specifičnih tujih vlaganj (zlasti v avtomobilsko industrijo).

Geografska in proizvodna koncentracija izvoza Slovenije

Izvozno zelo odprto slovensko gospodarstvo je močno izpostavljeno splošnim gibanjem v mednarodnem okolju. Po hitri rasti izvoza v zadnjih letih se je njegov delež v primerjavi z BDP precej povečal (na okoli 85 % v 2. četrtletju 2018) in močno presegel vrh iz zadnje konjunkture (70 %) ter povprečje EU (45 % v 2017). Večja odprtost gospodarstva je pomemben vir priložnosti in gospodarske rasti, obenem pa to pomeni tudi večjo izpostavljenost nihanjem in šokom, še posebno v primeru usmerjenosti izvoza na manjše število trgovinskih partneric in izvoznih proizvodov.

Koncentracijo merimo z indeksom geografske oz.

proizvodne izvozne koncentracije

¹

.

Po geografski strukturi izvoza je Slovenija podobno kot večina drugih držav EU močno vezana na trg EU.

Velik delež izvoza v države EU (okoli 78 %) kaže na veliko stopnjo integracije na evropski trg, še posebej evrsko območje, kar pomeni manjšo izpostavljenost nihanjem deviznih tečajev, a hkrati prinaša večjo izpostavljenost šokom znotraj EU. Podobno velja tudi za druge države EU, predvsem za članice, ki so pristopile po letu 2003.

Več kot polovico slovenskega blagovnega izvoza je osredotočenega na pet najpomembnejših trgov znotraj EU (Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija in Francija). Pri tem velja omeniti, da je bila v zadnjem desetletju geografska koncentracija izvoza skoraj nespremenjena in je blizu povprečja držav EU (višja kot npr. v Nemčiji in Italiji in nižja kot na Češkem, Madžarskem, Slovaškem).

1 Izvozno koncentracijo merimo z Herfindahl-Hirschmanovem indeksom.

Indeks geografske koncentracije izvoza upošteva deleže vseh trgovinskih partneric v izvozu posamezne države, indeks proizvodne koncentracije pa deleže posameznih proizvodov v izvozu posamezne države. Pri proizvodih je indeks izračunan na 2. ravni klasifikacije SMTK.

0,10 0,15 0,20 0,25 0,30 0,35

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Herfindahl-Hirschmanov indeks (HHI)

Geografska koncentracija Proizvodna koncentracija

Vir: UN Comtrade, preračuni UMAR. Opomba: Višja vrednost

normaliziranega Herfindahl-Hirschmanovega indeksa (HHI) pomeni večjo koncentracijo. Indeks je pri proizvodih izračunan na 2. ravni klasifikacije.

Slika 27: Geografska in proizvodna koncentracija blagovnega izvoza Slovenije po letih

0,00 0,10 0,20 0,30 0,40

Ciper Grčija NemčijaItalija Švedska Bolgarija Zdr. kraljestvoLuksemburgNizozemskaPortugalskaMadžarskaRomunijaSlovenijaSlovaškaHrvaškaEstonijaŠpanijaDanskaAvstrijaPoljskaLatvijaFinskaČeškaMaltaLitvaIrska

Vir: UN Comtrade, preračuni UMAR. Opomba: *Višja vrednost normaliziranega Herfindahl-Hirschmanovega indeksa (HHI) pomeni večjo koncentracijo. Za Avstrijo in Malto je naveden podatek za 2016.

Slika 28: Mednarodna primerjava indeksa geografske

koncentracije blagovnega izvoza Slovenije

(26)

sposobnosti. Zaradi spremembe metodologije podatki in uvrstitve za pretekla leta (razen za leto 2017, za katero so bili narejeni preračuni) niso primerljivi.

Vse vodilne države na področju konkurenčnosti uspešno obvladujejo izzive novih tehnologij in s tem nove priložnosti. Med državami, ki so uvrščene na lestvico, se najvišje uvrščajo ZDA, Singapur in Nemčija, med prvimi desetimi državami pa so štiri države EU.

Pri visoki uvrstitvi je ključno visoko razmerje med sposobnostjo inoviranja in podjetniško miselnostjo.

Slednja je potrebna za prevzemanje tveganj in za dejansko uporabo novih tehnologij tudi v praksi, saj inovacije same še ne zagotavljajo uspešnosti gospodarstva.

Slovenija v letošnjem poročilu o globalni konkurenčnosti med 140 državami zaseda 35. mesto.

Med državami EU se Slovenija uvršča na 16. mesto.

Zaostanek Slovenije za povprečjem EU temelji predvsem na slabših ocenah dejavnikov glede trgov (finančni trgi, deloma tudi trg dela) in nekaterih osnovnih dejavnikov konkurenčnosti (institucije, uveljavljenost IKT), za najboljšimi državami pa še pri inovacijskem ekosistemu.

Poročilo WEF kaže na pomanjkljivosti v zvezi s finančnimi trgi v Sloveniji, predvsem dostopnostjo sredstev za MSP in dostopnostjo tveganega kapitala. Podobno kot nekatere druge raziskave konkurenčnosti (IMD, Doing Business) izpostavlja rigidno zakonodajo na področju najemanja in odpuščanja delavcev, dobro pa ocenjuje njihove pravice. Podobno kot v drugih primerljivih raziskavah je relativno slabo ocenjena učinkovitost institucij, izpostavljeni sta bili predvsem področji regulacije in učinkovitosti sodstva. Splošna uveljavljenost IKT tehnologij v podjetjih in vsakdanjem življenju je nižja kot v najbolj uspešnih državah in tudi v EU. Najbolje se Slovenija uvršča na področjih, ki so povezana z zdravjem, znanji in spretnosti delovanjem podjetij. Zelo dobro je ocenjena tudi raziskovalna dejavnost (npr. relativno visoki izdatki za RRD), problem pa predstavlja predvsem povezava znanosti s podjetniškim sektorjem.

Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2018–2019

WEF

³

je v letošnjem letu s spremembo metodologije v ospredje globalne konkurenčnosti držav postavil četrto industrijsko revolucijo

⁴

in s tem nove, digitalne tehnologije. Na podlagi nove metodologije je bilo letos v raziskavi uporabljenih 98 kazalnikov

⁵

, razvrščenih v 12 ključnih dejavnikov konkurenčnosti in štiri večje sklope. Dejavniki odražajo kompleksnost dejavnikov produktivnosti in izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije.

Prvi sklop sestavljajo osnovni dejavniki konkurenčnosti, ki vključujejo področja institucij, infrastrukture, uveljavljenosti IKT in makroekonomsko stabilnost. Drugi sklop, človeški kapital, sestavljajo dejavniki na področju zdravja ter znanj in spretnosti. Tretji sklop predstavlja področje trgov, ki vključuje dejavnike trga proizvodov in dela, finančnega sistema in velikost trga. Zadnji sklop predstavljajo inovacijski ekosistem v posamezni državi in s tem dejavnike poslovne dinamike in inovacijske

3 World Economic Forum.

4 V skladu z literaturo četrta industrijska revolucija obsega nove tehnologije, kot so npr. umetna inteligenca, 3D tisk, ekonomija delitve, internet stvari itd. Več v Deep Shift – Technology Tipping Points and Social Impact, WEF, 2015.

5 Kazalniki so pridobljeni iz različnih virov (Svetovna banka, OZN, itd.), 44 kazalnikov pa je pridobljenih iz ankete WEF. Kazalniki so normalizirani med 0 in 100, s tem da ima najuspešnejša država vrednost 100.

0,00 0,10 0,20 0,30 0,40

Hrvaška NizozemskaEstonija Latvija PortugalskaItalija PoljskaLitva Danska Avstrija BolgarijaŠvedska Zdr. kraljestvoFinska Španija Luksemburg Slovenija Nemčija Romunija MadžarskaČeška SlovaškaGrčija Irska Ciper Malta

Vir: UN Comtrade, preračuni UMAR. Opomba: *Višja vrednost normaliziranega Herfindahl-Hirschmanovega indeksa (HHI) pomeni večjo koncentracijo. Za Avstrijo in Malto je naveden podatek za 2016.

Slika 29: Mednarodna primerjava indeksa proizvodne koncentracije blagovnega izvoza Slovenije

0 20 40 60 80 100Institucije

Infra struktura

Uveljavljenost IKT

Makroekon. stabilnost

Zdravje

Znanja in spretnosti Trg proizvodov

Trg dela Finančni trgi

Velikost trga Podjetniško delovanje

Inovacije

Najbolj konkurenčna gospodarstva (TOP 5)*

Slovenija EU

Vir: WEF, preračuni UMAR. Opomba: * najbolje uvrščenih 5 držav.

Višje št. točk je boljše, največ možnih je 100.

Slika 30: Primerjava posameznih področij konkurenčnosti

med Slovenijo, EU in petimi najbolj konkurenčnimi

državami

(27)

Ključna ugotovitev WEF je, da bo za nadaljevanje rasti in večjo blaginjo nujno nadaljevanje vlaganj v širok spekter dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost.

Ob tem WEF navaja, da bo izboljšanje konkurenčnosti

okrepilo pripravljenost gospodarstev na morebitne

šoke. Pomembna omejitev so še vedno finančni sistemi

in nizke vrednosti kazalnikov inovacijske sposobnosti, ki

zavirajo hitrejši napredek in nove ideje. V izračun indeksa

konkurenčnosti WEF ne vključuje gospodarske rasti,

socialnih in okoljskih kazalnikov, vseeno pa izpostavlja,

da napredek na teh področjih ne bo možen brez večje

konkurenčnosti.

(28)

(29)

sta tistična prilo ga

(30)

(31)

Pomembnejši kazalci 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Jesenska napoved 2018

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -2,7 -1,1 3,0 2,3 3,1 4,9 4,4 3,7 3,4

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.076 36.239 37.603 38.863 40.357 43.000 45.742 48.529 51.445

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.540 17.596 18.238 18.836 19.547 20.815 22.154 23.511 24.936

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.800 21.900 22.700 23.800 24100 25400

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 82 83 85

Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 7,2

Stopnja brezposelnosti, anketna 8,9 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,5 4,9 4,4

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -1,8 0,0 2,6 1,0 1,1 2,1 1,5 2,1 2,6

Inflacija², povprečje leta 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,8 2,1 2,3

Inflacija², konec leta 2,7 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 2,1 2,3 2,4

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 0,6 3,1 5,7 5,0 6,4 10,7 8,2 6,6 7,1

Izvoz proizvodov 0,4 3,3 6,3 5,3 6,2 11,0 8,3 6,8 7,5

Izvoz storitev 1,5 1,9 3,4 3,7 7,6 9,9 7,8 5,5 5,1

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) -3,7 2,1 4,1 4,7 6,6 10,3 8,0 7,1 7,3

Uvoz proizvodov -4,3 2,9 3,8 5,1 7,0 11,1 8,5 7,4 7,7

Uvoz storitev 0,2 -3,0 6,2 2,3 4,2 5,9 5,0 5,1 4,5

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 775 1.594 2.179 1.760 2.224 3.077 3.119 3.127 3.429

- delež v primerjavi z BDP, v % 2,1 4,4 5,8 4,5 5,5 7,2 6,8 6,4 6,7

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.850 41.632 48.709 46.627 44.810 43.813 42.618*

- delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 114,9 129,5 120,0 111,0 101,9

Razmerje USD za 1 EUR 1,286 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,182 1,150 1,150

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,4 -4,1 1,9 2,3 3,9 1,9 2,7 2,6 2,2

- delež v BDP, v % 56,9 55,4 54,4 53,6 53,3 51,9 51,3 50,8 50,0

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,2 -2,1 -1,2 2,4 2,7 0,5 2,7 2,0 1,5

- delež v BDP, v % 20,2 19,5 18,6 18,5 18,8 18,2 18,0 17,9 17,7

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -8,8 3,2 1,0 -1,6 -3,7 10,7 9,0 8,5 7,5

- delež v BDP, v % 19,2 19,8 19,4 18,8 17,5 18,5 19,4 20,4 21,3

Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved 2018).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec avgusta 2018.

(32)

Proizvodnja 2015 2016 2017 2016 2017 2018 2016 2017 2018

Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 5,6 7,1 7,9 8,8 6,7 6,6 7,5 5,7 7,8 9,8 7,6 5,3 7,5 3,0 8,0 9,2 6,3 3,0 12,7 1,2 8,2 7,5 7,3 7,5 8,3 13,3 9,8 6,0 11,6 7,8 4,2 9,6 6,1 0,9 7,9 6,8 - -

B Rudarstvo 0,3 1,7 2,6 -7,9 10,1 -1,6 11,4 8,0 3,0 -10,6 -17,2 6,0 50,5 33,3 -15,2 -18,4 7,0 11,6 15,2 7,1 7,8 9,0 38,7 1,2 -16,1 -17,8 -3,0 -8,3 -7,4 -19,1 -23,9 5,7 6,0 6,3 3,9 14,4 - -

C Predelovalne dejavnosti 6,0 8,2 8,6 10,2 7,7 7,4 7,7 6,4 8,4 10,8 8,3 5,8 7,8 3,3 9,1 10,4 5,7 2,9 13,7 1,2 9,0 8,6 7,8 7,9 9,3 14,4 10,8 6,9 13,3 8,3 4,3 10,6 6,7 0,9 8,6 7,1 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,5 -3,4 1,9 -4,2 -3,9 -0,4 4,6 -1,1 1,3 2,7 4,4 0,7 -2,7 -5,1 -1,1 4,8 10,6 1,5 1,8 0,4 -0,3 -3,4 -2,0 3,0 3,0 9,1 1,5 -1,9 -0,9 5,8 8,9 0,8 0,3 0,9 1,5 2,6 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj -8,2 -17,7 17,7 -21,4 -12,6 -9,2 19,8 17,3 8,3 26,0 18,6 17,1 -7,4 -15,0 -15,2 9,3 -9,3 20,9 41,4 26,8 4,7 21,7 10,4 7,5 7,0 31,1 26,0 20,0 77,2 6,6 -2,0 12,7 30,7 9,8 25,7 33,5 - -

Stavbe -4,0 2,4 27,6 -11,5 5,8 19,0 36,8 40,0 9,4 30,7 25,5 16,5 9,6 8,5 14,5 37,3 24,3 25,7 56,5 53,7 33,6 34,7 13,6 3,1 11,3 44,8 30,4 17,7 65,5 19,7 3,9 13,1 29,3 8,5 27,7 29,1 - -

Gradbeni inženirski objekti -9,8 -24,8 14,4 -24,9 -19,4 -19,0 15,1 9,1 8,3 25,0 13,3 17,8 -13,5 -23,1 -24,4 -2,1 -20,9 21,6 37,2 17,4 -5,0 16,2 9,9 10,0 5,5 26,4 23,8 24,9 79,4 -1,0 -5,5 12,5 31,5 11,2 25,0 35,8 - -

TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v %

Storitve skupaj 4,6 5,0 8,2 6,7 3,6 3,4 6,2 7,9 8,2 10,1 7,3 8,6 4,2 1,1 3,0 5,9 3,6 3,9 10,6 4,8 11,0 7,8 9,8 8,1 6,8 11,5 10,3 8,6 11,2 5,3 5,7 10,0 8,6 7,3 9,1 9,6 - -

Promet in skladiščenje 3,2 3,6 10,8 4,4 2,9 3,3 11,0 9,8 10,9 11,4 8,6 10,1 5,9 0,9 3,3 5,9 9,5 6,2 16,8 4,9 16,0 8,4 13,0 11,2 8,8 15,3 12,4 6,5 13,5 6,3 6,5 11,8 8,1 10,7 12,4 8,6 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 4,6 3,5 5,8 4,9 4,3 1,2 3,5 7,7 4,5 7,2 6,2 1,1 7,3 1,9 0,5 1,3 4,0 1,9 4,6 5,4 9,5 8,1 5,5 4,3 3,6 8,8 6,5 6,7 5,2 4,8 8,2 2,4 2,7 -1,6 7,1 3,8 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 3,5 -0,8 3,7 0,8 -4,5 -0,2 1,2 3,4 1,2 7,8 10,9 18,2 -5,6 -7,3 -0,3 6,5 4,1 -3,8 3,1 -1,1 4,3 6,8 1,6 -2,2 3,9 7,4 3,9 11,6 15,5 9,5 8,5 22,3 19,2 13,8 11,3 23,6 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 12,1 7,7 12,2 4,9 6,2 11,6 11,9 12,3 9,2 15,6 8,5 11,2 7,1 7,1 9,6 18,6 9,5 11,4 14,5 13,9 12,1 11,0 11,4 7,6 8,5 14,7 22,6 10,1 12,7 9,6 4,1 8,7 13,6 11,3 8,2 10,9 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 4,6 6,7 8,5 6,7 4,6 9,2 10,8 7,8 10,0 6,0 3,9 7,8 4,2 6,4 10,3 10,8 13,2 6,0 13,2 3,5 9,4 10,5 10,8 11,6 7,6 8,5 8,7 0,9 5,7 2,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,7 - -

Trgovina na drobno 1,1 4,4 7,4 2,1 3,0 10,1 12,1 8,3 8,1 2,2 -0,9 2,5 2,4 7,7 11,4 11,1 13,9 8,7 13,3 5,8 9,4 9,8 9,4 7,8 7,2 2,7 6,2 -1,6 -1,0 -2,2 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,4 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 14,0 21,8 14,1 24,1 18,9 20,8 15,8 12,7 13,5 14,6 12,3 15,8 18,7 16,9 22,9 22,6 19,4 9,0 18,9 9,6 12,8 15,7 12,0 18,9 10,5 21,6 16,1 6,3 14,2 12,0 11,1 19,2 16,8 11,6 27,4 18,6 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 3,5 3,5 6,9 4,0 1,7 5,0 8,5 5,7 8,8 5,0 4,1 8,8 1,4 2,3 5,7 7,0 10,8 3,3 11,3 -0,3 8,5 8,7 10,4 10,8 5,6 7,7 7,3 0,1 7,2 2,3 3,1 10,7 8,8 7,1 11,8 7,0 - -

TURIZEM*, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 7,2 7,6 11,3 0,9 9,0 11,3 4,7 18,0 11,5 8,6 11,4 22,4 14,6 13,7 12,6 7,2 5,0 2,5 6,5 27,1 5,0 22,6 13,2 12,6 6,7 8,1 8,2 10,1 9,3 7,2 17,5 14,1 34,2 19,7 31,8 32,7 51,3 -

Domači gostje, prenočitve 6,3 2,8 4,3 1,0 4,6 3,4 4,1 5,1 2,8 6,2 3,2 11,8 15,3 -5,9 11,4 7,0 -2,8 -3,6 20,9 -1,6 5,8 9,7 5,5 3,8 -3,3 15,6 -0,9 3,6 13,1 0,1 -0,8 14,3 8,1 12,9 7,9 12,3 17,6 -

Tuji gostje, prenočitve 7,7 10,3 15,0 0,8 10,9 17,1 5,2 24,7 15,1 10,2 17,9 27,1 14,3 26,9 13,6 7,4 10,0 9,7 -3,0 46,7 4,7 29,1 16,5 16,1 10,9 4,3 15,8 14,8 7,2 14,6 32,5 14,0 46,0 22,7 41,0 39,8 63,5 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 7,4 11,0 8,8 8,2 13,2 12,2 7,8 11,7 9,2 6,4 6,4 8,3 16,9 14,2 10,2 11,9 6,6 5,9 10,5 12,9 9,6 12,8 11,5 11,3 4,3 6,5 7,2 5,7 10,7 3,6 5,1 8,3 10,1 6,7 8,1 10,5 - -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 472,9 465,7 518,7 110,1 118,2 132,9 108,7 119,8 135,2 155,0 110,9 122,0 42,9 46,3 42,9 43,6 35,0 34,2 39,5 36,8 42,0 41,1 45,8 42,3 47,1 57,6 48,4 49,0 37,2 34,0 39,7 39,6 41,5 40,9 42,9 42,2 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**)

Kazalnik gospodarske klime 5,1 5,5 12,5 4,6 6,1 7,7 11,0 11,1 12,0 15,8 14,2 12,7 6,5 6,9 7,9 8,2 9,9 10,4 12,6 11,6 9,5 12,2 11,7 11,6 12,6 15,5 16,1 15,9 16,1 14,4 12 13 12 13,1 10,5 10,5 8,1 11,6

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 6 5 10 6 5 6 10 8 9 13 12 8 4 6 6 7 8 10 12 9 6 9 8 8 11 12 14 13 14 12 10 8 8 8 5 6 2 10

v gradbeništvu -14 -10 12 -15 -8 -1 4 9 17 19 22 24 -1 -3 1 2 -1 7 6 9 7 12 17 17 18 22 15 20 22 22 23 24 24 25 22 21 17 19

v storitvenih dejavnostih 16 19 25 19 19 21 24 25 24 28 24 25 19 21 21 21 22 23 26 27 24 24 24 25 23 27 29 29 25 24 23 25 25 24 24 24 25 24

v trgovini na drobno 15 19 21 13 25 16 19 18 22 26 19 11 30 10 19 19 12 18 28 12 10 32 24 19 24 28 30 20 32 20 5 11 0 23 11 11 17 19

potrošnikov -11 -14 -4 -17 -12 -10 -7 -5 -4 0 0 1 -11 -11 -10 -9 -3 -8 -9 -5 -6 -3 -4 -4 -3 0 0 1 2 0 -1 1 0 1 -2 -4 -9 -7

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * v letu 2018 prelom v seriji zaradi novega podatkovnega vira (eTurizem); ** desezonirani podatki SURS; .