Ekonomsko ogledalošt. 3, letnik XXVI, 2020

(1)

št . 3/2020, letnik X XVI ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavna urednica: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; Andrej Kuštrin, mag.; dr. Jože Markič;

mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

ISSN 1580-6170 (pdf)

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 11

Trg dela ... 17

Cene ... 18

Finančni trgi ... 19

Plačilna bilanca... 21

Javne finance ... 22

Statistična priloga ...25

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 11. maja 2020.

(5)

Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju je bila v prvem četrtletju pod vplivom epidemije koronavirusa medletno nižja za 3,3 %, mednarodne institucije evrskemu in svetovnemu gospodarstvu za letos napovedujejo recesijo. Manjše povpraševanje in obsežne zaustavitve v gospodarstvu ob epidemiji koronavirusa konec prvega četrtletja sta prispevala, da se je BDP v primerjavi s četrtletjem prej znižal za 3,8 %. Zaradi strogih omejitvenih ukrepov mednarodne institucije pričakujejo še obsežnejši padec aktivnosti v drugem četrtletju, kar nakazujejo tudi kazalniki zaupanja PMI in ESI, ki so se aprila izrazito poslabšali. Po zadnjih napovedih IMF in EK, ki upoštevajo umirjanje epidemije v tem četrtletju, se bo evrsko gospodarstvo letos skrčilo za 7,5-7,7 %. Brezposelnost se bo po napovedih EK zvišala na 9,5 %. V recesiji bodo vse države evrskega območja, vendar bo upad BDP in potem okrevanje v letu 2021 različno. Večje potrebe po zadolževanju držav evrskega območja v takšnih okoliščinah so aprila že vplivale na dvig donosnosti do dospetja državnih obveznic, ki pa zaradi različnih ravni dolga držav pred začetkom epidemije ni bil enakomeren. Ob visoki negotovosti se je del povpraševanja preusmeril v bolj varne obveznice jedrnih držav evrskega območja. Donosnosti do dospetja obveznic perifernih držav pa so se povečale. Med najizrazitejšimi je bilo tudi povečanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic, ki se je nazadnje zadolžila 7. aprila, še pred izrazitim naraščanjem donosnosti.

V Sloveniji se je aktivnost v večini dejavnosti s širjenjem koronavirusa in sprejetjem ukrepov za njegovo zajezitev sredi marca zmanjšala, najbolj v nekaterih tržnih storitvah. Zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti se je marca znižala prodaja v nenujnih segmentih trgovine. Podobno pričakujemo močan upad prihodka v gostinskih in nastanitvenih storitvah, na kar bo vplivalo tudi strmoglavljenje turističnega obiska. Število domačih in tujih turističnih prenočitev je bilo marca medletno manjše za dve tretjini. Upad tujega povpraševanja in motnje v dobavnih verigah sta prispevala k padcu proizvodnje predelovalnih dejavnosti in izvoza. Padec gospodarske aktivnosti sredi marca kaže tudi podatek o porabi elektrike, ki je bila od sredine marca po izbruhu epidemije v Sloveniji okoli petino nižja kot pred letom, opazno nižja je bila tudi v EU. Manjša gospodarska aktivnost v Sloveniji in EU je izrazito negativno vplivala tudi na promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki je bil po izbruhu epidemije od sredine marca medletno nižji za okoli 40 %.

Z rahljanjem ukrepov po veliki noči se je padec začel postopoma zmanjševati, a je predvsem padec prometa tujih tovornih vozil še ostal velik. Pričakovanja so se v vseh dejavnostih v negotovih gospodarskih razmerah izrazito poslabšala, močno je padlo tudi zaupanje potrošnikov.

Tudi razmere na trgu dela so se z epidemijo koronavirusa začele poslabševati.

V prvih dveh mesecih letos se je število delovno aktivnih še povečevalo, ob pomanjkanju domače delovne sile predvsem zaradi zaposlovanja tujcev. Preobrat na trgu dela zaradi epidemije pa že kažejo podatki o številu brezposelnih, ki je bilo v prvih dveh mesecih še podobno kot konec lanskega leta, sredi marca pa se je začelo hitro povečevati. V drugi polovici aprila in začetku maja se je njihovo povečevanje nekoliko umirilo. Konec aprila je bilo brezposelnih 88.648 oseb, kar je petina več kot pred letom in 14,4 % več kot februarja oz. pred epidemijo. Do 10. maja pa se je po neuradnih dnevnih podatkih ZRZS nadalje povečalo na 89. 635.

Cene življenjskih potrebščin so bile aprila medletno nižje predvsem zaradi padca cen energentov. Posledice ukrepov držav za preprečitev širjenja epidemije koronavirusa so občutno vplivale na upad povpraševanja po naftnih derivatih in s tem na znižanje njihovih cen. Cene nafte so aprila padle na zgodovinsko nizke vrednosti. Mednarodne institucije pa pričakujejo, da bodo ostale nizke in nestanovitne do odprave neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Nižje cene energentov so k deflaciji skupno prispevale 2,2 o. t, poleg padca cen naftnih derivatov so k temu prispevale tudi z ukrepom Vlade RS nižje cene električne energije. Zaradi večjega povpraševanja se je nadalje okrepila rast cen hrane. Rast cen storitev se je umirila.

Medletna rast kreditov podjetij se je v prvih treh mesecih okrepila, izrazito pa se je

upočasnila rast potrošniških posojil. Kreditiranje podjetij se je v prvih dveh mesecih

nekoliko izraziteje okrepilo, marčevska mesečna rast pa je bila med višjimi v zadnjih 12

mesecih. K temu bi po naši oceni poleg pospešene izvedbe že dogovorjenih poslov lahko

(6)

prispevali tudi že odobreni odlogi plačil obveznosti na osnovi Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcem. Zadolževanje gospodinjstev se je postopoma umirilo. Rast potrošniških posojil se je od uvedbe obvezujočega makrobonitetnega instrumenta v zadnjih petih mesecih znižala za skoraj dve tretjini (na 4,5 %), rast stanovanjskih kreditov pa je ostala nad 5 %. Delež zamud nad 90 dni v bančnem sistemu je bil v prvih dveh mesecih nizek, nekoliko nad enim odstotkom.

Obstaja pa veliko tveganje, da se bo zaradi poslabšanja gospodarskih razmer ob izbruhu epidemije, kljub sprejetim ukrepom, ponovno pričel povečevati.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvem četrtletju

letos glede na lani podvojil. Posledice epidemije koronavirusa so se že pokazale v nižjih

prihodkih iz DDV in trošarin, kar je močno upočasnilo rast skupnih prihodkov. Višji so bili

prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb, zaradi zakonodajnih sprememb pa se je

močno umirila rast prihodkov iz dohodnine. Rast skupnih prihodkov je izvirala predvsem

iz višjih socialnih prispevkov, višji so bili tudi nedavčni prihodki. Prejeta sredstva iz EU

so bila medletno nižja. Le nekoliko nižja kot lani pa je bila rast odhodkov, ki večinoma

še ni odražala posledic epidemije. Izhajala je iz povečanja transferov posameznikom

in gospodinjstvom ter iz okrepljene rasti plač in drugih sredstev za zaposlene. Močno

se je povečala tudi rast izdatkov za blago in storitve. Prepolovila pa se je rast investicij,

ki je v celoti izhajala iz investicij na ravni občin. V nadaljevanju leta je pričakovati, da

se bo skupna rast odhodkov okrepila, prihodki pa se bodo medletno zmanjšali, kar bo

primanjkljaj konsolidirane bilance in tudi širšega sektorja država povečalo.

(7)

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 jan.20

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (nom.)

10 14 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62

jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan. 18 jan.19 jan.20

Vrednost PMI

Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Število registriranih brezposelnih oseb se je sredi marca začelo izrazito povečevati; aprila je bilo njihovo število za petino večje kot pred letom.

Nižje cene naftnih derivatov in elektrike so prispevale večino k medletno nižjim cenam življenjskih potrebščin v aprilu.

74.000 76.000 78.000 80.000 82.000 84.000 86.000 88.000 90.000

31.01.2020 29.02.2020 31.03.2020 2.04.2020 6.04.2020 8.04.2020 13.04.2020 15.04.2020 19.04.2020 21.04.2020 23.04.2020 28.04.2020 30.04.2020 5.05.2020 7.05.2020

Število registriranih brezposelnih

Vir: ZRSZ.

-3 -2 -1 0 1 2 3 4

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 Medletna rast, v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Ostalo Storitve

Goriva in energija Hrana Inflacija, v % (d.os)

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Medletna rast v %

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski Podjetja in NFI Skupaj

526,4 264,2

-171,0 -376,7

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 I-III 2019 I-III

2020

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Medletna rast kreditov podjetij se je v prvih treh mesecih okrepila, od uvedbe obvezujočega makrobonitetnega instrumenta pa se je izrazito upočasnila rast potrošniških posojil.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvem četrtletju podvojil; rast prihodkov se je že umirila, rast odhodkov pa večinoma še ni odražala posledic epidemije.

BDP v evrskem območju se je v prvem četrtletju močno zmanjšal, obeti za drugo četrtletje pa so se izrazito poslabšali.

Širitev koronavirusa in ukrepi za njegovo zajezitev tudi v

Sloveniji izrazito negativno vplivajo na večino dejavnosti.

(8)

(9)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(10)

(11)

10 14 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62

jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan. 18 jan.19 jan.20

Vrednost

Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Mednarodno okolje

Slika 1: Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje Gospodarska klima v evrskem območju se je aprila nadalje močno poslabšala, kar nakazuje na izrazito znižanje gospodarske aktivnosti v prvi polovici leta.

Sestavljeni kazalnik PMI se je z največjim mesečnim upadom do sedaj znižal na najnižjo zabeleženo vrednost in bil tako precej nižje kot leta 2009. Najizraziteje do sedaj se je zmanjšalo zaupanje v storitvenih dejavnostih, kazalnik za predelovalne dejavnosti pa se je znižal na podobno raven kot v času svetovne finančne krize. Tudi mesečni padec kazalnika ESI je bil največji v zgodovini merjenja, s čimer se je približal ravnem iz gospodarsko finančne krize leta 2009. Padec zaupanja je bil izrazit v vseh dejavnostih in med potrošniki, najbolj v storitvenih dejavnostih in trgovini. Zaradi nižjega povpraševanja in obsežnih zaustavitev v gospodarstvu se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju po prvi predhodni oceni Eurostata v primerjavi s četrtletjem prej znižal za 3,8 %, kar je njegov največji zabeleženi upad. V drugem četrtletju se sodeč po kazalnikih zaupanja pričakuje še večji padec.

-12 -10101214-8-6-4-202468

Svetovna rast Razvite države Hitrorast. in razv. države Kitajska ZDA Evrsko območje Svet. trgovina

Realna rast BDP, v %

Vir: IMF WEO, april 2020.

2019 nap. za 2020 nap. za 2021 realizacija 2009

Slika 2: Napovedi gospodarske rasti IMF Mednarodne institucije svetovnemu gospodarstvu v letošnjem letu napovedujejo recesijo zgodovinskih razsežnosti. Recesija bo prizadela tako razvite kot tudi države v razvoju. Po napovedih IMF in EK se bo evrsko gospodarstvo, ob predpostavki umirjanja epidemije v tem četrtletju, letos skrčilo za 7,5-7,7 %, naslednje leto pa okrevalo za 4,7-6,3 %. V recesiji bodo vse države evrskega območja, vendar se pričakujejo precejšnje razlike pri upadu gospodarske aktivnosti in njeni oživitvi naslednje leto. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se bo po napovedih EK letos povišala s 7,5 % na 9,5 %, nato pa naj bi se leta 2021 nekoliko znižala.

Inflacija (HICP) v evrskem območju bo po napovedih EK zaradi upada povpraševanja in padca cen nafte letos znašala le 0,2 % (1,1 % leta 2021). Napovedi institucij so povezane z izredno visoko negotovostjo in pretežno negativnimi tveganji, saj bi lahko imelo daljše trajanje oziroma ponovni izbruh epidemije veliko večje negativne posledice za gospodarsko rast.

1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8

100 2030 4050 6070 8090 100110 120130 140

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

Slika 3: Cena nafte brent Cene nafte so se aprila nadalje znižale na zgodovinsko

nizke vrednosti. Povprečna dolarska cena soda nafte brent se je v primerjavi z mesecem prej znižala za 43 % in aprila znašala 18,5 USD, kar je najnižje po juniju 1999.

Medletno so bile dolarske cene nafte nižje za 74 %.

Znižanje evrskih cen je bilo podobno. Na rekordno nizko ceno nafte so vplivali predvsem nizko povpraševanje in posledično prekomerne zaloge nafte na svetovnih trgih ter cenovna vojna največjih svetovnih proizvajalcev.

Mednarodne institucije pričakujejo, da bodo do odprave

neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem cene

nafte ostale nizke in nestanovitne.

(12)

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2019 III 20 IV 20 IV 20/III 20 IV 20/IV 19 I-IV 20/I-IV 19

Brent USD, na sod 64,28 32,12 18,47 -42,5 -74,1 -34,8

Brent EUR, na sod 57,20 29,74 21,46 -27,8 -73,2 -31,1

USD/EUR 1,119 1,106 1,086 -1,8 -3,3 -3,0

3-mesečni EURIBOR, v % -0,357 -0,417 -0,254 0,2 0,1 0,0

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

96 98 100 102 104 106

jan.17 apr.17 jul.17 okt.17 jan.18 apr.18 jul.18 okt.18 jan.19 apr.19 jul.19 okt.19 jan.20 apr.20

Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II do zadnjega podatka = 100

Vir: ECB, preračuni Umar. * Povišanje NEER pomeni apreciacijo evra do košarice valut 37 (ožji nabor) oz. 56 (širši nabor) trgovinskih partneric.

NEER (ožji nabor) NEER (širši nabor)

Slika 4: Nominalni efektivni tečaj Po tem ko je marca prišlo do opaznejše depreciacije

valut posameznih trgovinskih partneric v primerjavi

z evrom, se je nominalni efektivni tečaj aprila

stabiliziral. Širjenje epidemije koronavirusa po svetu je

povzročilo tudi večja nihanja deviznih tečajev. Izrazito

depreciacijo do evra so v marcu beležile predvsem valute

držav izvoznic energentov (npr. Rusija), držav z že prej

nestabilnim makroekonomskim in finančnim okoljem

(npr. Turčija) ter Velika Britanija, kot posledica negotovosti

povezanih z Brexitom. Relativno stabilen pa je ostal

tečaj evra do drugih t. im. »varnih« valut (ameriškega

dolarja, švicarskega funta in japonskega jena). Aprila so

bila devizna nihanja povečini manj izrazita. Nominalni

efektivni tečaj, ki prikazuje razmerje med evrom in

košarico valut trgovinskih partneric glede na njihovo

pomembnost v zunanjetrgovinski menjavi s Slovenijo, je

ostal na podobni ravni kot marca.

(13)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 jan.20

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (nom.)

Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti Širjenje koronavirusa in sprejetje ukrepov za njegovo zajezitev je zmanjšalo aktivnost večine dejavnosti, zlasti nekaterih tržnih storitev. Zaradi prepovedi opravljanja večine storitvenih dejavnosti se je marca znižala prodaja v nenujnih segmentih trgovine. Močan upad prihodka zato pričakujemo tudi v gostinskih in nastanitvenih storitvah, na kar bo vplivalo tudi strmoglavljenje turističnega obiska. Epidemija koronavirusa v Evropi je preko padca tujega povpraševanja in zaradi motenj v dobavnih verigah močno negativno vplivala tudi na obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in izvoz blaga. Padec gospodarske aktivnosti sredi marca potrjuje tudi podatek o porabi elektrike, ki je v Sloveniji od izbruha epidemije medletno okoli petino nižja. V enakem obdobju se je zmanjšal tudi promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki se z rahljanjem ukrepov po veliki noči postopoma krepi, a še ostaja medletno precej nižji.

70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

Slika 6: Blagovna menjava z EU – realno Blagovna menjava, predvsem z državami EU, se je marca ob razmahu epidemije koronavirusa, zlasti v naši soseščini, opazno znižala. Potem ko se je izvoz blaga z državami EU postopno umirjal že več mesecev, so na marčno opazno znižanje vplivali predvsem ukrepi za zajezitev epidemije v naših glavnih trgovinskih partnericah. Najbolj se je znižal izvoz v Italijo, kjer se je, poleg zaprtja večine trgovin, v drugi polovici meseca zaustavila tudi vsa nenujna proizvodnja. Ob motnjah v mednarodnih prevozih, občutno slabših pričakovanjih glede naročil in sprejetju ukrepov za zajezitev epidemije v Sloveniji se je marca opazno znižal tudi uvoz.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2019 III 20/II 20 III 20/III 19 I-III 20/I-III 19

Izvoz blaga, realno¹ 9,2 -5,0³ 2,8 7,9

- v EU 4,2 -12,1³ -11,5 -5,0

Uvoz blaga, realno¹ 11,5 -8,9³ 0,3 5,1

- iz EU 4,0 -7,7³ -9,4 -5,6

Industrijska proizvodnja, realno 3,3 -10,7³ -7,7⁴ -2,0⁴

v predelovalnih dejavnostih 3,8 -12,2³ -7,6⁴ -0,7⁴

v % 2019 II 20/I 20 II 20/II 19 I-II 20/I-II 19

Izvoz storitev, nominalno² 7,0 3,0³ 6,7 6,2

Uvoz storitev, nominalno² 4,6 -5,7³ -6,1 1,2

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno 3,3 6,8³ 8,9 10,3

Trgovina – realni prihodek 4,3 -2,3³ -4,4⁴ -1,7⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 5,4 0,2³ 1,2⁴ 1,9⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(14)

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

60 80 100 120 140 160 180

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Opomba: * Surovine; brez energentov.

Pred. dejavnosti Vmesni*

Za investicije Trajni za široko porabo Netrajni za široko porabo

Slika 7: Storitvena menjava – nominalno

Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po namenskih skupinah

Rast storitvene menjave se je že pred razmahom epidemije upočasnila. Zaradi upočasnjevanja mednarodne trgovine se je v prvih dveh mesecih letos opazneje umirila predvsem rast izvoza transportnih storitev, ki predstavlja več kot četrtino celotnega izvoza storitev. Začetek epidemije koronavirusa v soseščini na promet in tudi turizem februarja še ni imel opaznejših posledic, saj je trošenje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov ostalo na podobni ravni kot konec lanskega leta. Opazno pa sta se v prvih dveh mesecih okrepila rast izvoza in uvoza IKT storitev, predvsem z informacijskimi dejavnostmi povezanih storitev.

Rast uvoza storitev se je pod vplivom upočasnjevanja mednarodne trgovine prav tako upočasnila.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je marca ob širitvi epidemije koronavirusa močno znižala.

Zaradi padca tujega povpraševanja in motenj v dobavnih

verigah se je proizvodnja v večini dejavnosti opazno

znižala, saj so se nekatera podjetja odločila za zaustavitev

proizvodnje. Padec je bil najbolj izrazit v proizvodnji za

investicije in za trajno široko porabo, nekoliko manjši v

proizvodnji za vmesno porabo. Rast pa se je nadaljevala v

proizvodnji netrajnih proizvodov za široko porabo, kamor

se uvrščata prehrambna in farmacevtska industrija.

(15)

40 50 60 70 80 90 100 110 120

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 10: Aktivnost v gradbeništvu Aktivnost v gradbeništvu se je, po znižanju sredi lanskega leta, proti koncu leta povečala in v začetku letošnjega še pospešila. Aktivnost se je povečala v vseh treh segmentih gradbeništva: najbolj v gradnji inženirskih objektov, pa tudi v gradnji nestanovanjskih stavb in gradnji stanovanjskih stavb. Nove pogodbe in zaloga pogodb, ki naj bi nakazovale prihodnjo gradbeno aktivnost, so se v prvi polovici lanskega leta znižale, v nadaljevanju pa okrepile. Ugodna gibanja so se nadaljevala tudi v prvih dveh mesecih letos, ko koronavirus še ni zajel Evrope.

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20

Za vmesno porabo Za investicije Trajni za široko porabo Netrajni za široko porabo

Ravnotežje v o.t.

Q4 2008 1.polovica 2009 Q1 2020 apr.20

Slika 9: Kazalnik pričakovanega izvoza proizvodov v

predelovalnih dejavnostih po namenskih skupinah Pričakovanja predelovalnih podjetij so se na začetku drugega četrtletja v negotovih gospodarskih razmerah močno poslabšala, še najmanj v proizvodnji netrajnega blaga za široko porabo. Večina kazalnikov pričakovanj, pa tudi trenutnega stanja je aprila dosegla podobno nizke ali nižje vrednosti kot konec leta 2008 in v prvi polovici leta 2009. Večina anketiranih podjetij je bila že marca pesimistična glede proizvodnje v drugem četrtletju, aprila pa se je njihov delež precej povečal.

¹

Izvozna naročila, ki zaradi visoke izvozne usmerjenosti predelovalnih dejavnosti v veliki meri določajo obseg proizvodnje, so bila aprila za večino anketiranih podjetij nižja kot običajno. Delež podjetij z nižjimi tujimi naročili je bil največji v proizvodnji proizvodov za investicije, ki pa so manj pesimistična glede tujega povpraševanja in proizvodnje v prihodnjih mesecih kot podjetja, ki proizvajajo blago za vmesno porabo in so močno vpeta v globalne verige vrednosti, ter podjetja, ki proizvajajo trajno blago za široko porabo. Trenutne razmere so zaenkrat najmanj prizadele podjetja, ki proizvajajo netrajno blago za široko porabo. Kljub podobno nizki vrednosti kazalnika tujih naročil kot v drugih namenskih skupinah so ta podjetja v povprečju najmanj pesimistična glede prihodnjega tujega povpraševanja, proizvodnje pa tudi zaposlovanja.

1 Podjetja sprašujejo o pričakovanjih za prihodnje tri mesece.

(16)

80 90 100 110 120 130 140 150 160

Vir: MF, SURS, preračuni UMAR.

Real. prih. v trg. z neživili Real. masa neto plač Real. soc. transferji Real. prih. v trg. z živili Nom. prih. v gostinstvu

Slika 13: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje Nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev je sredi marca prekinila razglasitev epidemije. Rast zasebne potrošnje se je ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka v prvih dveh mesecih nadaljevala. Na povečana sredstva je vplivala rast mase neto plač (na kar sta vplivali tudi zvišanje minimalne plače in sprememba pri dohodnini) in socialnih transferjev izplačanih v tem obdobju.

Gospodinjstva so ob povečanih sredstvih še okrepila izdatke za večino neživilskih proizvodov, za gostinske storitve, ob povečanju negotovosti pa tudi za živila in pijačo. Potrošnja slednjih se je po predhodnih podatkih nadalje okrepila tudi marca, medtem ko se je potrošnja za ostale vrste blaga in storitev ob uvedbi ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa močno zmanjšala.

80 90 100 110 120 130 140 150 160

Desezoniran nominalni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina

Opomba: *Z nepremičninami in gostinstvom.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N)

Slika 12: Prihodek v tržnih storitvah Šibka rast prihodka tržnih storitev se je nadaljevala tudi februarja, ko še ni bilo prisotnega vpliva širitve koronavirusa, v nadaljnjih mesecih pričakujemo upad. Prihodek v prometu in drugih poslovnih dejavnostih je februarja ostal na ravni doseženi ob koncu lanskega leta. Ob rasti izvoznih prihodkov v računalniških storitvah je bila rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih še visoka. Zaradi znatne rasti v arhitekturno- projektantskih storitvah pa se je rast v strokovno-tehničnih dejavnostih celo pospešila. Pričakujemo, da bo imela manjša gospodarska aktivnost v Sloveniji in EU v marcu in aprilu precejšen negativen vpliv na storitvene dejavnosti, še zlasti prometne in poslovne.

80 100 120 140 160 180 200 220

Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Slika 11: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini je na začetku leta ostala podobna

kot ob koncu lanskega leta, marca pa je v nekaterih

segmentih močno upadla. Na ugodna gibanja v prvih

dveh mesecih sta vplivali nadaljnja umirjena rast zasebne

potrošnje in visoka aktivnost v nekaterih panogah,

ki so povezane s trgovino (predelovalne dejavnosti,

gradbeništvo, promet idr.). Z razširitvijo epidemije

koronavirusa v Slovenijo in zaprtjem prodajaln z

nenujnim blagom sredi marca, so se razmere v trgovini

močno spremenile. Prodaja v trgovinah z živili, ki se je že

februarja pod vplivom negotovosti močno povečala, se

je po predhodnih podatkih zvišala tudi marca. Nasprotno

so zaradi zaprtja prodajaln z nenujnim blagom marca

močno upadli prihodki v trgovini na drobno z neživili (za

več kot četrtino) in v trgovini z motornimi vozili (za več

kot tretjino).

(17)

-35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5

2.3.-6.3. 9.3.-13.3. 16.3.-20.3. 23.3.-27.3. 30.3.-3.4. 6.4.-10.4. 13.4.-17.4. 20.4.-24.4. 27.4.-1.5.

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Italija Nemčija Slovenija

Španija Zdr. kraljestvo

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

Slika 16: Poraba elektrike Zaradi epidemije koronavirusa se je z ustavitvijo

javnega življenja in dela proizvodnje zmanjšala poraba elektrike. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je pričela padati v tretjem tednu marca ob razglasitvi epidemije, ko je bila nižja za 10 % glede na isti teden lani. Upad se je nato do začetka aprila povečal na okoli 20 % in ostal približno enak skozi večino meseca, v zadnjem tednu aprila pa se je znižal na 12 %

²

. Izmed izbranih držav, prikazanih na sliki, je bil od začetka epidemije padec porabe najvišji v Italiji (tudi več kot 30 % v posameznem tednu), ki velja za prvo žarišče koronavirusa v Evropi. V drugih državah se je padec večinoma gibal okoli 20 %. Pri tem izstopa Nemčija, kjer padec porabe v glavnem ni presegel 10 %. Na začetku aprila se je ob sproščanju nekaterih zajezitvenih ukrepov upad začel opazneje zmanjševati zlasti v Italiji in Španiji, proti koncu aprila pa tudi ponekod drugod.

80 100 120 140 160 180 200

Št. prenočitev Skupni prih. v gostinstvu Nastanitveni prihodek Prih. od strežbe jedi in pijač Izvoz potovanj

.

Slika 14: Izbrani kazalniki turizma Zaradi epidemije koronavirusa je obisk turistov marca strmoglavil, kar se bo odrazilo na gostinskem prihodku, ki se je februarja sicer še povečal.

Februarska rast je bila povezana z nadaljnjim trošenjem domačega prebivalstva ter rastjo prenočitev in potrošnje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov. Epidemija koronavirusa se je februarja odrazila le pri zmanjšanju prenočitev azijskih turistov v Sloveniji (medletno skoraj za petino), prenočitve tujih turistov pa so bile skupaj medletno višje za 3,7 %. Z razširitvijo koronavirusa po Evropi in zaprtjem vseh gostinskih in nastanitvenih obratov v Sloveniji, pa se je število vseh prenočitev marca medletno zmanjšalo za dve tretjini, kar se bo močno poznalo tudi pri gostinskem prihodku.

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Desezonirana vrednost kazalnika

Vir: SURS.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 15: Gospodarska klima Razpoloženje v gospodarstvu se je aprila močno

poslabšalo in je najnižje v zadnjih petnajstih letih.

Zaradi širjenja epidemije koronavirusa so se poleg precejšnjega poslabšanja kazalnikov stanj v vseh dejavnostih močno znižala pričakovanja. Zaupanje se je najbolj zmanjšalo v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno. V vseh dejavnostih (z izjemo gradbeništva) je bilo zaupanje aprila nižje kot v času ekonomsko finančne krize pred desetletjem. Na najnižjo raven, odkar so na voljo podatki (od leta 2005), pa je padlo tudi zaupanje potrošnikov.

2 Zaradi praznikov se primerjava nanaša samo na 28. april letošnjega leta glede na 30. april lanskega leta.

(18)

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

30.12.-5.1. 6.1.-12.1. 13.1.-19.1. 20.1.-26.1. 27.1.-2.2. 3.2.-9.2. 10.2.-16.2. 17.2.-23.2. 24.2.-1.3. 2.3.-8.3. 9.3.-15.3. 16.3.-22.3. 23.3.-29.3. 30.3.-5.4. 6.4.-12.4. 13.4.-19.4.* 20.4.-26.4.** 27.4.-3.5.

Medletni indeksi po tednih

Elektronsko cestninjena vozila Tuja Domača

Vir: DARS (posredovana interna poročila). Opomba: *Upoštevamo dneve od torka do četrtka, **Upoštevamo dneve od torka do petka;

oboje prilagoditev UMAR.

Slika 17: Promet elektronsko cestninjenih vozil

³

na slovenskih avtocestah Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah, ki se

je po razglasitvi epidemije občutno zmanjšal, se od sredine aprila spet povečuje. Po skoraj 40-odstotnem upadu v prvih tednih po razglasitvi epidemije je bil v tednu prvomajskih praznikov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za okoli petino nižji.

⁴

Obseg voženj tujih tovornjakov je bil za blizu 30 % nižji kot pred letom, obseg prevoženih kilometrov domačih tovornjakov pa se je že precej približal ravnem pred ukrepi.

⁵

Znižanje prometa tujih tovornjakov, ki je bilo na začetku epidemije precej večje kot domačih, se je zmanjšalo pod vplivom ukrepov EU za zagotavljanje prostega pretoka blaga na mejah ter z ublažitvijo ukrepov v nekaterih državah.

3 Elektronsko se cestninijo vozila, pri katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone. Ker prevladujejo, poenostavljeno govorimo o tovornih vozilih oz. tovornjakih.

4 V tem tednu je bilo v izračunu upoštevanih vseh 7 dni, je pa ob enakem številu delovnih dni njihova letošnja razporeditev za prevozno dejavnost ugodnejša kot lani, tako da je podatek nekoliko boljši, kot bi bil sicer.

5 Zaradi različne razporeditve praznikov in števila delovnih dni smo prilagodili število upoštevanih dni v izračunu v predzadnjih dveh tednih (kot v opombi grafa). Ker trenutno velja preklic omejitve vožnje ob vikendih in praznikih za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone smo tam iz izračuna izločili tudi sobote in nedelje.

(19)

Trg dela

0 20 40 60 80 100 120 140 160

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

Slika 18: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb

-4,0 -2,0 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Slika 19: Povprečna bruto plača na zaposlenega V prvih dveh mesecih se je nadaljevala medletna rast plač. Višja kot pred letom je bila rast v zasebnem sektorju (5,7 %; lani 4,3 %); k rasti je ob še relativno nizki brezposelnosti in pomanjkanju delovne sile, prispeval tudi januarski dvig minimalne plače v skladu z zakonom o minimalni plači iz leta 2018. Plače so se najbolj povišale v nekaterih dejavnostih z nadpovprečnim deležem zaposlenih z minimalno plačo (predelovalne dejavnosti, druge raznovrstne dejavnosti, trgovina in gostinstvo).

Dvig minimalne plače je prispeval tudi k rasti plač v javnem sektorju, ki pa je bila ob manjšem obsegu izplačanih napredovanj ob koncu lanskega leta opazno nižja kot lani (3,2 %; lani 5,2 %).

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2019 II 20/I 20 II 20/II 19 I-II 20/I-II 19

Delovno aktivni² 2,5 0,0¹ 1,5 1,6

Povprečna nominalna bruto plača 4,3 0,3¹ 5,0 4,7

zasebni sektor 3,9 0,1¹ 6,1 5,7

javni sektor 5,4 0,3¹ 3,2 3,2

v tem sektor država 6,5 -0,2¹ 3,4 3,8

v tem javne družbe 2,7 1,0¹ 2,6 1,5

2019 II 19 I 20 II 20

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,7 7,8 7,4 7,3

v % 2019 IV 20/III 20 IV 20/IV 19 I-IV 20/I-IV 19

Registrirani brezposelni -5,5 13,9 19,9 3,1

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

Razmere na trgu dela so se od sredine marca

s sprejetjem ukrepov za zajezitev epidemije

koronavirusa začele hitro poslabševati. Število

delovno aktivnih je bilo v prvih dveh mesecih letos

še medletno višje za 1,6 % (najbolj v gradbeništvu ter

prometu in skladiščenju), kar je za polovico manj kot pred

letom. Pred epidemijo koronavirusa se je zaposlenost ob

pomanjkanju domače delovne sile povečevala predvsem

zaradi zaposlovanja tujcev. Registrirana brezposelnost

se je po izbruhu epidemije v Sloveniji v drugi polovici

marca začela hitro povečevati in je bila konec marca višja

kot konec februarja. Čeprav se je hitro naraščanje števila

brezposelnih v drugi polovici aprila upočasnilo, jih je bilo

konec aprila 88.648 oz. 19,9 % več kot leto prej in 14,4 %

več kot februarja 2020. Umiritev rasti v zadnjih tednih bi

lahko bila povezana s pričakovanjem rahljanja nekaterih

sprejetih zajezitvenih ukrepov in s sprejetjem drugega

zakonodajnega svežnja za blažitev gospodarskih posledic

krize.

(20)

-2 -1 0 1 2 3 4

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

Slika 20: Cene življenjskih potrebščin Cene življenjskih potrebščin so bile aprila medletno nižje

⁶

. Posledice ukrepov držav za preprečitev širjenja epidemije koronavirusa so občutno vplivale na znižanje cen naftnih derivatov, ukrep Vlade RS pa tudi na cene električne energije. Skupno so k deflaciji prispevale 2,2 o. t., brez prilagajanja trošarin na naftne derivate pa bi bil negativni prispevek še za 0,1 o. t. večji. Cene trajnega blaga so ostale medletno nižje (-2 %), tokrat pa so bile medletno nižje tudi cene poltrajnega blaga (-2,8 %).

Ocenjujemo, da je to v veliki meri posledica drugačnega zajema podatkov zaradi zaprtja velikega dela tovrstnih trgovin in deloma tudi manjšega povpraševanja po tovrstnem blagu. Še naprej se je zaradi večjega povpraševanja krepila rast cen hrane, ki je tako presegla 5 %. Rast cen storitev se je nadalje umirila, pri čemer pa pri določenem delu cen, ki se gibljejo sezonsko, zajem zaradi ukrepov za omejitev epidemije ni bil mogoč (počitniški paketi, nastanitvene storitve, letalski prevozi) in so se upoštevale mesečne spremembe iz aprila lani.

Slika 21: Cene industrijskih proizvodov slovenskih

proizvajalcev Cene industrijskih proizvodov slovenskih

proizvajalcev so bile marca, po več kot treh letih, medletno nižje (za 0,6 %). K nižjim cenam je največ prispevala izrazita umiritev rasti cen na domačem trgu, kjer so se zaradi ukrepov Vlade RS namenjenih blaženju posledic epidemije znižale cene električne energije.

Nekoliko se je poglobil tudi padec cen v skupini surovin. Še nekoliko pa se je okrepila rast cen blaga za široko porabo.

Na tujih trgih se je padec cen proizvodov slovenskih proizvajalcev nadalje nekoliko povečal, predvsem zaradi večjega padca cen v skupini blaga za široko porabo.

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v %

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 19/XII 18 V 19-IV 20/

V 18-IV 19 IV 20/III 20 IV 20/IV 19 I-IV 20/I-IV 19

Skupaj 1,8 1,4 -0,9 -1,2 0,8

Hrana 3,5 3,0 0,3 5,4 4,6

Goriva in energija 1,2 -1,6 -9,4 -19,3 -6,2

Storitve 2,9 2,8 1,1 1,5 2,1

Ostalo¹ 0,4 0,5 -0,6 -0,6 0,3

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 1,6 0,0 0,3 1,2

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,5 1,3 -0,6 0,0 1,0

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

6 Zaradi težav pri zbiranju podatkov 18,3 % indeksa cen življenjskih potrebščin temelji na ocenah na osnovi preteklih cenovnih gibanj, ali gibanj cen znotraj, ali višjih agregatov.

(21)

Slika 22: Medletne stopnje rasti kreditov v slovenskem bančnem sistemu

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Medletna rast v %

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski Podjetja in NFI Skupaj

Finančni trgi

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. III 18 31. XII 19 31. III 20 31. III 19/29. II 20 31. III 20/31. III 19

Krediti skupaj 22.630,3 23.168,1 23.620,0 0,6 4,4

Krediti podjetjem in NFI 10.411,9 10.538,1 11.043,0 1,9 6,1

Krediti državi 1.711,1 1.649,4 1.623,3 -1,6 -5,1

Krediti gospodinjstvom 10.507,3 10.980,6 10.953,7 -0,5 4,2

Potrošniški 2.761,6 2.922,3 2.885,8 -0,7 4,5

Stanovanjski 6.311,5 6.587,2 6.643,1 0,2 5,3

Ostalo 1.434,2 1.471,1 1.424,8 -3,2 -0,7

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 19.518,3 20.804,7 21.071,0 0,6 8,0

Čez noč 14.756,2 16.259,4 16.718,9 1,9 13,3

Vezane 4.762,1 4.545,2 4.352,0 -3,8 -8,6

Bančne vloge centralne države skupaj 771,9 691,7 696,5 -0,6 -9,8

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.614,0 6.792,9 7.117,6 6,4 7,6

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Medletna rast kreditov domačim nebančnim sektorjem se je zaradi rasti zadolževanja podjetij v prvih treh mesecih še naprej postopoma krepila.

Kreditiranje podjetij se je nekoliko izraziteje krepilo že od začetka letošnjega leta. Marčevska mesečna rast pa je bila med višjimi v zadnjih 12 mesecih.

⁷

Zadolževanje gospodinjstev se je od uvedbe obvezujočega makrobonitetnega instrumenta postopoma umirilo, predvsem zaradi izrazitega upočasnjevanja rasti potrošniških posojil, kjer se je rast v zadnjih petih mesecih (november 2019 – marec 2020) znižala za skoraj dve tretjini, na 4,5 %. Rast stanovanjskih kreditov je ostala nad 5 %. Vloge domačih nebančnih sektorjev so še naprej naraščale po več kot 6-odstotni stopnji. Nadaljevala se je hitra rast obsega vlog čez noč, ki predstavljajo že skoraj tri četrtine vseh vlog nebančnih sektorjev. Delež zamud nad 90 dni v bančnem sistemu se je v prvih dveh mesecih ohranjal nekoliko nad enim odstotkom. Obstaja pa veliko tveganje, da se bo zaradi poslabšanja gospodarskih razmer ob izbruhu epidemije, kljub sprejetim ukrepom, ponovno pričel povečevati.

7 To bi lahko bila po naši oceni tako posledica (i) pospešene izvedbe že dogovorjenih poslov, kar potrjuje tudi razmeroma visok obseg novega kreditiranja, (ii) kot tudi že odobrenih odlogov plačil obveznosti na osnovi Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcem. Zakon je bil sicer sprejet konec marca, a je na njegovi osnovi možno zaprositi za odlog plačila za tiste obveznosti, ki do razglasitve epidemije (12.3.2020) še niso zapadle v plačilo.

(22)

Slika 23: Donosnost do dospetja 10-letnih državnih

obveznic Donosnosti do dospetja državnih obveznic evrskega

območja so se aprila zaradi epidemije koronavirusa povišale. Visoka negotovost je vplivala, da se je del povpraševanja preusmeril v bolj varne naložbe, med katerimi so tudi obveznice jedrnih držav evrskega območja. Tako so se ob večjih potrebah po zadolževanju vseh držav izraziteje povečale le donosnosti do dospetja obveznic perifernih držav. Povečanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic je bilo med najizrazitejšimi, saj se je ta aprila glede na marec več kot podvojila, njen razmik do nemške obveznice pa je dosegel 120 b. t.

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Donosnost do dospetja v %

Vir: Bloomberg.

Avstrija Irska Italija Nemčija

Portugalska Slovenija Španija

(23)

Plačilna bilanca

Slika 24: Tekoči račun plačilne bilance Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih do februarja najvišji doslej, znašal je 3,5 mrd EUR oz. 7,0 % ocenjenega BDP.

V primerjavi z enakim obdobjem pred letom je k višjemu presežku nadalje največ prispeval višji presežek v menjavi storitev s tujino, predvsem presežek v menjavi potovanj, telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev ter gradbenih storitev. Na višji presežek v menjavi blaga je vplivala krepitev neto izvoza blaga iz poslov posredovanja. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili nižji predvsem zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala, poleg tega so bila nižja tudi neto plačila obresti na zunanji dolg. Medletno nižji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi nižjega februarskega vplačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava Tekoči račun

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-II 2020, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-II 19

Tekoči račun 6965,4 6209,2 756,2 416,1

Blago 5335,2 4834,3 501,0 266,1

Storitve 1215,4 773,4 442,0 380,7

Primarni dohodki 295,7 345,1 -49,4 -57,5

Sekundarni dohodki 119,1 256,5 -137,3 -173,3

Kapitalski račun 182,9 216,4 -33,5 -32,2

Finančni račun 1264,1 1680,1 416,0 811,6

Neposredne naložbe 265,3 229,5 -35,8 -446,9

Naložbe v vrednostne papirje 951,9 -73,5 -1025,3 660,6

Ostale naložbe 51,5 1491,0 1439,5 721,6

Statistična napaka 0,0 -306,6 -306,6 427,6

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

(24)

Slika 25: Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja

-6 -1 4 9 14 19

Q1

2018 Q2 Q3 Q4 Q1

2019 Q2 Q3 Q4 Q1

2020

Medletna rast, v %

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Brez socialnih prispevkov.

Davčni prihodki* Prispevki za soc. varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU

Ostalo SKUPAJ PRIHODKI (desna os)

Zaradi znižanja davčnih prihodkov se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

⁸

v prvem četrtletju letos glede na lani podvojil. Rast skupnih prihodkov je pretežno izvirala iz socialnih prispevkov, višji so bili tudi nedavčni prihodki. Ob znižanju davčnih prihodkov, ki je izhajalo iz znižanja prihodkov iz DDV in trošarin

⁹

, kjer so se posledice epidemije koronavirusa najprej pokazale, pa je bilo povečanje skupnih prihodkov bistveno nižje kot v prvem četrtletju lani. Med davčnimi prihodki, ki so bili medletno višji, so prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb, kot posledica vplačil akontacij davka za leto 2019, močno pa se je umirila rast prihodkov iz dohodnine, kot posledica sprejetih sprememb za razbremenitev davčnih zavezancev.

¹⁰

Prejeta sredstva iz EU so se medletno znižala, polovica prejetih sredstev pa je bila iz naslova skupne kmetijske politike.

8 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

9 Poleg padca prodanih količin energentov so v marcu nekateri davčni zavezanci zaradi epidemije že zaprosili za obročno odplačevanje obveznosti iz naslova trošarin na energente (Pregled javnofinančnih gibanj, april 2020).

10 Izpad prihodkov iz dohodnine izhaja iz letos uveljavljenih sprememb dohodninske lestvice, zvišanja splošne davčne olajšave in spremembe mehanizma določitve dodatne splošne davčne olajšave (podrobneje gl.

Ekonomski izzivi 2019).

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-III 2019 I-III 2020

Kategorija

I-III 2019 I-III 2020 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 4.518,9 8,3 4.644,4 2,8 SKUPAJ ODHODKI 4.689,9 8,1 5.021,1 7,1

Davčni prihodki¹ 2.393,0 9,3 2.337,8 -2,3 Plače in drugi stroški dela² 1.069,5 9,1 1.182,3 10,6

Dohodnina 653,9 9,0 668,1 2,2 Izdatki za blago in storitve 600,5 8,8 685,7 14,2

Davek od dohod. pravnih oseb 196,3 5,5 212,8 8,4 Plačila obresti 404,2 -12,6 441,1 9,1

Davki na nepremičnine 13,0 -18,0 17,5 34,7 Rezerve 42,0 28,3 47,3 12,7

Davek na dodano vrednost 903,8 11,8 891,8 -1,3 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.784,6 6,3 1.902,1 6,6

Trošarine 350,4 -1,2 314,0 -10,4 Ostali tekoči transferi 403,3 13,3 406,4 0,8

Prispevki za soc. varnost 1.710,3 7,4 1.819,7 6,4 Izdatki za investicije 181,0 28,5 202,2 11,7

Nedavčni prihodki 172,6 -18,9 249,0 44,2 Plačila v proračun EU 204,8 53,1 154,0 -24,8

Prejeta sredstva iz EU 212,1 44,6 199,8 -5,8 JAVNOFINANČNI SALDO -171,0 -376,7

Ostalo 30,9 5,7 38,1 23,3 PRIMARNI SALDO 232,3 61,7

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(25)

Slika 26: Odhodki konsolidirane bilance javnega

financiranja Rast odhodkov je bila v prvem četrtletju 2020 le

nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani in večinoma še ni odražala posledic epidemije. Rast je večinoma izhajala iz povečanja transferov posameznikom in gospodinjstvom, kjer je bila podobno visoka kot lani, ter iz rasti plač in drugih sredstev za zaposlene, kjer se je še nekoliko okrepila. Masa plač je bila okrepljena pod vplivom povišanih izplačil na podlagi sprejetih dogovorov,

¹¹

povečana pa so bila tudi sredstva za plače, ki jih je ZZZS izplačal javnim zavodom v zdravstvu

¹²

. Zaradi povečanih transferjev ZZZS javnim zavodom je bila v prvem četrtletju močno okrepljena tudi rast izdatkov za blago in storitve. Nasprotno se je rast investicij v prvem četrtletju prepolovila in je v celoti izhajala iz investicij na ravni občin. V nadaljevanju leta je pričakovati, da se bo skupna rast odhodkov okrepila, prihodki pa se bodo medletno zmanjšali, kar bo primanjkljaj konsolidirane bilance in tudi širšega sektorja država povečalo. Po oceni iz Programa stabilnosti 2020 bo primanjkljaj sektorja država (po metodologiji ESR) letos dosegel 8,1 % BDP.

-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12

Q1

2018 Q2 Q3 Q4 Q1

2019 Q2 Q3 Q4 Q1

2020

Medletna rast, v %

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

Plače in drugi stroški dela** Izdatki za blago in storitve

Plačila obresti Rezerve

Tekoči transferi posam. in gospod. Izdatki za investicije Ostali tekoči transferi Plačila v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (desna os)

Slika 27: Prejeta sredstva iz proračuna EU v obdobju

januar-marec 2019 in 2020 Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna

EU je bil v prvem četrtletju pozitiven (43,9 mio EUR), predvsem zaradi marčnih vplačil za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike. Glavnino prihodkov so v prvem četrtletju tako predstavljala sredstva EU za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (97,8 mio EUR - 35,2 % v proračunu planiranih prihodkov), ki so nadpovprečno visoka vsak marec zlasti zaradi neposrednih plačil kmetom

¹³

. Iz strukturnih skladov je bilo v proračun RS v enakem obdobju prejetih 67,5 mio EUR (13,1 % planiranih prihodkov), iz Kohezijskega sklada pa 29,3 mio EUR (17,9 % planiranih prihodkov). Slovenija je v prvem četrtletju iz EU proračuna skupaj prejela 197,9 mio EUR, v proračun EU je bilo vplačanih 154,0 mio EUR.

0 100 200 300 400 500

Drugo Kohezijski sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska p.

V mio EUR Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2020) Pričakovana povračila v proračun 2020 Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2019) Pričakovana povračila v rebalansu proračuna 2019

Vir: MF.

11 Septembra 2019 je pri določenih skupinah javnih uslužbencev prišlo do povišanja plač za tretji plačni razred (Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, UL RS, št. 80/18).

12 Zaradi omejitve izdatkov ZZZS v letu 2019 ZZZS javnim zavodom v zdravstvu ni izplačal vseh sredstev za zdravstvene storitve (plače, izdatke za blago in storitve…), sredstva so bila zato nakazana v začetku leta 2020.

13 77,5 % prihodkov so v prvem četrtletju predstavljala neposredna plačila kmetom, 22,5 % pa sredstva sklada za razvoj podeželja.

(26)

(27)

sta tistična prilo ga

(28)

(29)

Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Covid-19 scenarij

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,0 2,8 2,2 3,1 4,8 4,1 2,4 -8,1 3,5

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.454 37.634 38.853 40.367 42.987 45.755 48.007 45.586 47.843

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.700 18.253 18.830 19.551 20.809 22.083 22.983 21.672 22.647 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 22.000 22.800 23.800 24.200 25.500 26.900

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 83 85 87

Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 9,1 9,0

Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,4 5,1

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,1 2,4 0,9 1,3 1,8 0,9 0,1 -6,3 3,0

Inflacija², povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 0,7 2,7

Inflacija², konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 1,9 1,1 2,6

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 6,0 4,7 6,5 10,5 6,1 4,4 -19,4 10,0

Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 10,6 5,8 4,4 -19,2 9,6

Izvoz storitev 2,0 5,0 2,4 7,7 10,2 7,4 4,2 -20,1 11,6

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,2 4,3 6,7 10,1 6,6 4,2 -19,4 7,8

Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 10,4 7,3 4,6 -20,5 7,8

Uvoz storitev -2,3 6,1 0,1 4,7 8,6 3,0 2,0 -13,1 8,1

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1.204 1.924 1.482 1.942 2.635 2.593 3.159 3.101 4.093

- delež v primerjavi z BDP, v % 3,3 5,1 3,8 4,8 6,1 5,7 6,6 6,8 8,6

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.143 46.779 46.148 44.293 43.191 42.100 44.043

- delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 124,3 118,8 109,7 100,5 92,0 91,7

Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,107 1,108

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -3,9 1,6 2,0 4,4 2,0 2,8 2,7 -3,1 -0,4

- delež v BDP, v % 56,1 55,0 54,0 53,9 52,5 51,9 51,7 53,2 51,7

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,0 -0,2 2,3 2,5 0,3 3,2 1,6 3,0 1,0

- delež v BDP, v % 19,6 18,9 18,8 19,1 18,4 18,3 18,4 21,1 20,4

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,4 -0,1 -1,2 -3,7 10,4 9,1 3,2 -18,5 7,0

- delež v BDP, v % 19,6 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,3 16,5 17,0

Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Covid-19 scenarij, april 2020).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih.

(30)

Proizvodnja 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2018 2019 2020

Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 7,7 5,1 3,4 8,4 5,5 3,4 3,0 2,6 4,5 4,3 2,1 4,1 9,7 6,3 1,1 8,0 5,2 -2,2 7,2 2,6 -1,2 3,2 3,9 0,9 11,8 3,9 -1,7 8,4 -1,5 5,3 2,6 -0,5 4,5 -0,5 3,2 - -

B Rudarstvo 2,5 -0,9 -3,0 -16,8 6,6 6,5 0,5 8,8 -1,2 -10,4 -7,2 -23,7 6,3 6,5 7,0 4,7 15,2 0,2 19,1 -7,0 -15,3 -8,0 13,5 22,1 5,6 -0,6 -8,3 -7,1 -14,8 -9,1 -9,9 -1,8 -9,2 -19,1 -15,0 - -

C Predelovalne dejavnosti 8,2 5,7 3,8 9,3 5,9 3,6 3,9 2,7 4,7 5,1 2,8 4,2 10,6 6,8 1,0 8,7 5,4 -2,3 7,6 2,6 1,2 2,6 4,4 1,3 12,8 3,9 -2,1 9,3 -1,0 6,2 3,7 0,2 5,0 1,5 5,0 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,2 -0,3 -0,8 4,1 0,6 0,4 -5,8 0,2 3,6 -2,0 -4,7 7,8 0,7 0,2 0,9 1,5 2,0 -2,2 -0,4 3,7 -18,0 10,1 -2,9 -6,8 1,2 4,3 5,5 0,9 -3,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,5 -13,6 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj 17,7 19,8 3,3 18,6 17,1 28,8 14,9 23,1 8,6 -5,2 -3,8 -2,0 12,7 30,7 9,8 25,8 34,0 26,9 18,5 19,5 4,3 2,9 39,0 29,1 9,7 11,2 5,1 -0,3 -7,8 -7,2 -3,2 -8,7 2,9 11,7 9,0 - -

Stavbe 27,6 16,8 3,5 25,5 16,5 28,5 2,4 18,7 5,9 -9,4 3,0 3,9 13,1 29,3 8,5 27,7 29,6 28,5 7,0 6,4 -7,5 -4,0 44,9 20,7 6,7 5,7 5,3 -15,1 1,5 -13,4 -4,2 2,9 12,9 7,6 -8,4 - -

Gradbeni inženirski objekti 14,4 21,1 3,2 13,3 17,8 29,4 20,5 24,1 10,0 -3,1 -6,2 -5,5 12,5 31,5 11,2 25,1 36,5 26,8 23,6 25,4 9,6 5,8 32,9 32,7 11,0 13,8 5,5 7,2 -11,6 -4,3 -2,3 -12,2 -2,0 13,6 21,4 - -

TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v %

Storitve skupaj 8,2 8,2 5,4 7,3 8,5 8,8 8,2 7,4 5,3 6,4 2,9 5,7 9,9 8,4 7,3 9,0 10,0 7,3 11,6 7,7 5,7 7,0 10,2 5,3 9,9 4,2 2,3 9,2 4,3 5,6 2,9 1,6 4,1 2,9 5,7 - -

Promet in skladiščenje 10,8 9,3 4,2 8,6 10,1 9,6 9,0 8,3 5,8 3,8 -0,7 6,5 11,8 8,0 10,7 12,3 8,7 7,8 13,8 9,3 3,6 8,6 12,5 4,5 12,8 5,0 0,2 8,4 2,3 0,7 -0,8 -3,9 3,0 -1,9 -0,1 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 5,8 3,9 4,9 6,1 1,0 4,2 4,6 4,8 5,8 3,4 5,4 8,1 2,2 2,6 -1,6 7,0 4,2 1,6 6,1 3,5 4,3 8,2 3,8 2,6 8,2 7,5 1,9 2,3 4,2 3,7 2,2 5,2 8,2 3,5 9,1 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 3,7 16,1 8,6 10,9 18,5 16,5 17,3 11,4 3,2 16,4 5,3 8,5 23,0 19,4 13,8 11,5 24,1 14,7 22,0 16,7 14,2 8,0 13,4 12,6 8,5 -1,7 3,1 25,5 8,8 15,5 8,3 6,1 2,3 10,0 19,5 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 12,2 7,3 4,7 8,5 11,2 7,9 2,0 2,5 4,6 6,8 4,2 4,1 8,7 13,6 11,3 8,1 11,4 4,3 4,7 -2,73 3,99 0,85 4,01 2,60 7,13 3,7 3,4 7,5 4,6 8,4 6,0 2,2 4,3 4,5 1,0 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 8,5 8,1 4,3 3,9 7,8 8,3 11,7 10,1 5,2 4,5 -1,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,4 14,3 6,3 11,9 4,2 0,0 7,5 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,2 0,0 - -

Trgovina na drobno 7,4 4,6 3,4 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 6,7 4,1 -4,7 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,6 0,8 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 14,1 11,6 3,8 12,3 15,9 15,8 3,3 9,0 2,7 0,0 3,6 11,1 19,2 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,4 -4,0 0,1 -10,4 10,6 3,9 1,0 6,4 3,0 0,6 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 6,9 9,3 5,2 4,1 8,8 9,2 14,6 11,2 5,1 6,5 -0,7 3,1 10,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,2 15,9 7,4 12,0 3,3 0,7 10,6 2,5 6,1 0,1 -3,8 1,5 0,5 -0,9 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 12,3 10,5 0,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 4,4 -0,1 -5,6 -23,1 2,0 5,4 20,2 7,6 11,5 10,3 15,4 13,1 17,0 13,9 -2,1 10,7 0,9 8,6 -4,4 8,5 0,9 1,2 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -67,2 -

Domači gostje, prenočitve 5,0 -0,1 -2,5 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 -3,8 -5,1 -4,1 -22,9 -12,2 7,5 0,5 2,2 -3,4 -2,4 2,1 -1,3 5,5 3,8 -8,8 12,7 6,9 -14,4 4,0 -1,6 -7,6 -2,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -62,0 -

Tuji gostje, prenočitve 16,1 15,4 1,7 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 7,5 1,4 -6,3 -23,2 13,0 4,5 28,4 9,9 17,1 14,6 20,1 20,8 24,9 20,2 2,0 8,8 -2,7 19,2 -7,2 12,5 3,6 2,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -70,6 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 8,9 7,1 7,6 6,5 6,7 8,0 6,7 10,1 7,5 6,8 6,6 5,2 6,7 8,5 5,2 6,3 8,4 9,6 5,3 7,9 7,0 5,0 15,8 10,0 7,7 4,4 10,2 6,2 7,2 6,8 9,7 5,7 4,4 9,3 8,3 -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 518,7 524,8 553,7 110,9 122,0 140,9 151,0 118,5 127,0 145,6 162,6 39,7 39,6 41,5 40,9 42,9 42,2 55,8 59,3 45,3 46,4 39,8 36,7 42,0 42,9 42,8 41,3 52,3 42,1 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 - -

POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 12,5 11,9 6,4 14,0 12,9 9,7 10,8 10,0 6,6 5,8 3,1 1,8 11,9 13,1 12,2 13,3 10,5 10,6 8,1 11,5 9,9 11,0 12,1 9,0 8,8 6,7 7,6 5,4 6,7 5,9 4,7 4,0 2,3 3,0 4 5,1 -3,7 -39,5

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 10 8 0 12 8 4 8 4 0 0 -2 -3 10 9 8 8 5 6 2 10 7 6 7 2 3 0 3 -4 0 0 -1 -1 -3 -2 -1 1 -8 -39

v gradbeništvu 25 24 21 24 25 25 24 24 21 20 19 16 23 25 26 24 24 25 25 24 23 26 25 25 23 23 20 20 21 19 20 19 20 18 20 19 8 -38

v storitvenih dejavnostih 12 22 11 22 25 21 19 17 12 9 6 7 23 25 25 26 23 22 17 19 23 16 17 17 16 12 12 13 10 9 9 6 6 7 8 7 6 -26

v trgovini na drobno 22 14 19 18 13 13 14 23 20 20 14 18 5 11 3 24 11 11 16 18 9 15 27 16 25 13 27 19 18 23 19 18 4 19 13 33 8 -29

potrošnikov -4 -2 -8 0 1 -5 -6 -5 -6 -8 -14 -15 -1 1 0 1 -2 -4 -9 -7 -6 -4 -3 -5 -6 -7 -6 -5 -5 -7 -11 -13 -15 -14 -13 -15 -18 -48

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; .