PREHRANSKO ZNANJE OSNOVNOŠOLCEV DVEH LJUBLJANSKIH OSNOVNIH ŠOL

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

Anja KOKELJ

PREHRANSKO ZNANJE OSNOVNOŠOLCEV DVEH LJUBLJANSKIH OSNOVNIH ŠOL

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana

Ljubljana, 2021

(2)

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

Anja KOKELJ

PREHRANSKO ZNANJE OSNOVNOŠOLCEV DVEH LJUBLJANSKIH OSNOVNIH ŠOL

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana

NUTRITIONAL LITERACY OF PUPILS FROM TWO ELEMENTARY SCHOOL IN LJUBLJANA

B. SC. THESIS

Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition

Ljubljana, 2021

(3)

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Živilstvo in prehrana. Delo je bilo opravljeno na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za živilstvo je za mentorico diplomskega dela imenovala doc. dr. Mojca Korošec in za recenzenta izr. prof. dr. Aleš Kuhar.

Mentorica: doc. dr. Mojca KOROŠEC

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo

Recenzent: izr. prof. dr. Aleš KUHAR

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik:

Mentorica:

Recenzent:

Datum zagovora:

Anja Kokelj

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1

DK UDK 613.2-053.6:373.3(043)=163.6

KG prehrana, prehranska pismenost, prehransko znanje, osnovnošolci, vprašalnik o prehranskem znanju

AV KOKELJ, Anja

SA KOROŠEC, Mojca (mentorica), KUHAR, Aleš (recenzent) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo LI 2021

IN PREHRANSKO ZNANJE OSNOVNOŠOLCEV DVEH LJUBLJANSKIH

OSNOVNIH ŠOL

TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana) OP X, 26 str., 1 pregl., 8 sl., 4 pril., 34 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Boljše prehransko znanje je povezano z bolj zdravimi izbirami živil in kakovostnejšo prehrano, kar vpliva tudi na zdravje prebivalstva. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno je prehransko znanje osnovnošolcev 3., 5. in 7. razreda dveh ljubljanskih osnovnih šol. Postavili smo dve hipotezi, in sicer, da se prehransko znanje učencev enake stopnje med šolama značilno ne razlikuje, ter da je prehransko znanje petošolcev boljše kot znanje tretješolcev. Prehransko znanje med 329 osnovnošolci smo ugotavljali s pomočjo vprašalnika. Odgovore na različna vprašanja, povezana s prehranskim znanjem smo pregledali in z metodo hi-kvadrat ugotavljali, v katerih kategorijah prehranskega znanja se skupine osnovnošolcev v odgovorih razlikujejo. Pri primerjavi tretješolcev dveh ljubljanskih osnovnih šol smo zaznali nekaj razlik v odgovorih na vprašanja, vendar te niso bile dovolj pogoste, da bi lahko trdili, da je prehransko znanje učencev ene šole boljše od znanja druge šole.

Tudi pri primerjavi znanja petošolcev smo opazili določene razlike, vendar ne moremo trditi, da se znanje med osnovnošolci dveh šol razlikuje. Pri sedmošolcih smo opazili več odstopanj pri odgovorih glede na spol, kot glede na šolo, ki jo obiskujejo, vendar smo statistično značilne razlike potrdili le v nekaj primerih. S tem smo potrdili hipotezo, da se znanje učencev iste stopnje statistično ne razlikuje. Pri primerjavi znanja tretješolcev in petošolcev smo zaznali značilno razliko med stopnjama. Učenci petega razreda imajo boljše prehransko znanje kot tretješolci, kar smo predvidevali ob začetku raziskave.

(5)

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1

DC UDC 613.2-053.6:373.3(043)=163.6

CX nutrition, nutritional literacy, nutritional knowledge, primary school pupils, nutritional knowledge questionnaire

AU KOKELJ, Anja

AA KOROŠEC, Mojca (supervisor), KUHAR, Aleš (reviewer) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Food Science and Technology

PY 2021

TI NUTRITIONAL LITERACY OF PUPILS FROM TWO ELEMENTARY SCHOOL IN LJUBLJANA

DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition) NO X, 26 p., 1 tab., 8 fig., 4 ann., 34 ref.

LA sl AL sl/en

AB Better nutritional knowledge is related to healthier food choices and higher-quality nutrition, which affects the health of the population. Throughout the thesis, our goal was to assess the nutritional literacy of elementary school pupils from the 3rd 5th and 7th grades of two schools in Ljubljana. We have set two hypotheses, namely that there is no significant difference between the nutritional knowledge of the pupils from the same educational level in both schools, and that the fifth-graders' nutritional knowledge is better than that of the third-graders. The nutritional knowledge of the participating 329 elementary school pupils was assessed through a questionnaire. We examined the answers to various questions related to nutrition and utilized the chi- square test to determine in which categories of nutritional knowledge the groups of elementary school pupils differed in their answers. In comparing the answers of the two elementary schools' third-graders, we have observed some differences in their responses to the questions, however, they were not unified enough to allow confirmation, that the knowledge of the pupils of one school is better than that of the pupils of the other school. Moreover, when comparing the answers of the fifth- graders, we have observed certain differences, but we cannot say that the knowledge varies between the two elementary schools. When assessing the seventh-graders' responses, we have seen more gender-based differences than school-based ones, yet statistically significant differences have only been confirmed in a few cases. This confirmed the hypothesis that the knowledge of pupils from the two schools at the same educational level is not statistically different. When comparing the nutritional literacy of the third- and the fifth-graders, there was a significant difference between the two groups. Fifth-grade students have better nutritional knowledge than third- grade students, which we had anticipated at the beginning of the study.

(6)

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... IV KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO SLIK ... VIII KAZALO PRILOG ... IX OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ... X

1 UVOD ... 1

1.1 NAMEN NALOGE ... 1

1.2 DELOVNE HIPOTEZE ... 1

2 PREGLED OBJAV ... 2

2.1 PREHRANSKO ZNANJE ... 2

2.1.1 Razlaga izraza ... 2

2.1.2 Vpliv prehranskega znanja na prehranske navade ... 3

2.1.3 Kje se otroci in mladostniki naučijo največ o prehrani ... 4

2.1.4 Posredovanje znanja o prehrani v osnovni šoli ... 4

2.2 OCENJEVANJE PREHRANSKEGA ZNANJA ... 6

2.2.1 Vprašalniki za ocenjevanje prehranskega znanja ... 6

2.2.2 Struktura vprašalnikov ... 6

2.2.3 Tipi vprašanj v vprašalnikih ... 7

2.3 PREHRANSKE NAVADE ... 7

2.3.1 Vpliv prehranskih navad na zdravje ... 8

2.4 PREHRANA OTROK IN MLADOSTNIKOV ... 8

3 MATERIAL IN METODE ... 9

3.1 ANKETIRANCI ... 9

3.2 METODA ... 9

3.2.1 Vprašalnik o prehranskem znanju za 3. in 5. razred ... 10

3.2.2 Vprašalnik o prehranskem znanju za 7. razred ... 10

3.3 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV ... 10

3.3.1 Test hi-kvadrat ... 10

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 11

4.1 PREHRANSKO ZNANJE UČENCEV 3. RAZREDA ... 11

(7)

4.4 PRIMERJAVA PREHRANSKEGA ZNANJA 3., 5. IN 7. RAZREDA ... 18

5 SKLEPI ... 21

6 POVZETEK ... 23

7 VIRI ... 24 ZAHVALA

PRILOGE

(8)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Število anketirancev glede na šolo in razred, prikaz % fantov in deklet v razredih posamezne šole. ... 9

(9)

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz odgovorov tretješolcev in tretješolk na vprašanje "Ali so ti hamburger, pomfrit in pica okusni?". ... 11 Slika 2: Prikaz odgovorov tretješolcev obeh šol, kjer so morali živilo (testenine) povezati s pripadajočo skupino živil. ... 12 Slika 3: Odgovori petošolcev obeh šol na trditev "Stročnice (na primer: grah, fižol,

čičerika…) so pomemben vir beljakovin". ... 14 Slika 4: Strinjanje sedmošolcev in sedmošolk OŠ Trnovo s trditvijo: "Merska enota za

energijo je kilokalorija (kcal) oz. kilojoule (kJ)"... 15 Slika 5: Prikaz odgovorov sedmošolcev obeh šol na trditev: "Vitamin C in cink imata

pomembno vlogo pri delovanju telesnega obrambnega (imunskega) sistema"... 16 Slika 6: Porazdelitev odgovorov sedmošolceev obeh šol na vprašanje: "Energija, ki jo

dobimo s hrano, mi pomaga pri:" ... 17 Slika 7: Izbor odgovorov sedmošolcev in sedmošolk na trditev "Umivanje rok z milom in

toplo vodo, preden se lotevamo priprave obroka... ". ... 18 Slika 8: Prikaz odgovorov vseh treh razredov na trditev "Stročnice (na primer: grah, fižol,

čičerika…) so pomemben vir beljakovin". ... 20

(10)

KAZALO PRILOG

Priloga A: Vprašalnik prehranskega znanja za 3.-5. razred Priloga B: Vprašalnik prehranskega znanja za 7.-9. razred

Priloga C: Preglednica primerjave prehranskega znanja 3., 5. in 7. razreda glede na šolo in spol

Priloga D: Preglednica primerjave prehranskega znanja sedmošolcev glede na šolo in spol

(11)

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

CATA metoda Označi vse, kar ustreza (ang. Check All That Apply)

FFQ Vprašalnik o pogostosti uživanja hrane in pijače (ang. Food Frequency Questionnaire)

GNKQ Vprašalnik o splošnem prehranskem znanju (ang. General Nutrition Knowledge Questionnaire)

kcal kilokalorija kJ kilojoule

KNB kronične nenalezljive bolezni OŠ osnovna šola

² hi-kvadrat

(12)

1 UVOD

Prehranske navade iz otroštva vplivajo na naše prehranske navade v odrasli dobi. Zaradi tega dejstva je zelo pomembno, kakšnih prehranskih navad se naučijo mladostniki. Vse več otrok ima slabe prehranske navade, na podlagi katerih so uvrščeni v rizično skupino za razvoj debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni. Eden pomembnejših vplivov na prehranske navade je prehransko znanje ali prehranska pismenost, ki obsega poznavanje zdravih izbir živil, osnov uravnoteženega prehranjevanja, vpliva priprave živila in posameznih sestavin in hranil živila na človekovo zdravje. Prehranska pismenost je izraz, ki označuje znanje, spretnosti in vedenje posameznika, ki so potrebni za načrtovanje, izbiro in pripravo hrane.

Ker se prehranske navade oblikujejo že v otroštvu in se prenašajo v odraslo dobo, je pomembno otroke in mladostnike izobraziti o prehranski pismenosti in jih na ta način spodbujati k bolj zdravemu prehranjevanju ter načinu življenja. S tem lahko zmanjšamo število prekomerno težkih in debelih posameznikov ter zmanjšamo število ljudi, ki bodo v prihodnje zboleli za diabetesom tipa 2, srčno-žilnimi boleznimi, rakom ter drugimi kronično nenalezljivimi boleznimi.

1.1 NAMEN NALOGE

Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšno je prehransko znanje osnovnošolcev 3., 5.

in 7. razreda dveh ljubljanskih osnovnih šol. Podatke smo zbrali na podlagi vprašalnika, ki so ga osnovnošolci izpolnili v okviru projekta ŠIPK-VEŠKO (Korošec in sod., 2019).

Preverili smo ali je prehransko znanje petošolcev boljše od znanja tretješolcev in kakšno je prehransko znanje sedmošolcev. Ugotavljali smo tudi morebitne razlike v prehranskem znanju med učenci glede na stopnjo šolanja in spol.

1.2 DELOVNE HIPOTEZE

Pred začetkom eksperimentalnega dela smo zastavili naslednji hipotezi:

 Prehransko znanje učencev enake stopnje se med šolama ne razlikuje značilno.

 Prehransko znanje petošolcev je boljše od znanja učencev 3. razreda.

(13)

2 PREGLED OBJAV

2.1 PREHRANSKO ZNANJE

2.1.1 Razlaga izraza

Prehranska pismenost ali prehransko znanje je izraz, ki se vedno bolj uporablja v politiki, pri raziskavah, v javnosti ter tudi v praksi. Prehranska pismenost nima samo enega določenega pomena. Nekje se uporablja eksplicitno, spet drugje pa implicitno, z določenimi opredelitvami dejavnikov, kot sta veščini znanje in vedenje (Vidgen in Gallegos, 2014).

Vidgen in Gallegos (2014) sta izvedla raziskavo, s katero sta želela bolje definirati pojem prehranska pismenost. V raziskavi so sodelovali strokovnjaki iz različnih področij in populacija mladih iz različno socialno-ekonomskih območij v Avstraliji. Ugotovili so, da prehransko znanje, ki ga ima posameznik, gospodinjstvo, skupnost ali država omogoča kakovostnejšo prehrano, kar pomembno vpliva tudi na zdravje prebivalcev. Prehransko znanje je sestavljeno iz več med seboj povezanih znanj, veščin in navad, ki so potrebne za načrtovanje, izbiro, upravljanje, pravilno pripravo živil ter zadovoljevanje naših dnevnih energijskih in hranilnih potreb. Štiri osnovne komponente, ki določajo prehransko pismenost, so načrtovanje prehrane, izbor živil, priprava hrane in prehranjevanje (Vidgen in Gallegos, 2014).

- Načrtovanje prehrane

Prva komponenta zajema čas in denar, ki ju posameznik porabi za prehrano. Posameznik naj bi načrtoval vnos prehrane in sprejemal izvedljive prehranske odločitve. To je seveda odvisno od virov, ki so mu v danem trenutku na razpolago (Vidgen in Gallegos, 2014).

- Izbor živil

Druga komponenta je izbor živil in njihovo poznavanje. Posameznik, ki ima zadostno znanje, je sposoben ugotoviti izvor živila in pomen označb na živilu, vključno z energijsko vrednostjo, prehransko sestavo ter načinom shranjevanja določenega živila (Vidgen in Gallegos, 2014).

- Priprava hrane

Tretja komponenta prehranske pismenosti vključuje tako praktično kot tudi teoretično znanje, ki je potrebno za pripravo hrane. To pomeni, da je posameznik zmožen pripraviti obrok iz hrane, ki mu je na voljo, zna uporabljati kuhinjske pripomočke in ima znanje, da prilagodi recepte in eksperimentira s sestavinami. Tu sta vključena tudi varno ravnanje s hrano in higiena (Vidgen in Gallegos, 2014).

(14)

- Prehranjevanje

Pod četrto komponento spada razumevanje, da ima hrana vpliv na človekovo počutje.

Vključuje samozavedanje o prehranskih potrebah in temu primerno prilagajanje porcij in frekvenc obrokov. Sem spada tudi socialna nota prehranjevanja (Vidgen in Gallegos, 2014).

2.1.2 Vpliv prehranskega znanja na prehranske navade

Izobraževanje o prehrani je zelo razširjeno, saj nam znanje o prehrani predajajo šole, agencije za javno zdravje, vlada, izobraževanja za preprečevanje ali obvladovanje določenih bolezni itd. Kljub širokemu obsegu izobraževanja populacije o prehrani, je razmeroma malo študij o vplivu prehranskega znanja na prehranske navade (Worsley, 2002).

Dejavniki, ki vplivajo na nivo prehranskega znanja, so starost, spol, izobrazba, socialni in ekonomski status (Parmenter in sod., 2000). Ženske imajo višji nivo prehranskega znanja, kar gre pripisati njihovi prevladujoči vlogi pri nakupovanju in pripravi hrane ter manjšemu zanimanju za prehrano s strani moške populacije (Spronk in sod., 2014).

Sistematični pregled člankov o vplivu prehranskega znanja na dnevni vnos hranil pri odraslih, ki so ga izvedli Spronk in sod. (2014), je pri večini pokazal pozitivno, ampak šibko povezavo med prehranskim znanjem in zaužito prehrano. Pri manjšem številu člankov te povezave niso potrdili. Študije so zajemale splošno populacijo obeh spolov, nekatere izmed njih pa samo športnike. Prehranske navade je večina študij preverjala z vprašalnikom o pogostosti uživanja živil (FFQ), prehransko znanje pa z različnimi tipi vprašanj, med njimi so bila najpogostejša vprašanja, kjer so sodelujoči morali izbrati ali je trditev pravilna ali nepravilna, vprašanja z več možnimi izbirami, vprašanja odprtega tipa in razne lestvice ali razvrščanja (Spronk in sod., 2014). Največji vpliv prehranskega znanja se je pokazal pri uživanju sadja, zelenjave in maščob. Pri osebah z boljšim prehranskim znanjem je vnos sadja in zelenjave bolj pogost in večji, vnos maščob pa manjši. Pokazala se je tudi statistično značilna povezava med boljšim prehranskim znanjem in večjim vnosom rib, žit, prehranskih vlaknin in kalcija ter manjšim vnosom sladkih pijač. Osebe so tudi bolj redno uživale tiste vrste živil, ki so bolj skladna s smernicami javnozdravstvenih priporočil (Spronk in sod., 2014).

Asakura in sod. (2017) so raziskovali povezavo med prehranskim znanjem in dnevnim vnosom prehrane pri šolarjih. Potrdili so, da imajo osnovnošolci z boljšim prehranskim znanjem tudi bolj zdrave prehranjevalne navade. Bolj prehransko pismeni posamezniki so zaužili več zelenjave.

Kostanjevec in sod. (2012) so opravili raziskavo o vplivu prehranskega izobraževanja na prehranske navade in odnos do prehrane. V raziskavo so vključili 630 učencev 6. razreda iz 28 različnih slovenskih osnovnih šol. Učenci so na začetku ter na koncu šolskega leta rešili

(15)

vprašalnike o prehranskem znanju, prehranskih navadah ter o njihovem odnosu do prehrane.

V šolskem letu so imeli na urniku v povprečju 38,6 ur formalnega izobraževanja o prehrani.

Ugotovili so, da je prehransko znanje učencev na koncu šolskega leta statistično značilno boljše kot na začetku ter da se ne razlikuje glede na spol. Statistično značilnih sprememb pri prehranskih navadah ter odnosu otrok do zdrave prehrane niso potrdili.

2.1.3 Kje se otroci in mladostniki naučijo največ o prehrani

Na prehransko znanje in odnos do hrane vpliva več dejavnikov. Najprej se otroci o prehrani učijo doma, informacije pa nato začnejo pridobivati tudi iz medijev, v vrtcu, šoli in od vrstnikov. Otroci že do 2. leta starosti razvijejo preference do določenih živil, ki so odvisne tudi od tega, katera živila je uživala mama med nosečnostjo in katera živila uživajo v okolju, kjer otrok odrašča (Skinner in sod., 2002). Otroci, ki z velikim odporom poizkušajo nova živila, zaužijejo v povprečju manj sadja in zelenjave. Raziskave so pokazale, da je izpostavljenost živilom ključna za razvoj preferenc in lahko pomaga, če otrok kateremu živilu ob prvem stiku ni naklonjen. Svojih prehranskih navad pa otroci ne zgradijo le iz lastnih izkušenj, ampak tudi z opazovanjem in posnemanjem staršev. Veliko raje poskusijo hrano, če vidijo da jo uživa tudi odrasla oseba, še posebej če je to eden izmed staršev.

Družinsko okolje vpliva tudi na porazdelitev obrokov in navade uživanja hrane.

Posamezniki, ki redno uživajo obroke ob gledanju televizije, zaužijejo več nasičenih maščob (Patrick in Nicklas, 2005). Otroci in mladostniki navade in prehransko znanje črpajo tudi od vrstnikov; raziskave so pokazale, da pritisk vrstnikov močno vpliva na prehranske navade, predvsem na vnos nasičenih maščob (Monge-Rojas in sod. 2002).

Nezanemarljiv je tudi vpliv medijev, ki na splošno vplivajo na večje poseganje po hitri hrani, vpliv pa je viden že pri otrocih. (Monge-Rojas in sod. 2002). Otroci so tudi ciljna skupina oglaševalcem, ki s privlačnimi oglasi poskušajo pridobiti stranke (Williams in sod., 2017).

2.1.4 Posredovanje znanja o prehrani v osnovni šoli

Učenci znanje o prehrani pridobivajo tudi med devetletnim obveznim izobraževanjem.

Znanje prejmejo tako pri obveznih kot tudi izbirnih predmetih. V nadaljevanju so predstavljeni najpomembnejši iz kurikuluma osnovnošolcev v Sloveniji.

Spoznavanje okolja

Predmet poteka od 1. do 3. razreda, vsako leto 105 šolskih ur. Pri tem predmetu se osnovnošolci seznanijo iz česa zrastejo rastline in da jih gojimo tudi v prehranske namene.

Učijo se določenih veščin in uporabe orodij in pripomočkov, ki jim pomagajo tudi v kuhinji.

Naučijo se, da nekatere snovi iz okolja lahko škodijo, ter da zdrava prehrana, telesna dejavnost in počitek omogočajo rast in razvoj ter pomagajo ohranjati zdravje. Znajo razložiti

(16)

kaj živa bitja potrebujejo za življenje, ohranjanje zdravja in da so živa bitja med seboj soodvisna (Kolar in sod., 2011).

Naravoslovje in tehnika

Predmet se izvaja v 4. in 5. razredu, vsako leto 105 šolskih ur. Pri predmetu spoznajo na kakšen način lahko ločimo zmesi ter da segrevanje in ohlajanje povzroča spremembe določenih lastnosti. Naučijo se ločevati hrano glede na izvor in način predelave, razložiti zakaj je neko živilo pokvarjeno in da je voda sestavni del večine živil in pijač. Uporabljajo tudi nekatere pripomočke, kot so tehtnica, merilni valj in termometer, in znajo poskrbeti za urejenost delovnega prostora. Naučijo se opisati pomen hrane in kaj se z njo dogaja v človeškem telesu (Vodopivec in sod., 2011).

Naravoslovje

Predmet se izvaja v 6. in 7. razredu in skupaj obsega 175 ur. Tu se osnovnošolci seznanijo s pomenom rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka, znajo opisati razlike med delci v različnih agregatnih stanjih in vedo, da v celicah potekajo življenjsko pomembni procesi. Spoznajo razliko med fizikalnimi in kemijskimi procesi, razumejo, da so nekatere bakterije in glive za nas škodljive, druge pa nam lahko koristijo, ter poznajo nekatere značilnosti mikroorganizmov (Vilhar in sod, 2011a).

Gospodinjstvo

Predmet se izvaja v 5. razredu (35 ur) in v 6. razredu (52,5 ur). Učenci se naučijo ustrezno sestaviti jedilnike za različne obroke, spoznajo vire hrane in njihovo omejenost, razumejo načrtovanje prehrane in se zavedajo nekaterih potrošniških pravic. Spoznajo se z informacijami, ki so navedene na deklaraciji, z znaki kakovosti in blagovnimi znamkami.

Živila znajo razporediti v določene skupine, spoznajo njihove lastnosti, jih pravilno shranjujejo ter razumejo, kaj se z njimi dogaja med kuhanjem. Spoznajo se tudi s postopkom konzerviranja, znajo opisati kdaj, kako in zakaj je potreben. Naučijo se pravilnega načina dela v kuhinji, uporabe pripomočkov, branja receptov, priprave osnovnih pogrinjkov in osebne higiene. Sposobni so primernega obnašanja pri jedi, razumejo priporočila zdrave prehrane in človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti (Simčič in sod., 2011).

Biologija

Z biologijo se osnovnošolci srečajo v 8. razredu, kjer imajo 52 ur in v 9. razredu, kjer imajo 64 ur. Tu spoznajo, da uporabljamo mikroorganizme za pridelavo različnih dobrin. Spoznajo se z nekaterimi molekulami, celico in njenim delovanjem ter s kroženjem snovi v ekosistemu. Spoznavajo prebavni sistem človeka, absorpcijo hranil in pomen prehrane za zdravje (Vilhar in sod, 2011b).

(17)

Kemija

Predmet se izvaja v 8. in 9. razredu osnovne šole, skupaj 134 ur. Učenci spoznajo elemente in spojine ter znajo razločiti med ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami ter spoznajo reakcije v katerih sodelujejo (Bačnik in sod., 2011).

Izbirni predmet Načini prehranjevanja

Izvaja se v 9. razredu v obsegu 32 ur. Pri tem izbirnem predmetu analizirajo in načrtujejo prehrano v družini, šolsko prehrano ter prehrano v izrednih razmerah. Pripravijo in senzorično, fiziološko in tehnološko ovrednotijo jedi. Podrobneje spoznajo, kako prehrana vpliva na organizem, analizirajo stanje prehranjenosti ter ocenijo ustreznost posameznih načinov prehranjevanja. Spoznajo in analizirajo nacionalne jedi (Lap Drozg in sod., 2009).

Izbirni predmet Sodobna priprava hrane

Izvaja se v 7., 8. ali 9. razredu v obsegu 35 ur. Učenci pri predmetu utrdijo znanje o energijski, hranilni in biološki vrednosti živil, utrdijo razvrščanje živil v skupine po hranilni vrednosti ter obiščejo živilskopredelovalni obrat v svojem kraju. Utrdijo pomen varne hrane in vzroke kvarjenja živil, usvajajo načine priprave jedi iz polnovrednih izdelkov ter ocenjujejo in spreminjajo kuharske recepte in na njihovi osnovi pripravijo zdrave obroke.

Kurikulum zajema tudi razumevanje zdrave prehrane, navad, analizo prehranskih smernic ter vpliv prehrane na človekovo zdravje (Lap Drozg in sod., 2009).

2.2 OCENJEVANJE PREHRANSKEGA ZNANJA

2.2.1 Vprašalniki za ocenjevanje prehranskega znanja

Metoda za ocenjevanje prehranskega znanja temelji na vprašalnikih. Ti predstavljajo trdno empirično in teoretično osnovo tudi za nadaljnje raziskave in prilagoditve v izobraževalnem sistemu (Doustmohammadian in sod., 2017). Veliko vprašalnikov se zgleduje po splošnem vprašalniku o prehranskem znanju (GNKQ), ki je bil zasnovan ob koncu 20. stoletja (Parmenter in Warde, 1999). Raziskava o prehranskem znanju osnovnošolcev v Iranu se je zgledovala po Nutbeamovem hierarhičnem modelu za zdravstveno pismenost (Doustmohammadian in sod., 2017). Večina vprašalnikov je sestavljena na podlagi pregleda več člankov o vprašalnikih o prehranski pismenosti in nasvetov strokovnjakov s tega področja (Jones in sod., 2015). Veliko jih izvede tudi pilotne študije, s katerimi preverijo in še dodatno prilagodijo vprašalnik (Amin in sod., 2019). Vprašalniki se razlikujejo glede na namen raziskave ter starostno skupino anketirancev, ki je vključena.

2.2.2 Struktura vprašalnikov

Prehransko znanje ocenjujemo prek več komponent oziroma kategorij (Vidgen in Gallegos, 2014). Glede na starost, socialni, ekonomski status, narodnost, prehranska priporočila, ga za

(18)

uporabo v raziskavah raziskovalci pogosto ustrezno prilagodijo (Kliemann in sod., 2016). V študiji, ki so jo leta 2016 izvedli pri Japonskih osnovnošolcih ter njihovih skrbnikih, so uporabili splošen vprašalnik GNKQ. Za osnovnošolce je bil vprašalnik razdeljen na pet kategorij: razumevanje izrazov, zavedanje in razumevanje prehranskih priporočil, znanje o tem katera hrana vsebuje določena hranila, prehranske izbire in zavedanje vpliva prehrane na zdravje. Vprašalnik za odrasle je bil prav tako sestavljen iz petih kategorij, vendar so bile le te drugačne (Asakura in sod., 2017).

Vidgen in Gallegos (2014) sta oblikovala štiri komponente prehranske pismenosti, to so načrtovanje prehrane, izbor živil, priprava hrane in prehranjevanje.

V raziskavi Amin in sod. (2019) so avtorji pri sestavljanju vprašalnika o prehranskem znanju ugotovili, da področje načrtovanja prehrane in upravljanja denarja za osnovnošolce 4. in 5.

razreda ni primerno. Vprašanja so razdelili na pet kategorij: poznavanje prehranskih sistemov, kuharske veščine, kuharsko znanje, prehransko znanje in samokontrola pri hranjenju.

2.2.3 Tipi vprašanj v vprašalnikih

V preglednem članku Spronik in sod. (2014) navajajo, da se za preverjanje prehranskega znanja uporabljajo različni tipi vprašanj: resnično-neresnično, vprašanja z več možnimi izbirami, odprta vprašanja ter razne lestvice in razvrščanja (Spronik in sod., 2014). Pogosto se uporablja Likertova lestvica, ki omogoča izražanje stališč, strinjanja, všečnosti ali mnenja.

Običajno gre za 5 stopenjsko lestvico, (poznamo tudi krajše npr. 3. stopenjske ali daljše, 7.

stopenjske), kjer anketiranci izrazijo svoje mnenje od 1 (se sploh ne strinjam) do 5 (se zelo strinjam) (Tarabashkina in sod., 2016). Pogosto se uporablja tudi pristop »Označi, vse kar ustreza« (CATA), pri čemer anketiranec izbere vse trditve, ki ustrezajo danemu vprašanju ali zaznavi. Tovrstni pristop je ustrezen predvsem za otroke in mladostnike, saj je intuitiven in enostaven (Verwaeren in sod., 2019). Zasledili smo tudi uporabo Thurstonove lestvice, ki se podobno kot Likertova, uporablja za ugotavljanje odnosa do neke problematike (Williams in sod., 2017).

2.3 PREHRANSKE NAVADE

Na prehranske navade ima vpliv tako fizično kot tudi socialno okolje. Prehranskih navad se naučimo že v otroštvu in jih prenesemo v odraslo dobo, zato je zelo pomembno, kakšne prehranske navade pridobijo in imajo otroci. Na prehranske navade vplivajo različni dejavniki, kot so razpoložljivost hrane, naše preference do določenih živil, velikost porcij, kulturni vplivi na specifične skupine živil in pripravo hrane, prepričanja, znanje, čas prehranjevanja in stil prehranjevanja. Ljudje bolj pogosto posegajo po hrani, ki je v njihovem okolju na voljo in pojedo več, če so na voljo večje porcije. Poleg tega na prehranske navade

(19)

vplivajo tudi socialni in ekonomski status družine in izobrazba staršev (Patrick in Nicklas, 2005).

Za prehranske navade sta pomembni tudi časovna razporeditev in struktura obrokov. Na to prav tako vplivajo različni dejavniki, vključno s tem ali družine jedo skupaj, med jedjo uporabljajo telefone ali gledajo televizijo, ter tudi samim načinom priprave in odnosom do hrane. Starši imajo zelo velik vpliv na prehranske navade otrok s svojim vedenjem, stilom prehrane in stališči (Patrick in Nicklas, 2005).

2.3.1 Vpliv prehranskih navad na zdravje

Razvoj kroničnih bolezni lahko traja desetletja in se lahko začnejo razvijati že v mladosti, še posebej pri prekomerno težkih in debelih otrocih in mladostnikih (Tarabashkina in sod., 2016).

Oblikovanje zdravih prehranskih navad že v otroštvu je zelo pomembno. Otroci staršev s prekomerno telesno maso imajo večjo možnost, da bodo tudi oni prekomerno težki, medtem ko imajo otroci staršev z normalno telesno maso manj možnosti, da bi imeli prekomerno telesno maso tudi kasneje v življenju. Vse to pa ni povezano zgolj z genetiko, temveč tudi z okoljem in navadami, ki jih otrok pridobi tekom razvoja (Birch, 1998). Zelo pomemben je tudi odnos do hrane in občutek sitosti pri otrocih in mladostnikih, saj imata lahko velik vpliv na razvoj debelosti ne samo v otroštvu, temveč tudi v odrasli dobi (Patrick in Nicklas, 2005).

Otroci in mladostniki se zaradi slabih prehranskih navad, nezadostne telesne dejavnosti in posledično debelosti že v zgodnjih letih srečujejo z boleznimi gibal (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).

Učenje prehranskega znanja otrok v osnovnošolskih letih je ključnega pomena, saj v tej fazi začnejo razvijati vedenja, navade, kot so izbira živil in osnov priprave hrane.

Opismenjevanje otrok v tem obdobju spodbuja k bolj zdravim prehranskim navadam skozi celo življenje (Amin in sod., 2019).

Za zmanjšanje pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) je zelo pomembno pri otrocih izboljšanje prehranskih navad (Asakura in sod., 2017). V Sloveniji je več kot 70 % smrti posledica najpogostejših KNB (Resolucija o nacionalnem programu ..., 2015).

Dokazano je bilo, da se debelost, ki nastane že v otroštvu, običajno nadaljuje tudi v odrasli dobi in je povezana s številnimi zdravstvenimi zapleti (Gabrijeličič Blenkuš, 2013).

2.4 PREHRANA OTROK IN MLADOSTNIKOV

Ocena iz leta 2004 kaže, da je kar 10 % svetovne populacije osnovnošolcev prekomerno težkih, kar povečuje tveganje za nastanek KNB. Od prekomerno težkih, jih je ena četrtina

(20)

debelih, kar še poveča možnosti za diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja ter druge z debelostjo povezane bolezni (Lobstein in sod., 2004). Zaskrbljujoče je, da se delež prekomerno težkih otrok še povečuje. Osnovnošolci pridobijo veliko energije iz maščob (37,4–38,7 %), kar je več kot je priporočeno. Pri nekaterih je mogoče zaznati občutno pomanjkanje hranilnih snovi, zlasti riboflavina, železa in kalcija ter prehranskih vlaknin. To velja predvsem za tisti del populacije, ki uživa sorazmerno veliko prigrizkov, slaščic, peciv in sladkih pijač (Anderson in sod., 2002).

Raziskave o prehranskih navadah slovenskih otrok in mladostnikov kažejo, da se jih velik del prehranjuje nezdravo. Uživajo premalo zelenjave, rib in pogosto posegajo po energijsko bogatih in hranilno revnih živilih. Prav tako zaužijejo premalo tekočine. Raziskava iz leta 2010 je pokazala, da v skladu s priporočili vsak dan sadje in zelenjavo uživa zgolj 20 %, nikoli pa je ne uživa 5 % populacije mladostnikov. Boljše prehranske navade so bile opažene pri otrocih iz družin z boljšim socialnim statusom, posameznikih z boljšim šolskim uspehom, pri dekletih ter tistih, ki obiskujejo zahtevnejše srednješolske programe (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).

3 MATERIAL IN METODE

3.1 ANKETIRANCI

Anketirali smo 329 osnovnošolcev 3., 5. in 7. razreda, od tega je bilo 45 % fantov in 55 % deklet. Število anketiranih po posameznih razredih dveh osnovnih šol je zapisano v preglednici 1.

Preglednica 1: Število anketirancev glede na šolo in razred, prikaz % fantov in deklet v razredih posamezne šole.

OŠ Kolezija OŠ Trnovo

Razred Št.

učencev Fantje % Dekleta % Št.

učencev Fantje % Dekleta % Skupaj

3. razred 45 53 47 52 50 50 97

5. razred 64 36 64 74 41 59 138

7. razred 47 45 55 47 53 47 94

Skupaj 156 173 329

3.2 METODA

Prehransko znanje osnovnošolcem smo ocenjevali v okviru projekta ŠIPK-VEŠKO (Korošec in sod., 2019) s pomočjo vprašalnika, ki je bil privzet iz podobnih raziskav prehranskega znanja otrok te starostne skupine (Amin in sod. 2019; Asakura in sod. 2017;

Tarabashkina in sod. 2016) in deloma prilagojen. Temeljil je na GNKQ. Vprašalnika za 3.

in 5. razred sta bila enaka, za preverjanje prehranskega znanja sedmošolcev pa so vključili

(21)

nekatera nekoliko zahtevnejša vprašanja. Anketa je bila izvedena junija 2019, tako, da so osnovnošolci do takrat prejeli znanja, ki so v kurikulumu učnih načrtov za posamezni razred.

3.2.1 Vprašalnik o prehranskem znanju za 3. in 5. razred

Vprašalnik, ki je v prilogi A, je bil razdeljen na šest sklopov, ki so vsebovali od 4 do 6 vprašanj. Sklopi so obsegali kategorije: zdrava prehrana in družba, poznavanje skupin živil in sestave živil, pomen hranil za naše telo in vpliv na zdravje, spretnost v kuhinji in higiena v kuhinji.

3.2.2 Vprašalnik o prehranskem znanju za 7. razred

Pri vprašalniku o prehranskem znanju za 7. razred, ki se nahaja v prilogi B, so bila vprašanja prav tako razdeljena v šest sklopov, v vsakem je bilo od 4 do 7 vprašanj, vendar so bila nekoliko drugačna, saj so pri sestavljanju vprašalnikov upoštevali, da je prehransko znanje sedmošolcev že bolj obsežno in jim lahko zastavijo težja in bolj kompleksna vprašanja.

Vprašanja so se navezovala na kategorije: zdrava prehrana in družba, poznavanje skupin živil in sestave živil, pomen hranil za naše telo in vpliv na zdravje, praktično znanje in higiena v kuhinji.

3.3 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV 3.3.1 Test hi-kvadrat

Za statistično obdelavo podatkov vprašalnikov smo uporabili hi-kvadrat test, s katerim ugotavljamo, ali opazovane frekvence odstopajo od frekvenc, ki bi jih pričakovali pri določeni hipotezi (Keršič, 1997). Najprej je potrebno izračunati razlike med dejanskimi (fo) in pričakovanimi frekvencami (fe). Od te razlike nato izračunamo razmerje med kvadratom razlike in pričakovanimi frekvencami (fe) (Bolboaca in sod., 2011). Če je hi-kvadrat test pokazal stopnjo značilnosti p < 0,05, v frekvencah odgovorov obstajajo značilne razlike.

Enačba za hi-kvadrat test je:

χ 2 = 𝛴^{(𝑓o−𝑓𝑒)}_𝑓𝑒 ² ... (1)

fo dejanska frekvenca fe pričakovana frekvenca χ 2 hi-kvadrat

(22)

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili z vprašalnikom o prehranskem znanju med tretje-, peto- in sedmošolci dveh osnovnih šol iz Ljubljane. Zaradi omejenosti s prostorom so prikazani odgovori na tista vprašanja, pri katerih smo s hi-kvadrattestom zabeležili statistično značilno razliko (p < 0,05) med obravnavanimi skupinami. Pri 3., 5. in 7. razredu smo primerjali odgovore med učenci iste stopnje obeh šol ter med spoloma.

Primerjali smo tudi odgovore učencev tretjih, petih in sedmih razredov obeh šol, saj nas je zanimalo, če lahko zaznamo pri petošolcih boljše prehransko znanje kot pri tretješolcih.

4.1 PREHRANSKO ZNANJE UČENCEV 3. RAZREDA

Ugotovili smo, da se nekateri odgovori med spoloma statistično razlikujejo. Prav tako so opazne razlike v odgovorih na posamezna vprašanja iz vseh petih kategorij tretješolcev OŠ Kolezija in OŠ Trnovo značilne razlike.

- Odgovori na vprašanja v kategoriji zdrava prehrana in družba

Pri odgovorih na vprašanje "Ali so ti hamburger, pomfrit in pica okusni? "ni bilo statistične razlike med šolama, temveč med spoloma. Kar 65 % fantov in samo 28 % je odgovorilo, da so jim hamburger, pomfrit in pica okusni, kar je razvidno tudi s slike 1.

Slika 1: Prikaz odgovorov tretješolcev in tretješolk na vprašanje "Ali so ti hamburger, pomfrit in pica okusni?".

Tudi vprašanje "Misliš, da si bolj priljubljen med prijatelji, če ješ to hrano?" se je nanašalo na hamburger, pomfrit in pico. V odgovorih smo zasledili statistično značilno razliko glede na šolo in spol. Večina deklet (89 %) iz obeh šol se je odločila za odgovor "Niti slučajno ne", ostala pa so odgovorila z "Nisem prepričan/a". V primerjavi z dekleti se je za odgovor

" Niti slučajno ne" odločilo manj fantov (61 %), ostali pa za odgovor z "Nisem prepričan/a"

(35 %) in "Zagotovo da" (4 %). Dve tretjini tretješolcev Kolezije (67 %) se je odločila za

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Fantje Dekleta

Niti slučajno ne Nisem prepričan/a Zagotovo da

(23)

odgovor " Niti slučajno ne", ostali (33 %) pa so odgovorili z "Nisem prepričan/a". Veliko bolj suvereno so odgovorili tretješolci Trnovega in sicer večina (82 %) z "Niti slučajno ne", nekaj tretješolcev pa se je odločilo tudi za odgovor "Nisem prepričan/a" (14 %) in "Zagotovo da" (4 %).

Na vprašanje "Ko jem skupaj s prijatelji, rad/a pojem zelenjavo, čeprav prijatelji menijo, da je »fuj«." smo zaznali statistično značilno razliko med šolama. Pri osnovnošolcih iz Kolezije je prevladoval odgovor "Včasih drži" (58 %), sledila sta "Ne drži" (29 %) in "Drži" (13 %).

Med tretješolci Trnovega jih je 46 % izbralo odgovor "Drži", sledila sta "Včasih drži" (40

%) in "Ne drži" (14 %).

- Odgovori na vprašanja v kategoriji poznavanje skupin živil in sestave živil

Pri odgovorih na vprašanje, katero živilo v paru je bolj mastno, smo opazili razlike v odgovorih glede na šolo in spol. Ko so izbirali med jajcem in čebulo, je v osnovni šoli Trnovo pravilno odgovorilo precej več fantov (96 %) kot deklet (72 %). Ravno obratno pa je bilo, ko so izbirali bolj mastnega med oljčnim oljem in govejim zrezkom, je 90 % deklet in 70 % fantov obeh šol odgovorilo pravilno. Večina tretješolcev Kolezije (87 %) je pravilno odgovorilo, da so arašidi bolj mastni od pomarančnega soka, medtem ko se je manj tretješolcev Trnovega (63 %) odločilo za isti odgovor.

S hi-kvadrat testom smo zaznali statistično značilno razliko pri vprašanju, kjer je bilo potrebno povezati živilo (v tem primeru testenine) s pravilno skupino živil. Primerjava uspešnosti odgovorov je prikazana na sliki 2. Tretješolci Kolezije so v večini (80 %) odgovorili pravilno, medtem ko so tretješolci Trnovega pravilno odgovorili samo v 40 %.

Najbolj pogosta napačna odgovora sta bila, da testenine spadajo med stročnice (29 %) in da spadajo med živila z veliko maščob (22 %).

Slika 2: Prikaz odgovorov tretješolcev obeh šol, kjer so morali živilo (testenine) povezati s pripadajočo skupino živil.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

OŠ Kolezija OŠ Trnovo

škrobna živila stročnice mlečni izdelki

sadje meso živila z veliko maščobe

zelenjava

(24)

- Odgovori na vprašanja v kategoriji pomen hranil za naše telo in vpliv na zdravje Razlika je bila pri vprašanju, kjer so učenci izbirali živila, ki so potrebna za zdrave kosti. Da so ta živila "mleko, jogurt in sir" je odgovorilo 88 % osnovnošolcev Kolezije, 7 % je izbralo napačen odgovor "dunajski zrezek". Na drugi šoli jih je pravilno odgovorilo 73 %, drugi najpogostejši odgovor je bil "lubenica" (16 %).

- Odgovori na vprašanja v kategoriji spretnost v kuhinji

Tretješolci se med seboj razlikujejo tudi v spretnostih v kuhinji. 96 % tretješolcev iz Kolezije je odgovorilo, da znajo juho naliti popolnoma sami, medtem ko jih iz Trnovega to zmore 84

%, 16 % pa jih potrebuje malo pomoči.

Podobno kot pri tretješolcih smo tudi pri petošolcih opazili nekaj razlik v odgovorih na vprašanja iz štirih kategorij, ne pa tudi v kategoriji higiene v kuhinji.

Pri vprašanju "Ko jem skupaj s prijatelji, rad/a pojem zelenjavo, čeprav prijatelji menijo, da je »fuj«.", smo za OŠ Trnovo ugotovili različne odgovore med spoloma. Skoraj dve tretjini fantov (60 %) je odgovorilo " Drži", sledila sta še "Včasih drži" (23 %) in "Ne drži" (17 %).

Trditvi je pritrdila manj kot tretjina deklet (29 %), največ se jih je odločilo za "Včasih drži"

(48 %), najmanj pa za "Ne drži" (23 %).

Na vprašanje "Misliš, da si bolj priljubljen med prijatelji, če ješ hamburger, pomfrit ali pico?" je v OŠ Kolezija večina (75 %) odgovorila, da niso bolj priljubljeni med prijatelji, 18 % da niso prepričani ter 7 % da so bolj priljubljeni. V OŠ Trnovo pa je le 50 % petošolcev odgovorilo, da niso bolj priljubljeni, 46 % je bilo neodločenih in 4 % so pritrdili.

Odgovori dečkov in deklic so se razlikovali pri vprašanju "Ali so ti hamburger, pomfrit in pica okusni?". Pritrdilno je odgovorilo večina fantov (81 %) in slaba polovica (48 %) deklet obeh šol.

Pri vprašanjih iz znanja v tej kategoriji sta bili pri dveh vprašanjih statistično značilni razliki med šolama. Pri izbiri bolj mastnega živila v paru je pri arašidih in pomarančnem soku 92

% petošolcev s Kolezije in zgolj 75 % s Trnovega obkrožilo pravilen odgovor.

Na trditev "Stročnice (na primer: grah, fižol, čičerika …) so pomemben vir beljakovin" je 49 % petošolcev OŠ Kolezija odgovorila pravilno, da trditev drži, 14 % da ne drži, ostali niso vedeli odgovora. V OŠ Trnovo je 44 % petošolcev odgovorilo, da trditev drži, 33 % da trditev ne drži, ostali niso vedeli odgovora. Odgovori so prikazani tudi na sliki 3.

(25)

Slika 3: Odgovori petošolcev obeh šol na trditev "Stročnice (na primer: grah, fižol, čičerika …) so pomemben vir beljakovin".

Da znajo popolnoma sami uporabljati merilno skodelico ali tehtnico je iz OŠ Kolezije prepričanih 65 %, z OŠ Trnovo pa 84 % petošolcev. Malo pomoči pri tem potrebuje 35 % učencev s Kolezije in 12 % iz Trnovega, 4 % petošolcev iz Trnovega pa menijo, da potrebujejo veliko pomoči.

Pri primerjavi prehranskega znanja sedmošolcev smo ugotovili značilne razlike med odgovori na vprašanja v vseh petih kategorijah.

Na vprašanje "Kje si prvič slišal za zdravo prehrano?" so dekleta in fantje odgovarjali različno, kar je tudi razvidno v prilogi C. Večina deklet (88 %) kot tudi fantov (80 %) je odgovorila, da so za zdravo prehrano prvič slišali doma. 8 % deklet je odgovorilo, da so za to prvič slišale v šoli, 15 % fantov pa, da so za to slišali drugje. V odgovor so nato dodatno zapisali s predavanj, nekajkrat je bil podan odgovor "povsod", ostali pa niso vedeli, kje so prvič slišali za zdravo prehrano.

Na trditev "Ko jem skupaj s prijatelji, rad/a pojem zelenjavo, čeprav prijatelji menijo, da je

»fuj«" je 44 % deklet odgovorilo "Drži", 48 % "Včasih drži" in 8 % "Ne drži". Na isto vprašanje je samo 20 % fantov odgovorilo "Drži", 50 % "Včasih drži" in 30 % "Ne drži".

Opazili smo tudi, da so razlike med spoloma bolj izrazite na OŠ Trnovo.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Drži Ne drži Ne vem

(26)

Na vprašanje katero živilo ne sodi v skupino živil (jajca; testenine; kruh; kosmiči; krompir) so na obeh šolah v povprečju odgovarjali podobno. Značilna razlika je bila opazna med dekleti in fanti na OŠ Kolezija. Na vprašanje je pravilno (jajca) odgovorilo 50 % fantov in samo 38 % deklet. Za odgovor "krompir" se je odločilo 44 % fantov, najpogostejši napačni odgovor pri dekletih pa so bili "kosmiči" in sicer 38 %.

- Odgovori na vprašanja v kategoriji pomen hranil za človeško telo in vpliv na zdravje Velika razlika se je pokazala tudi med dekleti in fanti OŠ Trnovo, pri trditvi: "Merska enota za energijo je kilokalorija (kcal) oz. kilojoule (kJ)". Pravilno je odgovorilo 81 % fantov, 19

% je odgovorilo z "Ne vem". Pravilen odgovor je izbralo le 32 % deklet, medtem ko jih je več kot polovica (56 %) trdilo, da trditev ni pravilna.

Slika 4: Strinjanje sedmošolcev in sedmošolk OŠ Trnovo s trditvijo: "Merska enota za energijo je kilokalorija (kcal) oz. kilojoule (kJ)".

Sedmošolci OŠ Trnovo so na trditev "Vitamin C in cink imata pomembno vlogo pri delovanju telesnega obrambnega (imunskega) sistema" v 70 % odgovorili pravilno, med tem ko so sedmošolci OŠ Kolezije odgovor "Drži" izbrali samo v 41 % (slika 5).

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Fantje Dekleta

(27)

Slika 5: Prikaz odgovorov sedmošolcev obeh šol na trditev: "Vitamin C in cink imata pomembno vlogo pri delovanju telesnega obrambnega (imunskega) sistema".

Pri trditvi "Z nekaterimi predelanimi živili zaužijem preveč soli, kar vpliva na povišanje krvnega tlaka" so bile v odgovorih razlike med dekleti in fanti OŠ Kolezije. 50 % fantov in samo 29 % deklet se je odločilo za pravilen odgovor "Drži", 71 % deklet je odgovorilo z "Ne vem".

Ravno nasproten trend v odgovorih med spoloma pa je bil viden pri naslednji trditvi

"Prehrana, ki vključuje samo sadje in zelenjavo je boljša za zdravje, kot mešana prehrana, ki vključuje še druga živila". Tu je pravilno z "Ne drži" odgovorilo več deklet (61 %) kot fantov (46 %).

Odgovori sedmošolcev obeh šol so se razlikovali tudi pri trditvi: "Če s hrano dobimo preveč energije kot jo potrebujemo, to ne povzroča zdravstvenih težav". V OŠ Trnovo se je za pravilen odgovor ("Ne drži") odločilo 51 % sedmošolcev, med tem ko v drugi šoli le 35 %.

Tu je prevladoval odgovor "Ne vem" in sicer s 55 %.

Opazna je bila tudi razlika pri odgovorih na vprašanje "Energija, ki jo dobimo s hrano, mi pomaga pri: ". Kot je razvidno iz slike 6, je bilo na voljo 5 različnih odgovorov, pravilen pa je bil " Vsi zgoraj našteti odgovori". Več sedmošolcev OŠ Kolezija (64 %) kot sedmošolcev OŠ Trnovo (50 %) je izbralo pravilni odgovor. Med nepravilnimi odgovori je pri OŠ Trnovo prevladoval odgovor "... premikanju in igranju", v OŠ Koleziji pa "... izgradnji mišic in kosti".

0% 20% 40% 60% 80% 100%

(28)

Slika 6: Porazdelitev odgovorov sedmošolcev obeh šol na vprašanje: "Energija, ki jo dobimo s hrano, mi pomaga pri:"

- Odgovori na vprašanja v kategoriji praktično znanje

V sklopu vprašanj o praktičnem znanju je bila vidna le razlika v znanju med spoloma. Na vprašanje o tem kakšno pot naredijo jajca, da se znajdejo na krožniku je pravilni vrstni red določilo 91 % deklet in 72 % fantov obeh osnovnih šol. Vprašanje in odgovor lahko najdete v prilogi B, kjer je celoten vprašalnik, ki so ga izpolnjevali sedmošolci.

Pri drugem vprašanju v tej kategoriji so se v OŠ Kolezija bolje izkazali fantje. Na vprašanje

"Kje na škatli lahko dobiš najboljšo informacijo o tem ali je živilo zdravo ali manj zdravo?"

jih je 88 % odgovorilo pravilno in sicer "na zadnji strani". Ta odgovor pa je izbralo le 70 % deklet, ostale so odgovorile, da ne vedo odgovora.

- Odgovori na vprašanja v kategoriji higiena v kuhinji

Na vprašanje, ki ga prikazuje slika 7, je 89 % deklet in 81 % fantov odgovorilo pravilno.

Zanimivo pa je, da je 16 % fantov in nobeno dekle odgovorilo, da umivanje rok z milom poveča tveganje za zastrupitev s hrano.

0% 20% 40% 60% 80% 100%

...premikanju in igranju ...izgradnji mišic in kosti ...črpanju krvi skozi telo Vsi zgoraj našteti odgovori Ne vem

(29)

Slika 7: Izbor odgovorov sedmošolcev in sedmošolk na trditev "Umivanje rok z milom in toplo vodo, preden se lotevamo priprave obroka ... ".

4.4 PRIMERJAVA PREHRANSKEGA ZNANJA 3., 5. IN 7. RAZREDA

Med seboj smo primerjali odgovore tretješolcev in petošolcev, pri čemer smo spremljali tudi morebitne razlike med spoloma oziroma šolama. Odgovore smo primerjali tudi s sedmošolci, pri vprašanjih, ki so bila enaka.

Na vprašanje "Rad/a poskusim novo sadje in zelenjavo, ki mi ga ponudijo starši" smo zaznali statistično značilno razliko med petošolci in sedmošolci. Slednji so le v 43 % potrdili da radi poskušajo sadje in zelenjavo, medtem ko so petošolci odgovor izbrali pogosteje (67 %).

Statistično razliko pri odgovoru na vprašanje "Ali so ti hamburger, pomfrit in pica okusni"

smo zaznali med 3. in 7. razredom ter 5. in 7. razredom. Najmlajši so z "Zagotovo da"

odgovorili v 47 %, petošolci v 64 %, sedmošolci pa kar v 77 %.

Vprašanje "Misliš da so hamburger, pomfrit in pica zdravi?" smo zaznali razliko med peto- in sedmošolci. Učenci 5. razreda so v 93 % odgovorili z "Niti slučajno ne", 7 % z "Nisem prepričan", ter nihče z "Zagotovo da". Pri sedmošolcih je "Niti slučajno ne" odgovorilo 88

%, "Nisem prepričan" 8 % ter "Zagotovo da" 4 % učencev.

Pri odgovorih na vprašanje "Misliš, da si bolj priljubljen med prijatelji, če ješ hamburger, pomfrit ali pico?", smo opazili statistično razliko med dekleti 3. in 5. razreda. Med tretješolkami jih 89 % meni, da niso bolj priljubljene, če uživajo našteta živila, 11 % pa je odgovorilo z "Nisem prepričan/a". V 5. razredu jih je z "Niti slučajno ne" odgovorilo manj (66 %), 30 % ni prepričanih, 4 % petošolk pa menijo, da "Zagotovo da".

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Fantje Dekleta

... poveča tveganje za zastrupitev s hrano ... zmanjša tveganje za zastrupitev s hrano ...ne vpliva na tvegane za zastrupitev s hrano

(30)

Na vprašanje so zelo različno odgovarjali tretje- in petošolci OŠ Trnovo, pritrdilno je odgovorilo 82 % tretješolcev in 50 % petošolcev. Med slednjimi je bilo 46 % neodločenih, 4 % pa so zanikali, da bi bili bolj priljubljeni med prijatelji na račun hitre hrane. Podobnih razlik na OŠ Kolezija nismo našli.

Čeprav so bili učenci obeh razredov dokaj uspešni pri povezovanju živila s skupino in prepoznavi bolj mastnih živil, smo s hi-kvadrat testom v odgovorih tretje- in petošolcev potrdili nekaj razlik. Fižol je v pravilno skupino živil razvrstilo 72 % tretješolcev in 86 % petošolcev, najpogostejša napaka pri obeh je bila da so fižol uvrstili med zelenjavo in ne stročnice.

Pri izboru bolj mastnega v paru riž – maslo je pravilen odgovor navedlo 92 % tretješolcev in 99 % petošolcev. Zanimivo je tudi da noben fant iz 5. r. ni izbral napačnega odgovora. Pri paru kruh – krof pa je pravilno odgovorilo 97 % tretješolcev in vsi petošolci.

Pri vprašanju katero živilo ima najmanj soli, so med pomfritom, suho salamo, pico, kumarami in sirom tretješolci v 57 % in petošolci v 76 % pravilno določili kumare.

Najpogostejša napačna odgovora pa sta bila sir (22 % 3. r. in 18 % 5. r.) in suha salama (12

% 3. r. in 4 % 5. r.).

Med živili, ki imajo največ sladkorja, je 92 % tretješolcev in 94 % petošolcev izbralo coca colo. Tretješolci so menili še, da ima največ sladkorja nesladkan čaj (6 %) in piškoti (2 %).

Za slednje se je odločilo 4 % petošolcev, 1 % pa je izbral jagode.

Trditvi "Stročnice (na primer: grah, fižol, čičerika …) so pomemben vir beljakovin", je pritrdil enak delež tretješolcev in petošolcev (46 %), vendar pa 47 % tretješolcev ni poznalo odgovora, med tem ko je bilo med petošolci takih 30 %. Med slednjim je bil tudi večji delež nestrinjanja s trditvijo (24 %) kot med tretješolci (6 %). Sedmošolci so na trditev pravilno odgovorili v večjem številu (69 %), prav tako jih je manj odgovorilo, da trditev ne drži (2

%), kar je razvidno tudi iz slike 8.

(31)

Slika 8: Prikaz odgovorov vseh treh razredov na trditev "Stročnice (na primer: grah, fižol, čičerika …) so pomemben vir beljakovin".

Pri nalogi, kjer so moral testenine povezati s pripadajočo skupino živil, smo opazili statistično značilno razliko pri OŠ Trnovo. Samo 40 % tretješolcev je odgovorilo pravilno, da testenine spadajo pod škrobna živila. 29 % jih je odgovorilo da so to stročnice, drug najpogostejši napačen odgovor pa je bil, da so to živila z veliko maščobe (22 %). Pri petošolcih OŠ Trnovo je bilo bistveno več pravilnih odgovorov in sicer 70 %. Vse odgovore na vprašanja so v prilogi C.

- Odgovori na vprašanja v kategoriji pomen hranil za naše telo in vpliv na zdravje V tem sklopu smo opazili statistično značilno razliko (med 3. in 5. r. ter 3. in 7. r.) pri odgovorih na vprašanje "Obkroži najboljši odgovor: Energija, ki jo dobim s hrano, mi pomaga pri:". Med možnimi odgovori "… Premikanju in igranju, … Izgradnji mišic in kosti,

… Črpanju krvi skozi srce, Vsi zgoraj našteti odgovori in Ne vem." je pravilno izbralo: "Vsi zgoraj našteti odgovori", 29 % tretješolcev, 44 % petošolcev in 55 % sedmošolcev. Razlike so bile tudi v frekvencah napačnih odgovorov. Mlajši so pogosteje odgovarjali z "Ne vem"

(3. r. 20 %, 5. r. 5 % in 7. r. 2 %).

Razlike (med 3. in 5. r. ter 3. in 7. r.) so bile tudi pri odgovorih na vprašanje, katera so tista živila, ki so potrebna za izgradnjo mišic. "Jajca, meso" je pravilno izbralo 67 % tretješolcev, 85 % petošolcev in 79 % sedmošolcev. Najpogostejši napačen odgovor je bil pri vseh starostnih skupinah enak in sicer "Solata, jabolko" (3. r. 31 %, 5. r. 11 %, 7. r. 11 %).

Podoben trend je opazen tudi pri naslednji trditvi, ki pravi "Vse maščobe so škodljive, zato jih moram pojesti čim manj". Samo 28 % tretješolcev je pravilno odgovorilo, da trditev ne drži, delež pravilnih odgovorov petošolcev pa je bil 61 %.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

3. razred 5. razred 7. razred

(32)

v tej kategoriji smo pričakovali statistične razlike med tretje- in petošolci. 52 % tretješolcev zna uporabljati nož, da hrano nareže na manjše rezine, 40 % pri tem potrebuje malo pomoči, 6 % veliko pomoči, 2 % pa tega ne zna narediti. Petošolci so že bolj samostojni, popolnoma samih je uporabe noža zmožno 89 %, 10 % jih potrebuje malo pomoči, en sam učenec pa je odgovoril da tega ne zna. Več petošolcev zna razbiti jajce v posodo (92 %), ostali pa pri tem potrebujejo malo pomoči (8 %). Samostojno zna razbiti jajce 72 % tretješolcev, nekaj jih potrebuje malo pomoči (26 %), manjšina pa tega ne zna (2 %). Ko smo spraševali, če znajo uporabljati merilno skodelico ali tehtnico, je 46 % tretješolcev odgovorilo, da znajo popolnoma sami, 40 % da potrebujejo malo pomoči, ostali pa potrebujejo veliko pomoči ali ne znajo. 75 % petošolcev to znajo sami, 23 % jih potrebuje malo pomoči, veliko pomoči pa zgolj 2 %. Tudi pri zadnjem vprašanju s statistično značilno razliko se vidi, da so petošolci bolj spretni v kuhinji. 97 % petošolcev zna naliti juho v krožnik brez pomoči, 2 % jih potrebuje malo pomoči, 1 % pa veliko pomoči. Samostojno z zajemalko nalije juho 90 % tretješolcev, 9 % jih potrebuje malo pomoči, 1 % pa jih ne zna.

5 SKLEPI

Na podlagi opravljene analize vprašalnikov o prehranskem znanju osnovnošolcev tretjega, petega in sedmega razreda dveh ljubljanskih šol lahko sklepamo naslednje:

• Pri tretješolcih smo opazili nekaj razlik v znanju med šolama in med spoloma. V sklopu zdrava prehrana in družba so osnovnošolci OŠ Trnovo pogosteje odgovorili, da zaradi uživanja hrane, kot so hamburger, pica in pomfrit niso bolj priljubljeni med prijatelji.

Več jih je odgovorilo, da v družbi vseeno pojedo zelenjavo, tudi če njihovim prijateljem to ni všeč. Iz tega lahko sklepamo, da imajo vrstniki manjši vpliv na osnovnošolce iz OŠ Trnovo. Opazili smo, da so bili tretješolci OŠ Kolezija v sklopu Pomen hranil za telo in zdravje pri enem odgovoru uspešnejši. Prav tako so bolj prepričani, da so samostojni pri nalivanju juhe kot tretješolci OŠ Trnovo. V sklopu vprašanj Poznavanje skupin živil in sestave živil so se pri enem vprašanju bolje izkazali na OŠ Kolezija, pri drugem pa na OŠ Trnovo. Pri ostalih odgovorih nismo zaznali statistično značilne razlike, tako da razlike v znanju med tretješolci različnih šol ne moremo potrditi.

• Petošolci OŠ Kolezije so v večjem deležu odgovorili, da niso bolj priljubljeni, če jedo hamburger, pico in pomfrit v primerjavi z vrstniki iz druge šole. Iz tega lahko sklepamo da je vpliv vrstnikov na njih manjši. Osnovnošolci OŠ Kolezije so pri dveh vprašanjih iz sklopa Poznavanje skupin živil in sestave živil v večji meri odgovorili pravilno kot njihovi vrstniki iz OŠ Trnovo. Petošolci iz Trnovega pa menijo, da so bolj spretni v kuhinji pri uporabi tehtnice. Pri ostalih odgovorih ni bilo statistično značilnih razlik.

(33)

• Rezultati hi-kvadrat testa so pokazali razlike pri nekaterih odgovorih sedmošolcev glede na spol ter glede na šolo. Zanimivo je, da so bili deleži pravilnih odgovorov po spolu ponekod zelo različni. Dekleta so bolj pravilno odgovarjala na vprašanja o higieni v kuhinji, medtem ko so fantje bolje odgovarjali na sklop vprašanj Pomen hranil za telo in zdravje. Osnovnošolci OŠ Trnovo so se bolje izkazali pri enem vprašanju, osnovnošolci OŠ Kolezija pa pri drugih dveh iz tega sklopa. Statistične razlike med spoloma in med šolama ne moremo potrditi. S tem pa je tudi potrjena naša hipoteza, da se prehransko znanje osnovnošolcev iste stopnje, ki obiskujejo dve različni šoli, značilno ne razlikuje.

• Prehransko znanje petošolcev je boljše od znanja tretješolcev, saj smo pri dvanajstih vprašanjih potrdili statistično značilno razliko med odgovori v prid petošolcem. S tem lahko tudi potrdimo našo hipotezo, da se znanje tretješolcev in petošolcev značilno razlikuje.

• Pri primerjavi prehranskega znanja tretje-, peto- in sedmošolcev smo bili nekoliko omejeni, saj je bilo le nekaj enakih vprašanj. V prvem sklopu Zdrava prehrana in družba smo ugotovili, da petošolci raje poskusijo novo sadnje in zelenjavo, ki jim jo ponudijo starši kot sedmošolci. Prav tako smo opazili da starejši kot so osnovnošolci, bolj so jim všeč hamburger, pomfrit in pica. Pri poglavju o znanju o skupinah živil so stročnice kot pomemben vir beljakovin pravilneje izbrali sedmošolci. Pri vprašanjih, ki so se nanašala na pomen hranil za naše telo in vpliv na zdravje so na en odgovor v večjem deležu pravilno odgovorili sedmošolci, pri drugem pa petošolci. Slednji so uspešneje odgovorili katera živila so potrebna pri izgradnji mišic. Sedmošolci pa so v večjem številu pravilneje izbrali pri čem nam pomaga energija, ki jo dobimo s hrano. Ker smo lahko primerjali le nekaj vprašanj ne moremo potrditi ali se prehransko znanje sedmošolcev statistično razlikuje od znanja peto- in tretješolcev.

• Pri poglavju zdrava prehrana in družba smo tako v 3., 5. in 7. razredu opazili da je manjši delež deklet, ki so jim všeč hamburger, pica in pomfrit ter veliko več fantov, ki so jim omenjena živila všeč. Tako lahko sklepamo, da obstajajo določene razlike v odnosu do prehrane in vpliv družbe glede na spol.

(34)

6 POVZETEK

Tako v Sloveniji kot v svetu je vse več otrok s slabimi prehranskimi navadami, kar povečuje možnosti za nastanek KNB in debelosti. Prehranske navade se izoblikujejo že v mladosti, zato je pomembno, da že otroke in mladostnike prehransko opismenjujemo. Prehranska pismenost je izraz, ki označuje znanja, vedenja in spretnosti, ki so potrebna pri načrtovanju, izbiri, upravljanju, pravilni pripravi živil ter pri zagotavljanju dnevnih energijskih in hranilnih potreb. Prehransko znanje otroci prejmejo najprej v družini, nato pa nanj pomembno vpliva tudi okolica, vrstniki, mediji in šola. V osnovnošolskem učnem načrtu je kar nekaj predmetov, ki med drugim obravnavajo prehranske tematike. Dokazano je, da se prehransko bolj pismeni posamezniki prehranjujejo bolj zdravo.

Z namenom preverjanja prehranskega znanja smo analizirali odgovore na vprašalnik, ki ga je v okviru projekta ŠIPK-VEŠKO (Korošec in sod., 2019) izpolnilo 329 osnovnošolcev 3., 5. in 7. razreda dveh ljubljanskih osnovnih šol. Vprašalnika za 3. in 5. razred sta bila enaka, vprašalnik za 7. razred pa se je razlikoval, oba sta bila razdeljena na šest sklopov. Za statistično analizo smo uporabili hi-kvadrat test, ki nam je pokazal ali obstajajo statistično značilne razlike med primerjanimi skupinami učencev.

Pri primerjavi rezultatov sovrstnikov iz različnih šol smo opazili, da obstajajo razlike pri odgovorih osnovnošolcev različnih osnovnih šol, vendar se te niso statistično razlikovale.

Pri sedmošolcih smo pri nekaterih odgovorih opazili tudi razlike glede na spol anketirancev, vendar gledano na celoten vprašalnik, ne moremo potrditi, da se prehransko znanje glede na spol razlikuje. Prvo hipotezo, da se prehransko znanje učencev enake stopnje se med šolama ne razlikuje značilno, lahko potrdimo.

Primerjali smo tudi prehransko znanje tretješolcev in petošolcev ter ugotovili, da je znanje petošolcev statistično značilno boljše. To lahko pripišemo tudi znanju, ki ga osnovnošolci prejmejo pri predmetih, v katere je vključeno tudi izobraževanje o prehrani. Glede na dobljene rezultate lahko potrdimo tudi drugo hipotezo.

(35)

7 VIRI

Adamič Š. 1995. Temelji biostatistike. 2. izd. Ljubljana, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: 195 str.

Amin S. A., Lehnerd M., Cash S. B., Economos C. D., Sacheck J. M. 2019. Development of a tool for food literacy assessment in children (TFLAC). Journal of Nutrition Education and Behavior, 51, 3: 364-369

Anderson A., Bell A., Adamson A., Moynihan P. 2002. A questionnaire assessment of nutrition knowledge – validity and reliability issues. Public Health Nutrition, 5, 3: 497- 503

Asakura K., Todoriki H., Sasaki S. 2017. Relationship between nutrition knowledge and dietary intake among primary school children in Japan: Combined effect of children's and their guardians' knowledge. Journal of Epidemiology, 27, 10: 483-491

Bačnik A., Bukovec N., Vrtačnik M., Poberžnik A., Križaj M., Stefanovik V., Sotlar K., Dražumerič S., Preskar S. 2011. Učni načrt Kemija. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo: 31 str.

Birch L. L., Fisher J. O. 1998. Development of eating behaviors among children and adolescents. Pediatrics, 101, Suppl. 2: 539-549

Bolboaca S. D., Jantschi L., Sestras A. F., Sestras R. E., Pamfil D. C. 2011. Pearson-Fisher chi-square statistic revisited. Information, 2, 528-545

Doustmohammadian A., Omidvar N., Keshavarz-Mohammadi N., Abdollahi M., Amini M., Eini-Zinab H. 2017. Developing and validating a scale to measure Food and Nutrition Literacy (FNLIT) in elementary school children in Iran. PLoS One, 12, 6: e179196, doi:

10.1371/journal.pone.0179196: 18 str.

Gabrijelčič Blenkuš M. 2013. Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravje Republike Slovenije, 15 str.

Jones A. M., Lamp C., Neelon M., Nicholson Y., Schneider C., Swanson P. W., Zidenberg- Cherr S. 2015. Reliability and validity of nutrition knowledge questionnaire for adults.

Journal of Nutrition Education and Behavior, 47, 1: 69-74

Keršič V. 1997. Statistika v zdravstvu. Maribor, Visoka zdravstvena šola: 312 str.

Kliemann, N., Wardle, J., Johnson, F., Croker, H. 2016. Reliability and validity of a revised version of the General Nutrition Knowledge Questionnaire. European Journal of Clinical Nutrition, 70, 10: 1174-1180

Kolar M., Krnel D., Velkavrh A. 2011. Učni načrt Spoznavanje okolja. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo: 31 str.