UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE - PREDMETNO POUČEVANJE
Irena Šurla
RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE MED OSNOVNOŠOLCI NA DOLENJSKEM
Magistrsko delo
Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE - PREDMETNO POUČEVANJE
Irena Šurla
RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE MED OSNOVNOŠOLCI NA DOLENJSKEM
Magistrsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar
Ljubljana, 2016
Magistrsko delo je zaključek programa Poučevanje - Predmetno poučevanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Opravljeno je bilo v Skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof. dr. Jelka Strgar.
Komisija za oceno in zagovor:
Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem besedilu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani različici.
Datum zagovora:
Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Irena Šurla Predsednik: izr. prof. dr. Gregor Torkar
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Recenzent: doc. dr. Iztok Tomažič
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
ZAHVALA
˝Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni in to uresničiti za vsako ceno˝.
Marie Curie
Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Jelki Strgar, za vsa odgovorjena vprašanja in nesebično pomoč pri pripravi magistrskega dela.
Zahvala gre tudi partnerju Lovru in moji družini za vse optimistične besede, ljubezen in moralno podporo. Hvala za vse kar ste storili zame v vseh letih študija.
I KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Md
DK 575.8:373.3(043.2)
KG razumevanje in sprejemanje evolucije/biologija/učenci/tretje triletje/osnovna šola AV ŠURLA, Irena
SA STRGAR, Jelka (mentorica)
KZ SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva pl. 16 ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta LI 2016
IN RAZUMEVANJE IN SPREJEMANJE EVOLUCIJE MED OSNOVNOŠOLCI NA
DOLENJSKEM
TD Magistrsko delo (Univerzitetni študij) OP 80 str.,11 pregl., 6 pril., 4 sl., 26 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Evolucija z naravnim izborom je temeljna značilnost živega. S prenovo učnega načrta v letu 2011 je evolucija dobila večjo veljavo, še posebej v 9. razredu osnovne šole. Z raziskavo smo želeli preveriti, kakšno znanje o evoluciji imajo osnovnošolci na Dolenjskem in kakšen je njihov odnos do teorije evolucije. Zanimalo nas je, ali obstaja povezava med razumevanjem evolucijskega razvoja in odnosom do teorije evolucije in ali na to vplivajo šola, spol in starost učencev. Podatke smo zbrali z vprašalnikom, ki je vseboval anketna vprašanja in vprašanja za preverjanje znanja. Anketirali smo učence treh šol na Dolenjskem (OŠ Grm, OŠ Drska in OŠ Šmihel). Sodelovalo je 376 učencev iz 19 razredov. Zajeli smo učence, stare 13-15 let. Izkazalo se je, da imajo učenci dolenjskih osnovnih šol zadovoljivo znanje evolucije, vendar se to znanje razlikuje glede na starost. Ugotovili smo, da imajo starejši učenci več znanja in evolucijo sprejemajo v večji meri kot kreacionistične trditve.
Poleg tega smo ugotovili, da je znanje evolucije odvisno do spola učencev in tudi od šole, ki jo obiskujejo. Na splošno dolenjski osnovnošolci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja večinoma sprejemajo teorijo evolucije, saj so se s trditvami o njej strinjali nadpovprečno, s trditvami o kreacionizmu pa podpovprečno.
II
KEY WORDS DOCUMENTATION DN Md
DC 575.8:373.3(043.2)
CX Understanding and acceptance of evolution / Biology / pupils / third triad / primary school
AU ŠURLA, Irena AA STRGAR, Jelka
PP SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva Pl. 16
PB University of Ljubljana, Faculty od education PY 2016
TI UNDERSTANDING AND ACCEPTANCE OF EVOLUTION IN DOLENJSKA PRIMARY SCHOOLS
DT Master's thesis
NO 80 p.,11 tab., 6 ann., 4 pic., 26 ref.
LA sl AL sl/en
AB Evolution by natural selection is a fundamental feature of the living. With the renewal of the curriculum in 2011, evolution is given greater prominence, especially in the 9th grade.
With this research we want to check some knowledge about the evolution of primary schools in Dolenjska and what is their relationship to the theory of evolution.We wanted to know whether there is a connection between understanding the evolutionary development and attitude to the theory of evolution and whether this influence school, sex, and age. Data were collected through a questionnaire, which included survey questions and examinations questions. We interviewed pupils of three schools in the Dolenjska (Primary schools Grn, Drska and Šmihel). A total of 376 pupils from 19 classes were questioned. We covered the age of 13-15 years. It turned out that the pupils of Dolenjska primary schools have a satisfactory knowledge, but that knowledge varies depending on the age. We have found that older pupils have more knowledge and eccept evolution ideas to a greater extent, compared with creationist ideas. In addition, we found some differences between the sexes and that knowledge also depends on which school the pupils attend. In general, at the completion of primary education in Dolenjska primary schools, the theory of evolution is largely accepted.
III
KAZALO VSEBINE
Ključna dokumentacijska informacija ... I Key words documentation ... II Kazalo vsebine ... III Kazalo preglednic ... V Kazalo slik ... V Kazalo prilog ... VI
1 UVOD ... 1
1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 1
1.2 CILJI RAZISKAVE ... 1
1.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ... 1
2 TEORETIČNE OSNOVE ... 3
2.1 EVOLUCIJA ... 3
2.2 VZPON EVOLUCIJSKE BIOLOGIJE in TEORIJA EVOLUCIJE... 3
2.3 NARAVNI IZBOR IN ADAPTACIJE ... 5
2.4 ZMOTE O NARAVNEM IZBORU ... 6
2.5 MEHANIZMI SPREMEMB ... 6
2.6 DOKAZI EVOLUCIJE ... 7
2.7 KREACIONIZEM ... 8
2.7.1 RAZŠIRJENOST KREACIONIZMA IN STALIŠČA O EVOLUCIJI ... 9
2.8 UČNI NAČRT... 9
2.9 IZSLEDKI MEDNARODNIH RAZISKAV ... 11
2.9.1 RAZISKAVA PISA ... 11
2.9.2 RAZISKAVA TIMSS ... 12
3 MATERIAL IN METODE ... 13
3.1 OPIS VZORCA ... 13
3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ... 14
3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 14
4 REZULTATI ... 15
4.1 OSNOVNA ANALIZA VPRAŠALNIKA ... 15
IV
4.2 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO
OBISKUJEJO... 18
4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA RAZRED, KI GA OBISKUJEJO... 22
4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA SPOL... 25
4.5 PREGLED UČBENIKOV ... 28
4.5.1 RAZVOJ ŽIVLJENJA NA ZEMLJI ... 28
4.5.2 EVOLUCIJSKA TEORIJA IN NARAVNI IZBOR ... 29
4.5.3 GENETSKA VARIABILNOST IN MUTACIJE ... 30
4.5.4 NASTANEK IN IZUMIRANJE VRST ... 31
4.5.5 DOKAZI O SPREMINJANJU IN SORODNOSTI VRST ... 32
5 RAZPRAVA ... 33
5.1 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO ... 35
5.2 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA RAZRED, KI GA OBISKUJEJO ... 36
5.3 ODGOVORI UČENCEV GLEDE NA SPOL ... 37
5.4 RAZPRAVA O PREGLEDU UČBENIKOV ... 39
5.5 UPORABNOST NAŠIH UGOTOVITEV ZA ŠOLSTVO ... 39
6 SKLEPI ... 41
7 POVZETEK... 42
8 LITERATURA ... 44
V
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Deleži učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo ... 13
Preglednica 2 Deleži učencev glede na razred, ki ga obiskujejo ... 13
Preglednica 3: Deleži učencev glede na spol ... 13
Preglednica 4: Povprečna vrednost ocene, ki so jo dali učenci za vsako trditev v anketi (M) in njen standardni odklon (SD) ... 16
Preglednica 5: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na obiskovano šolo (statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05) ... 20
Preglednica 6: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnih razredov (statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05) ... 23
Preglednica 7: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev različnega spola (statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05) ... 26
Preglednica 8: Primerjava razlage teorije evolucije v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole ... 29
Preglednica 9: Primerjava razlage naravnega izbora v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole ... 30
Preglednica 10: Primerjava razlage mutacij v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole ... 30
Preglednica 11: Primerjava razlage nastanka vrst v treh učbenikih za 9. razred osnovne šole ... ..31
KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz naravnega izbora na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ... 5
Slika 2: Prikaz mutacije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ... 6
Slika 3: Prikaz migracije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ... 7
Slika 4: Prikaz genetskega zdrsa na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016) ... 7
VI
KAZALO PRILOG
PRILOGA A: Vprašalnik
PRILOGA B: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na šolo, ki jo obiskujejo
PRILOGA C: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na razred, ki ga obiskujejo
PRILOGA D: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na spol
PRILOGA E: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na najvišjo doseženo izobrazbo matere
PRILOGA F: Povprečna vrednost ocene, ki so jo učenci podali pri vsaki trditvi (M) in njen standardni odklon (SD) glede na najvišjo doseženo izobrazbo očeta
1
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Na Finskem presenetljivo velik delež prebivalcev ni prepričan v veljavnost teorije evolucije, kljub temu da je država sekularna in izkazuje visoko stopnjo naravoslovne pismenosti. Tudi Slovenija velja za sekularno državo in izkazuje nadpovprečno stopnjo naravoslovne pismenosti, pa vendar leta 2006 (Miller, 2006) precejšen del njenih prebivalcev ni bil povsem prepričan v veljavnost teorije evolucije. V navedeni raziskavi leta 2006 so zajeli odrasle, nas pa je zanimalo, kakšno znanje o evoluciji imajo naši osnovnošolci in kakšen je njihov odnos do teorije evolucije. Zanimalo nas je tudi, ali obstaja povezava med razumevanjem evolucijskega razvoja in odnosom do teorije evolucije.
1.2 CILJI RAZISKAVE
V magistrskem delu smo želeli preveriti, kakšno je znanje osnovnošolcev na Dolenjskem na področju teorije evolucije in v kolikšni meri to teorijo sprejemajo. V Sloveniji je bila teorija evolucije prvič vključena v pouk biologije že leta 1945 (Vesel, 1977) in se jo danes poučuje od 9. razreda osnovne šole dalje.
1.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:
učenci na Dolenjskem imajo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja zadovoljivo znanje o evolucijskem razvoju;
učenci višjih razredov v našem vzorcu imajo boljše znanje o evolucijskem razvoju kot učenci nižjih razredov;
med učenci treh šol ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju;
med dekleti in fanti ni razlike v znanju o evolucijskem razvoju;
učenci na Dolenjskem ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja večinoma sprejemajo teorijo evolucije;
2
učenci višjih razredov v našem vzorcu v večji meri sprejemajo teorijo evolucije kot učenci nižjih razredov;
med učenci treh šol ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo teorijo evolucije;
med dekleti in fanti ni razlike v tem, v kolikšni meri sprejemajo teorijo evolucije.
3
2 TEORETIČNE OSNOVE
2.1 EVOLUCIJA
Evolucija pomeni spremembo. Z evolucijo se spreminjajo vse oblike organizmov na vseh ravneh. Spreminjajo se zaporedja DNA, morfologija in socialno vedenje. Razvojna sprememba v življenju nekega organizma ni evolucija v ožjem pomenu besede. Definicija evolucije se nanaša na spremembe, ki se zgodijo med generacijami.
John Maynard Smith (Ridley, 2004), britanski teoretični evolucionist, genetik in biolog, je zapisal, da je evolucija ideja, da so vse obstoječe živali in rastline potomci enega skupnega prednika izpred več milijonov let ali vsaj majhnega števila prednikov izpred več milijonov let.
Ob razmnoževanju osebkov v populaciji nastajajo naslednje generacije. Posledica so rodbine populacij, sestavljene iz serij populacij. Ena populacija je prednik drugi populaciji, serije populacij pa sestavljajo rodbino. Evolucija je torej sprememba med generacijami v rodbini.
Darwin je definiral evolucijo kot ˝potomec z modifikacijami˝ (Ridley, 2004).
2.2 VZPON EVOLUCIJSKE BIOLOGIJE in TEORIJA EVOLUCIJE
V letu 1859 se je evolucijska biologija ˝začela˝. Za glavnega začetnika velja Charles Robert Darwin (1809–1882) z izdajo knjige O izvoru vrst z naravnim izborom. Ideje o evoluciji so razvijali že znanstveniki pred Darwinom, a nihče izmed njimi ni znal razložiti, zakaj se vrste spreminjajo. Ena najbolj kontroverznih Darwinovih trditev je bila, da vrste niso nespremenljive in da se je ena vrsta razvila iz druge.
Helena Croin, britanska darwinistka, filozofinja in racionalistka, pravi (cit. v Ridley, 2004), da nam je Darwin leta 1859, ko je bilo objavljeno njegovo delo o izvoru vrst, končno prvič obrazložil, kako so nastale vse adaptacije, ki jih vidimo okoli sebe.
Eden izmed zagovornikov zamisli, da se vrste spreminjajo skozi čas, je bil francoski biolog Jean Baptiste Lamarck. Ta je postavil dve trditvi, s katerima je želel pojasniti, zakaj se vrste spreminjajo:
4
- Mehanizem notranje sile pravi, da neznan notranji mehanizem v organizmu vpliva, da se pri proizvodnji potomcev razvijejo malo drugačni osebki, kot so bili starši. Tako bi se skozi mnoge generacije rodbina vidno razlikovala in morda nastala nova vrsta.
- Druga, manj pomembna Lamarckova trditev je bila dedovanje pridobljenih znakov.
Medtem ko se organizem razvija, pridobiva lastnosti zaradi načina življenja, npr. nesreč, bolezni, fizične dejavnosti. Vrsta bi se lahko spremenila, če bi se te pridobljene modifikacije v življenju dedovale na potomce in se skozi čas nalagale.
Najbolj znana Lamarckova trditev je bila o žirafjem vratu. Sklepal je, da so žirafe morale zaradi pogojev v naravi segati do višjih drevesnih vej, da so dosegle hrano. Trdil je, da so žirafe zato pridobile daljše vratove. Ta lastnost se je nato prenesla na njihove potomce, tem pa se je na enak način vrat spet podaljšal. Skozi mnoge generacije se je vrat žiraf podaljševal in rezultat je tak, kot ga vidimo danes. Lamarck je menil, da se živali želijo spremeniti in njegova teorija je trdila, da se evolucija spreminja po volji organizma. Lamarckova teorija ni bila pravilna, a je kljub temu pomembna zaradi modernega razmišljanja o vlogi evolucije v razvoju (Ridley, 2004).
Leta 2009 smo praznovali 200-letnico rojstva Charlesa Darwina in 150-letnico izida njegovega najbolj znanega dela O nastanku vrst z naravnim izborom. Predstavlja eno najvplivnejših znanstvenih knjig v zgodovini in je postala mejnik za razumevanje razvoja življenja na Zemlji (Kuntner, 2009). Darwin v teoriji o evoluciji trdi, da nove vrste nastajajo z izborom (naravno selekcijo). V knjigi O izvoru vrst z naravnim izborom je navedel naslednje trditve:
- vse vrste se množijo v geometrijskem zaporedju iz generacije v generacijo (to pomeni hitro naraščanje vrst, saj ima vsaka generacija več potomcev, kot je bilo staršev);
- število posameznikov v generaciji ostaja konstantno, ker obstaja boj za obstanek, ki ne ohrani vseh osebkov;
- posamezniki se med seboj razlikujejo (variacije);
- variacije lahko pomagajo pri ohranjanju vrste v določenem okolju ali pa ne, mutacije se dedujejo in s tem se ugodne variacije prenesejo na potomce;
- zaradi kopičenja variacij organizmi postajajo drugačni od prvotne vrste in nastane nova vrsta (Sušnik in sod., 1974).
Darwin je Lamarckove teorije zavrgel, ker niso vsebovale ključnega elementa - adaptacije.
Darwinovim idejam se je v istem času približal tudi Alfred Wallace. Na srečanju članov
5 Linnejevega društva so zato hkrati objavili tako Darwinove kot Wallaceove teorije. Zasluga za teorijo evolucije pripada obema avtorjema. Darwinovi teoriji so mnogi nasprotovali, saj ni vsebovala nekaterih ključnih elementov. Darwinu ja manjkala zanesljiva teorija dednosti, saj si je težko predstavljati postopen razvoj, sploh če se ta zgodi po naključju. K razjasnitvi tega je pripomogel Gregor Mendel (1822–1884). Mendel je s poskusi, pri katerih je križal rastline, odkril zakone dednosti, vendar je bila njegova teorija dednosti splošno sprejeta šele leta 1920, torej precej po njegovi smrti. Predstavlja temelj za sodobno genetiko in je omogočila, da so Darwinovo teorijo v celoti sprejeli. Mendlovi zakoni dednosti in Darwinova teorija evolucije so pripomogli k drugim genetskim raziskavam.
Velik napredek pri vzponu evolucijske biologije je prinesla računalniška tehnologija, saj sodobni programi in računalniška orodja omogočajo simulacije evolucije (Ridley, 2004).
2.3 NARAVNI IZBOR IN ADAPTACIJE
Naravni izbor je eden glavnih mehanizmov v evoluciji, skupaj z mutacijami, migracijami in genetskim zdrsom. Obstajajo razlike v lastnostih. Predstavljajmo si populacijo zelenih in rumenih hroščev (sl. 1). Ker okolje ne more zdržati neomejenega števila organizmov, se ne bodo vsi posamezniki razmnožili tako, kot bi se lahko. V tem primeru zelene hrošče po navadi pojedo ptice in imajo tako manjšo verjetnost preživetja kot rjavi hrošči. Preživeli rjavi hrošči imajo rjave potomce, saj se je ta lastnost podedovala. Končni rezultat bo, da bodo v tem okolju rjavo obarvani hrošči, saj je ta lastnost bolj ugodna in omogoča hroščem, da imajo več potomcev. Če se ta proces nadaljuje, bodo na koncu vsi posamezniki v populaciji rjave barve. Naravni izbor je posledica variacij, diferencialnega razmnoževanja in dednosti.
Slika 1: Prikaz naravnega izbora na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)
Adaptacija je funkcija, ki je v populaciji pogosta, ker omogoča izboljšave. Adaptacije so povezane z njihovo funkcijo in so produkt naravnega izbora. Adaptacij je več oblik, lahko se
6
odražajo kot vedenje, ki omogoča boljše izogibanje plenilcem, protein, ki deluje bolje pri telesni temperaturi ali anatomska funkcija, ki omogoča organizmu, da lažje dostopa do dragocenih virov (Understanding evolution, 2016).
2.4 ZMOTE O NARAVNEM IZBORU
Ker nastane zaradi naravnega izbora veliko dobrih prilagoditev, je včasih zmotno mišljenje, da je naravni izbor sila, ki stalno vodi organizme v izboljševanje. Naravni izbor ni vsemogoča sila in ne vodi do popolnosti. Noben organizem ni do popolnosti prilagojen. Naravni izbor razumemo bolj kot proces in ne kot vodilno roko. Naravni izbor je rezultat variacij, diferencialnega razmnoževanja in dednosti. Naravi izbor nima ciljev in njegov namen ni prizadevanje za napredek ali uravnotežen ekosistem. Naravni izbor izbere med variacijami, ki obstajajo v populaciji. Rezultat je evolucija. Naravni izbor se včasih napačno razume kot naključen proces, vendar to ni. Genetske variacije se zgodijo v populaciji, ker so mutacije naključne. Selekcija pa deluje na variacije na nenaključen način (Understanding evolution, 2016).
2.5 MEHANIZMI SPREMEMB
Poleg naravnega izbora so mutacije, migracije in genetski zdrs glavni mehanizmi, ki prinašajo evolucionarne spremembe. Če se zopet vrnemo na primer hroščev (sl. 2).
Mutacije povzročijo, da imajo starši z genom za zeleno obarvanost potomca z genom za rjavo obarvanost. Geni za rjavo obarvanost bodo tako pogostejši, kot so bili pred mutacijo.
Slika 2: Prikaz mutacije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)
Nekateri posamezniki iz populacije rjavih hroščev se lahko pridružijo populaciji zelenih hroščev. Posledica tega so pogostejši geni za rjavo obarvanost v populaciji zelenih hroščev, kot so bili preden so rjavi hrošči migrirali v populacijo zelenih (sl. 3).
7
Slika 3: Prikaz migracije na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)
Predstavljajmo si, da imata v eni generaciji dva rjava hrošča štiri potomce. Več zelenih hroščev je poginilo, ko je nekdo stopil nanje, zato ti hrošči niso imeli potomcev (sl. 4).
Naslednja generacija bi tako imela več rjavih potomcev kot prejšnja generacija - povsem po naključju. Ta naključja poznamo kot genetski zdrs (Understanding evolution, 2016).
Slika 4: Prikaz genetskega zdrsa na primeru hroščev (Understanding evolution, 2016)
2.6 DOKAZI EVOLUCIJE
Evolucija je neizogibno dejstvo. Dokazi evolucije so številni in trdni. Teorije o razvoju vrst so imele pred Darwinom zelo malo vpliva. Čeprav je bilo nekaj evolucijskega razmišljanja razširjenega med biologi, geologi in drugimi znanstveniki, pa je bila zgodba o stvarjenju sveta, kakor jo opisuje Geneza svetega pisma, enoglasno sprejeta med laiki in tudi naravoslovci. Sprememba se je zgodila leta 1859 z Darwinovo objavo knjige O izvoru vrst (Mayr, 2008). Evolucijsko hipotezo je mogoče potrditi na več načinov:
Dokazovaje na majhnem obsegu DNA. DNA je molekula, ki vsebuje genski material, ki se prenaša iz generacije v generacijo. V zadnjih letih se je tehnologija sekvencioniranja DNA zelo izboljšala, kar je pripomoglo k ugotavljanju evolucijske sorodnosti med vrstami. Podobnost med osnovno zgradbo celic kaže na skupni izvor vsega živega na Zemlji. Razvojno drevo prikazuje rodovnik vseh živih organizmov, ki
8
ga podpirajo dokazi, skriti v dednih zapisih vseh organizmov. Geni nam kažejo raznovrstnost in kako se dedne lastnosti prenašajo in porazdelijo, tako da ima vsaka nova generacija kombinacijo že prej obstoječih genov (Silvertown, 2009).
Homologija. Večina klasičnih homologij nakazuje na skupnega prednika taksonomskih skupin. Tu opazujemo značilnosti še živečih organizmov in sklepamo na sorodstvene odnose z izumrlimi organizmi (Silvertown, 2009).
Fosili. Močan argument za evolucijo prihaja iz taksonomije in fosilov. Geološka zaporedja glavnih skupin nakazujejo na skupnega prednika (Ridley, 2004). Fosilne najdbe potrjujejo, da vrste nimajo nespremenljivih lastnosti in se lahko razvijejo druga iz druge (Silvertown, 2009).
2.7 KREACIONIZEM
Znanost naravne pojave razloži s preverjanjem hipotez in dejstev na podlagi dokazov (Silvertown, 2009). Zagovorniki kreacionizma ali antievolucionisti zavračajo znanstvene razlage vesolja v prid nadnaravnih idej (Nacional academy of sciences, Institute of medicine, 2008). Kreacionisti na temelju dobesedne interpretacije geneze svetega pisma verjamejo, da je Zemljo, živa bitja in vesolje ustvaril Bog (Welsh, 2011). Kreacionisti verjamejo, da so lahko le nadnaravne sile odgovorne za spremembe v vesolju in biotsko pestrost na Zemlji.
Pogosto trdijo, da so fosilni dokazi nepopolni, kar naj bi nakazovalo, da so živa bitja nastala v takšni obliki, kot so danes in da mora predpostavka o evoluciji ostati hipotetična, ker nihče ni
˝videl˝ pojava evolucije. Te izjave potrjujejo, da si nekateri kreacionisti napačno razlagajo ali ne razumejo evolucijskih trditev (Nacional academy of sciences, institute of medicine, 2008).
Shermer (2007), ameriški naravoslovni publicist, meni, da so razlogi za zavračanje evolucije naslednji:
- napačno razumevanje teorije evolucije;
- splošna skrb, da znanost predstavlja grožnjo veri;
- skrb, da evolucija ponižuje človeštvo;
- skrb, da evolucija vodi k ateizmu;
- skrb, da evolucija predstavlja vzajemni boj, namesto vzajemne pomoči. Ta razlog se navezuje na Darwinovo knjigo O izvoru vrst (1859), v kateri je zapisal, da v naravi obstaja boj za preživetje (Prothero, 2007).
9 2.7.1 RAZŠIRJENOST KREACIONIZMA IN STALIŠČA O EVOLUCIJI
Vsake toliko časa izbruhne spor med evolucionisti in kreacionisti. Običajno ne gre samo za različna mnenja o stvarjenju sveta, ampak tudi za bitko ideologij (religija proti ateizmu). Ena izmed držav, kjer je nazadnje izbruhnil tak boj, je bila Srbija, ko se je ministrica odločila za črtanje evolucije iz učnega načrta (Hrastar, 2004). Učiteljem je bilo prepovedano razlagati razvoj človeka iz drugih živalskih vrst. Odločitev je padla, ker meni, da obstaja še preveč nerešenih vprašanj glede Darwinove teorije evolucije. Evropa na splošno ni tako kreacionistično usmerjena kot ZDA, kjer imajo učitelji pravico, da o evoluciji ne poučujejo (Hrastar, 2004). Gallupov inštitut je leta 2009, ob 200 obletnici rojstva Charlesa Darwina, objavil raziskavo, v kateri se je pokazalo, da samo 39 % Američanov verjame v teorijo evolucije, četrtina jo zavrača, 36 % pa o tej temi nima mnenja. Višje izobraženi in mlajši so evolucijo bolj sprejemali od nižje izobraženih in starejših (Newport, 2009). Miller in sodelavci so leta 2006 objavili članek o sprejemanju evolucije, v katerem so primerjali podatke 32 evropskih držav, Japonske in ZDA. Raziskava je pokazala, da Evropejci in Japonci v večjem deležu sprejemajo koncept evolucije kot prebivalci ZDA. Slovenija se je v tej raziskavi uvrstila na 16. mesto, med Irsko in Finsko (Miller in sod., 2006).
Kreacionizem v Sloveniji ni razširjen v tolikšni meri kot v drugih evropskih državah in ZDA.
Evolucionizem je v Sloveniji del predpisanega učnega načrta že od leta 1945 (Vesel, 1977).
Evolucijo torej poučujejo tako v javnih kot tudi zasebnih šolah. Seveda poučujejo v cerkvenih šolah tudi kreacionizem, vendar ne po dnevih, kot je zapisano v svetem pismu. Omenjajo pa tudi druge teorije o nastanku sveta, npr. Aristotelovo. Škofovski svet upošteva sodobnejše trende in skuša zbližati cerkvene nauke in nauke evolucije. Leta 1986 je Janez Pavel II skušal upoštevati obe strani: ˝Vera, ki pravilno dojema stvarjenje, in pravilno razumljena teorija evolucije nista tako nasprotni. Evolucija pravzaprav predpostavlja stvarjenje - stvarjenje v smislu evolucije se prikazuje kot dogajanje v času - kot creatio continua- , kjer bog postane viden očesu vernika kot stvarnik neba in zemlje.˝ (Hrastar, 2004).
2.8 UČNI NAČRT
V veljavnih učnih načrtih za osnovno šolo v Sloveniji je evolucija vključena v 9. razred. Že v 8. razredu učenci spoznajo DNA kot nosilko dedne informacije in spolno razmnoževanje, kjer pri nastajanju spolnih celic prvič obravnavajo tudi mejozo in to povežejo z nastajanjem novih kombinacij dedne informacije, kar je temelj evolucijskega razvoja. Pred tem v 6. in 7. razredu
10
obravnavajo razmnoževanje rastlin in živali, pri čemer spoznajo, da je za začetek razvoja novega organizma potrebna združitev ženske in moške spolne celice. V 6. in 7. razredu obravnavajo tudi nespolno razmnoževanje in pri tem spoznajo prednosti spolnega razmnoževanja pred nespolnim (Vodopivec in sod., 2011; Skvarč in sod., 2011; Vilhar in sod., 2011). V 9. razredu je evolucija vključena z naslednjimi osemnajstimi operativnimi cilji (Vilhar in sod., 2011).
Učenci:
1. razumejo, da je evolucija ena od temeljnih značilnosti življenja,
2. spoznajo, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov,
3. spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določene lastnosti v populaciji,
4. spoznajo, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje prilagojene na določeno okolje,
5. spoznajo, da je evolucija postopen proces, v katerem nove kompleksne lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije; mutacije so naključne v smislu, da niso usmerjene v izboljšanje organizma; naravni izbor ni naključen,
6. spoznajo, da so populacije z majhno genetsko variabilnostjo bolj izpostavljene izumrtju,
7. razumejo, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja in okoljske razmere,
8. spoznajo, da dokazi na osnovi plasti sedimentnih kamnin in različne metode datiranja kažejo, da je Zemlja stara približno 4,6 milijarde let in da obstaja življenje na Zemlji že več kot tri milijarde let,
9. spoznajo nekatere hipoteze o nastanku življenja, ki nam omogočajo razlago nastanka živega po povsem naravni poti, in razumejo pomen vode za življenje,
10. spoznajo, da prvotno zemeljsko ozračje ni vsebovalo kisika, da tedaj ni bilo ozonske plasti in da je bilo prvo življenje anaerobno,
11 11. spoznajo, da so fotosintetske cianobakterije začele proizvajati kisik kot stranski produkt fotosinteze, kar je povzročilo izumrtje mnogih anaerobnih vrst bakterij in omogočilo razvoj aerobnih organizmov,
12. spoznajo, da imajo tudi zelo počasni geološki procesi velike učinke skozi dolga časovna obdobja (npr. spremembe v položaju celin, fosilni dokazi za obstoj Pangee) in lahko privedejo do razvoja širših skupin organizmov (npr. vrečarji v Avstraliji), 13. spoznajo izkaze za to, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale (to
dokazujejo fosili, lahko tudi embriologija, zakrneli organi idr.) in da z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo,
14. spoznajo primer evolucije rezistence bakterij na antibiotike ali žuželk na insekticide, 15. spoznajo, da so evolucijo življenja na Zemlji močno usmerjale tudi globalne
katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja), 16. spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja
in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni,
17. spoznajo pomen geografske izolacije za evolucijo (npr. na primeru Darwinovih ščinkavcev),
18. znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati.
2.9 IZSLEDKI MEDNARODNIH RAZISKAV
Z mednarodnimi raziskavami preverjamo znanje učencev. Preverjamo tudi, ali znajo učenci dobro analizirati in utemeljevati svoje zamisli ter izkazati kompetence, ki so potrebne za nadaljnje učenje. Dosežke primerjamo z drugimi državami, ki sodelujejo v določeni raziskavi. Cilj raziskav je izboljšati kakovost šolskega sistema. V Sloveniji izvajamo dve takšni mednarodni raziskavi, in sicer PISA in TIMSS. Rezultati raziskav so pokazatelji kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema (Štraus in sod., 2007).
2.9.1 RAZISKAVA PISA
Raziskava PISA je najobsežnejša raziskava za zbiranje podatkov o znanju učencev. Slovenija je v raziskavi PISA prvič sodelovala leta 2006. Zbiranje podatkov poteka vsake tri leta in jo usklajuje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD – Organisation for Economic Cooperation and Development). V tej raziskavi je poudarek na zbiranju podatkov o naravoslovni pismenosti. V raziskavi je zajeta točno določena starost učencev, in sicer od 15 let in 3 mesece do 16 let in 2 meseca. Odgovori slovenskih učencev leta 2006, ko je bil v
12
tej raziskavi zadnjič poudarek na naravoslovju, so pokazali, da je njihovo naravoslovno znanje nad povprečjem držav OECD. V raziskvi je sodelovalo 57 držav. Slovenski učenci so povprečno zbrali 519 točk. Povprečje OECD pa je bilo 500 točk. Na samem vrhu se je znašla Finska s povprečnim dosežkom 563 točk (Štraus in sod., 2007). Glede na ta odličen rezultat Finske pri naravoslovni pismenosti je presenetljivo, da se je v raziskavi o sprejemanju evolucije iz leta 2006 (Miller in sod.), Finska uvrstila šele na 15 mesto med 32 državami.
2.9.2 RAZISKAVA TIMSS
Mednarodna raziskava TIMSS (Trends in International Mathematics and Science Study) meri dosežke matematičnega in naravoslovnega znanja v osnovni šoli in poteka vsake štiri leta.
Namen je izmeriti raven znanja, da bi lahko v šolstvo uvajali smiselne spremembe in izboljšave. Slovenija je sodelovala v vseh petih raziskavah TIMSS od leta 1995 do 2011. Leta 1995, v prvi raziskavi so se slovenski osmošolci uvrstili na 7. mesto med 41 državami, v drugi raziskavi leta 1999 pa na 13. mesto med 38 sodelujočimi državami. Tretja raziskava leta 2003 je pokazala nadpovprečen dosežek naših osmošolcev v naravoslovju, v četrti raziskavi, leta 2007, pa so se naši osmošolci uvrstili na 8. mesto. Leta 2011 so v raziskavi sodelovali osmošolci iz 42 držav. Slovenski so se v tej raziskavi uvrstili visoko nad povprečje, in sicer na 6. mesto, takoj za Finsko. Ti podatki kažejo, da imajo naši učenci zadovoljivo naravoslovno znanje.
13
3 MATERIAL IN METODE
3.1 OPIS VZORCA
V raziskavo smo vključili učence od 7. do 9. razreda osnovne šole. Zajeli smo tri šole na Dolenjskem. Osnovno šolo Grm (šola 1), osnovno šolo Drska (šola 2) in osnovno šolo Šmihel (šola 3). V raziskavi je bilo vključenih 19 razredov, kar je pomenilo 376 učencev.
Največ smo jih anketirali na OŠ Grm, kjer so od 7. do 9. razreda po trije oddelki (43,6 %) in najmanj na OŠ Šmihel (24,5 %), kjer sta v posameznih razredih le po 2 oddelka (preglednica 1).
Iz preglednice 2 je razvidno, da se število anketiranih učencev iz posameznih razredov ni veliko razlikovalo. Iz 7. razreda je bilo 30,6 % učencev, iz 8. razreda 37,0 % in iz 9.
razreda 32,4 % učencev. Prav tako ni bilo večjih razlik v deležu učencev glede na spol.
Anketirali smo 51, 1 % učenk in 48, 9 % učencev (preglednica 3).
Preglednica 1: Deleži učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo
Šola Število Delež [%]
1 164 43, 6
2 120 31,9
3 92 24,5
Skupaj 376 100,0
Preglednica 2 Deleži učencev glede na razred, ki ga obiskujejo
Razred Število Delež [%]
7. 115 30,6
8. 139 37,0
9. 122 32,4
Skupaj 376 100,0
Preglednica 3: Deleži učencev glede na spol
Spol Število Delež [%]
Ženski 192 51,1
Moški 184 48,9
Skupaj 376 100,0
14
3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo zbrali z metodama anketiranja in testiranja znanja, in sicer z anonimnim vprašalnikom. Pripravili smo dva sklopa vprašanj, z enim smo zbrali demografske podatke o učencih, z drugim pa preverili poznavanje naravoslovnih dejstev, povezanih z evolucijo, in odnos učencev do teorije evolucije. Poznavanje naravoslovnih dejstev, povezanih z evolucijo, smo členili na 4 sklope:
Kreacionizem (sklop A),
evolucija (sklop B),
mejne vede (sklop C) in
učni načrt (sklop UN).
Vprašanja so bila zaprtega tipa, učenci pa so nanje odgovarjali tako, da so svoje strinjanje z dano trditvijo ocenili s 4-stopenjsko Likertovo lestvico, na kateri je ocena 1 pomenila
»nikakor se ne strinjam«, ocena 4 pa »zelo se strinjam«.
3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS (21.0). Uporabili smo neparametrične statistične teste. Statistično pomembnost razlik med odgovori učencev različne starosti in kraja šolanja smo ugotavljali s preizkusom Kruskal-Wallis, statistično pomembnost razlik med odgovori učencev različnega spola pa s preizkusom Mann-Whitney.
15
4 REZULTATI
4.1 OSNOVNA ANALIZA VPRAŠALNIKA
Vprašalnik je bil sestavljen iz štirih sklopov. V prvem (sklop A - kreacionizem) smo želeli preveriti sprejemanje in poznavanje dejstev iz geneze (Svetega pisma).
Preglednica 4 prikazuje povprečno vrednost ocene (M), ki so jo učenci dali pri vsaki trditvi v anketnem vprašalniku, in standardni odklon (SD). V prvem sklopu je bilo veliko odgovorov pod povprečjem (M ˂ 2,5). Iz tega lahko sklepamo, da se večina učencev ne nagiba v smer kreacionizma. Učenci se nikakor niso strinjali s trditvami, da je Zemlja stara manj kot 10.000 let (M = 1,21), da je ljudi ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih oblik življenja (M = 1,98), da genetske napake ne obstajajo in da je Bog v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi (M = 1,91). Prav tako se učenci niso strinjali s trditvijo, da ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka (M = 2,00), da živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka (M = 2,03) ter da je Bog ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi (M = 2,02). Učenci se s trditvijo, da znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne, nagibajo v nadpovprečje (M = 2,88).
V drugem sklopu vprašanj (sklop B - evolucija) smo želeli preveriti poznavanje dejstev, povezanih z evolucijo, in razumevanje ter sprejemanje evolucije. Vseboval je evolucijske trditve. Učenci so se s trditvami večinoma nadpovprečno strinjali (M ˃ 2,5). Iz odgovorov v tem sklopu lahko sklepamo, da je sprejemanje evolucije med učenci dokaj visoko. Učenci se niso strinjali s trditvijo, da so prvi ljudje živeli v istem času kot dinozavri (M = 1,53). Visok delež strinjanja, so učenci pokazali pri trditvi, da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle (M = 3,44). Učenci so se s trditvijo, da je več kot polovica človeških genov enakih kot pri miših, podpovprečno strinjali (M = 2,18), kar bi lahko pripisali nepoznavanju dejstev. Trditev, da dobro poznajo (Darwinovo) teorijo evolucije (M = 2,67), je le rahlo nad povprečjem. Sklepamo lahko, da učenci dovolj sprejemajo evolucijo, vendar pa ne poznajo dobro Darwinove teorije.
Tretji sklop (sklop C) je povezan z mejnimi vedami. Vprašanja se nanašajo na astrologijo, alternativno medicino, telepatijo in psevdo psihoterapijo. Učenci se niso strinjali s trditvijo,
16
da je z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice mogoče vplivati na spol otroka (M = 1,85) in da nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli (M = 1,99). Učenci so se nadpovprečno strinjali s trditvama, da akupunktura lahko olajša bolečine (M = 2,81) in da astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi (M = 2,90). Učenci so se s šestimi trditvami strinjali podpovprečno (M ˂ 2,5) in s petimi trditvami nadpovprečno (M ˃ 2,5).
V četrtem sklopu vprašalnika (sklop UN) so zajete trditve iz učnega načrta. Učenci so se v tem sklopu s trditvami nadpovprečno strinjali (M ˃ 2,5). Podpovprečno strinjanje je bilo le pri trditvi, da so mutacije naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma (M = 2,40).
Najbolj so se učenci strinjali s trditvijo, da fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle (M = 3,35). Iz tega sklopa lahko sklepamo, da imajo učenci dovolj dobro znanje o evoluciji.
V zadnjem delu vprašalnika so učenci izrazili, da je bil vprašalnik nadpovprečno razumljiv (M = 2,68) in da jim je bilo všeč sodelovati v raziskavi (M = 2,86).
Preglednica 4: Povprečna vrednost ocene, ki so jo dali učenci za vsako trditev v anketi (M) in njen standardni odklon (SD)
Št. Trditev M SD
A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 1,21 0,616
A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde, rastline, živali in prvi par ljudi.
1,91 0,984 A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica
odločitve Boga ali neke druge višje sile. 1,91 0,981
A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo razvili iz predhodnih oblik življenja.
1,98 0,965 A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,00 0,990 A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji meri, da bi
bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi. 2,02 0,994 A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega začetka. 2,03 0,968 A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako, kot je
nastalo.
2,07 0,995 A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let ustvaril
milijone vrst.
2,11 1,036 A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 2,17 1,072
A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek.
2,22 0,956 A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile. 2,22 1,007 A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala živali in
druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 2,23 0,947
A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 2,26 1,085 A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij, zato da je oblikovala ljudi in
druga živa bitja v taki obliki, kot so danes.
2,28 1,007 A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli razviti zaradi 2,32 0,950
17 naključnih dogodkov.
A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne naključnih dogodkov.
2,33 0,981 A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana, kar pomeni,
da mora obstajati neka višja sila ali Bog.
2,34 1,062 A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so zapisani v
Stari zavezi Svetega pisma.
2,38 0,957 A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje sile,
medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom.
2,39 0,985 A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi mogli
pojaviti zaradi naključnih dogodkov. 2,47 0,974
A54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne.
2,88 0,961 B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 1,53 0,774 B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 2,18 0,907
B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 2,23 0,980
B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 2,58 0,851
B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,67 1,029
B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 2,69 0,939 B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,72 1,011 B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni
izbor.
2,95 0,911 B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 2,97 0,853 B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni
izbor.
3,01 0,869
B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 3,06 0,889
B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 3,07 0,914
B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,30 0,839 B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali prilagodile in
preživele, medtem ko so druge vrste izumrle. 3,33 0,874
B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 3,44 0,924 C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na spol otroka. 1,85 0,914 C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 1,99 1,017 C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 2,19 0,969 C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 2,23 1,037 C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,36 0,993 C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno zapestnico. 2,40 0,921 C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko stanje drugih
ljudi.
2,51 1,040 C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi boleznimi bo
nekdo zbolel.
2,65 1,086 C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik pregleda
šarenico očesu. 2,67 0,920
C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 2,81 0,963
C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 2,90 0,937 UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja zgradba
in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz skupnega prednika.
2,93 0,930
UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 3,19 0,864 UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi
mnoge generacije.
3,33 0,808 UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki so vzrok
za evolucijo in raznovrstnost organizmov.
3,05 0,873
18
UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji.
3,01 0,864 UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim
potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor).
2,94 0,876
UN31 Naravni izbor ni naključen. 2,57 0,955
UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije.
3,09 0,839 UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 2,40 1,005 UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike
življenja. 3,26 0,829
UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 3,27 0,824
UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 3,01 0,940 UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale. 3,28 0,836
UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 3,31 0,827
UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja).
3,28 0,864 UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti, izumrle. 3,35 0,858 UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim
prednikom.
2,86 0,840
P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 2,68 1,041
P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 2,86 1,130
4.2 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO
Anketirali smo učence iz treh osnovnih šol, ki se nahajajo v centru Novega mesta.
Preglednica 5 prikazuje statistično pomembnost razlik med odgovori, ki so jih dali učenci različnih šol. V prilogi B lahko primerjamo povprečne vrednosti ocen, ki so jih učenci dali posamezni trditvi, in njihov standardni odklon za šolo 1 (OŠ Grm), šolo 2 (OŠ Drska) in šolo 3 (OŠ Šmihel). Med odgovori učencev se je pojavilo 21 statistično pomembnih razlik.
V prvem sklopu, sklop kreacionizem, sta se pojavili dve statistično pomembni razliki. Prva pri trditvi, da je Zemlja stara manj kot 10.000 let (A1). Pri tej trditvi so učenci osnovne šole 3 dali nižjo povprečno vrednost ocene (M = 1,04) kot učenci osnovnih šol 1 in 2 (M = 1,28 in M = 1,23). Druga statistično pomembna razlika se je pojavila pri trditvi, da genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so posledica odločitve Boga ali neke druge višje sile (A22). Pri tej trditvi so najvišjo povprečno oceno dali učenci šole 1 (M = 2,01), malo nižjo šola 2 (M = 1,90) in najnižjo šola 3 (M = 1,73).
Največ statistično pomembnih razlik se je pojavilo v drugem sklopu, sklop evolucija. Med 16 trditvami se je pojavilo 8 statistično pomembnih razlik. Razlika se je pojavila pri trditvi, da smo se ljudje razvili iz opic (B2), kjer je bila večja razlika med šolo 3 (M = 3,31) in šolo 2
19 (M = 2,80). Pri trditvi, da je več kot polovica človeških genov enakih kot pri miših (B5), so višjo povprečno oceno dali učenci šole 1 (M = 2,36) v primerjavi s povprečno oceno učencev ostalih dveh šol (M = 2,08, M = 2,00). Trditvi, da smo se današnji ljudje razvili iz predhodnih vrst živali (B7), so najvišjo stopnjo strinjanja pripisali učenci šol 1 in 3 (M = 2,84, M = 2,86), medtem ko so se učenci šole 2 s to trditvijo podpovprečno strinjali (M = 2,45). Pri trditvi, da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle (B18), opazimo nižjo povprečno oceno strinjanja pri šoli 1 (M = 3,26) v primerjavi s povprečno oceno ostalih dveh šol (M = 3,64, M = 3,52). Statistično pomembne razlike so se pojavile tudi pri trditvi, da teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov (B46). Razlika se je pojavila med šolo 1 (M = 3,20) in šolama 2 in 3, med katerimi pa ni razlike v povprečni vrednosti ocene (M = 2,94). Pri trditvi, da so se živali in druga živa bitja razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor (B49), je najvišja povprečno vrednost ocene pri učencih šole 1 (M = 3,17) in najnižja pri učencih šole 2 (M = 2,82). S trditvijo, da so se ljudje in druga živa bitja razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor (B50), so se najbolj strinjali učenci šole 1 (M = 3,07) in najmanj učenci šole 2 (M = 2,80). Zadnja statistično pomembna razlika v sklopu evolucija se je pojavila pri trditvi, da znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve, drugih pa ne (B54). Pri tej trditvi ni večje razlike v povprečni vrednosti ocene pri šolah 2 in 3 (M = 2,73, M = 2,70), pri šoli 1 pa se je pojavilo odstopanje navzgor (M = 3,09).
V tretjem sklopu, sklop mejne vede, so se pojavile tri statistično pomembne razlike pri trditvah, da astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi (C55), da akupunktura lahko olajša bolečine (C56) in da vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale (C60). Pri prvi trditvi je najvišja povprečna vrednost pri učencih iz šole 1 (M = 3,03), medtem ko med šolama 2 in 3 ni večje razlike (M = 2,80, M = 2,82). Z drugo trditvijo so se manj strinjali učenci šole 2 (M = 2,56) bolj pa učenci šol 1 in 3 (M = 2,94, M = 2,92). Pri tretji trditvi je najvišja povprečna vrednost ocene pri učencih šole 1 (M = 2,37) in najnižja pri učencih šole 2 (M = 1,98).
V četrtem sklopu, sklop učni načrt, smo našli šest statistično pomembnih razlik. Pri petih trditvah je pri učencih šole 2 najnižja povprečna vrednost ocene (M = 2,78 – 3,18), najvišja pa pri učencih šole 1 (M = 2,96 – 3,36). Pri učencih šole 3 je pri trditvi, da je Zemlja stara približno 4,6 milijarde let (UN37), najvišja povprečna ocena (M = 3,38), pri trditvi, da je enotnost vsega živega mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim prednikom, pa najnižja povprečna vrednost ocene (M = 2,77).
20
Najbolj razumljiv se je zdel vprašalnik učencem šole 1 (M = 3, 06), istim učencem je bilo tudi najbolj všeč sodelovati v raziskavi (M = 3,26). Najmanj razumljiv se je zdel vprašalnik učencem šole 2 (M = 37), istim učencem je bilo tudi najmanj všeč sodelovati v raziskavi (M
= 2,47).
Preglednica 5:Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na obiskovano šolo (statistično pomembne razlike so prikazane s krepkim tiskom; p ˂ 0,05)
Preizkus Kruskal- Wallis
Št Trditev χ2 df p
A1 Zemlja je stara manj kot 10000 let. 12,019 2 0,002
A8 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in
Eve. 1,934 2 0,380
A9 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na
Zemlji pojavil človek. 1,848 2 0,397
A10 Bog je v zadnjih 10.000 letih ustvaril vesolje, Zemljo, zvezde,
rastline, živali in prvi par ljudi. 3,304 2 0,192
A11 Arheološke najdbe so potrdile resničnost ljudi in dogodkov, kot so
zapisani v Stari zavezi Svetega pisma. 5,970 2 0,051
A12 Ljudi je ustvaril Bog v dokončni obliki, kar pomeni, da se nismo
razvili iz predhodnih oblik življenja. 5,018 2 0,081
A13 Bog je ustvaril temeljne zakone fizike in kemije v ravno pravšnji
meri, da bi bilo mogoče življenje, še posebej življenje ljudi. 3,631 2 0,163 A14 Bog je posegel v evolucijo (razvoj) živih bitij in je skozi milijone let
ustvaril milijone vrst. 1,443 2 0,486
A15 Bog je začel evolucijo (razvoj) in ga vodil skozi milijone let. 1,189 2 0,552 A16 Sveto pismo opisuje stvaritev življenja v šestih dneh natančno tako,
kot je nastalo. 2,658 2 0,265
A17 Pri vseh živih bitjih vidimo dokaze, da so bila načrtno oblikovana,
kar pomeni, da mora obstajati neka višja sila ali Bog. 2,632 2 0,268 A19 Izvor vsega življenja v vesolju je rezultat premišljenega načrta in ne
naključnih dogodkov. 1,978 2 0,372
A20 Ljudje smo tako zapletena, napredna in edinstvena bitja, da se ne bi
mogli pojaviti zaradi naključnih dogodkov. 0,730 2 0,694 A21 Življenjski procesi v celicah so tako zapleteni, da se ne bi mogli
razviti zaradi naključnih dogodkov. 0,460 2 0,795
A22 Genetske napake ne obstajajo – vse genetske napake (mutacije) so
posledica odločitve Boga ali neke druge višje sile. 6,352 2 0,042 A24 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala
živali in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 0,589 2 0,745 A25 Višja sila je vodila evolucijo (razvoj) živih bitij zato, da je oblikovala
ljudi in druga živa bitja v taki obliki, kot so danes. 0,646 2 0,724 A32 Nekatere lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke
višje sile, medtem ko so se druge lastnosti razvile z naravnim izborom.
5,311 2 0,070 A33 Vse lastnosti pri ljudeh so rezultat premišljenega načrta neke višje
sile. 2,048 2 0,359
A51 Živali in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega
začetka. 1,866 2 0,393
A52 Ljudje in druga živa bitja obstajajo v sedanji obliki že od samega
začetka. 5,484 2 0,064
21
B2 Ljudje smo se razvili iz opic. 16,887 2 0,000
B3 Prvi ljudje smo živeli v istem času kot dinozavri. 5,287 2 0,071 B4 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 3,531 2 0,171 B5 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 9,817 2 0,007 B6 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri
šimpanzih. 2,049 2 0,359
B7 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 12,469 2 0,002 B18 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 12,381 2 0,002 B44 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil
človek. 4,328 2 0,115
B45 Dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije. 2,237 2 0,327 B46 Teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov. 10,948 2 0,004
B47 Za teorijo evolucije ni nobenih dokazov. 3,991 2 0,136
B48 V obdobjih milijonov let so se nekatere vrste rastlin in živali
prilagodile in preživele, medtem ko so druge vrste izumrle. 1,730 2 0,421 B49 Živali in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot
je naravni izbor. 13,666 2 0,001
B50 Ljudje in druga živa bitja so se razvili zaradi naravnih procesov, kot
je naravni izbor. 7,010 2 0,030
B53 Znanost lahko preveri nadnaravne razlage ali trditve. 5,213 2 0,074 B54 Znanost lahko preveri samo nekatere nadnaravne razlage ali trditve,
drugih pa ne. 15,419 2 0,000
C55 Astrologija ne daje podrobnih in točnih napovedi. 6,582 2 0,037
C56 Akupunktura lahko olajša bolečine. 12,942 2 0,002
C57 Revmatične bolečine se lahko zmanjša, če nosimo magnetno
zapestnico. 3,977 2 0,137
C58 Mnoge bolezni lahko najdemo (diagnosticiramo), če zdravnik
pregleda šarenico očesu. 0,575 2 0,750
C59 Nekateri ljudje lahko zdravijo s polaganjem dlani na bolnika. 2,633 2 0,268 C60 Vnetja lahko ozdravimo, če na kožo položimo plemenite kristale. 10,773 2 0,005 C61 Položaj nebesnih teles ob rojstvu ne vpliva na to, za kakšnimi
boleznimi bo nekdo zbolel. 0,141 2 0,932
C62 Ni dokazov, da bi naša molitev pomagala izboljšati bolezensko
stanje drugih ljudi. 0,361 2 0,835
C63 Z nihanjem nihala nad trebuhom nosečnice je mogoče vplivati na
spol otroka. 3,645 2 0,162
C64 Nekateri ljudje lahko premikajo predmete s pomočjo misli. 2,930 2 0,231 C65 Nekateri ljudje lahko prenašajo misli na druge ljudi (telepatija). 3,715 2 0,156 UN23 Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, pa njihova notranja
zgradba in podobnost kemijskih procesov kažeta, da so se razvile iz skupnega prednika.
3,492 2 0,174 UN26 Evolucija je ena od temeljnih značilnosti življenja. 8,179 2 0,017 UN27 Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost
vrst skozi mnoge generacije. 5,417 2 0,067
UN28 Genetska variabilnost (genetska spremenljivost) in okoljski dejavniki
so vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov. 14,278 2 0,001 UN29 Naključne mutacije (spremembe) v molekuli DNA različnih osebkov
povzročajo variabilnost (raznolikost) določene lastnosti v populaciji. 11,449 2 0,003 UN30 Zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in
njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor).
1,210 2 0,546
UN31 Naravni izbor ni naključen. 1,633 2 0,442
UN34 Evolucija je postopen proces, v katerem nove zapletene lastnosti 0,940 2 0,625
22
organizma nastajajo skozi mnoge generacije.
UN35 Mutacije so naključne in niso usmerjene v izboljšanje organizma. 3,294 2 0,193 UN36 Fosili kažejo, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale
oblike življenja. 10,096 2 0,006
UN37 Zemlja je stara približno 4,6 milijarde let. 6,430 2 0,040 UN38 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 1,265 2 0,531 UN39 Obstajajo dokazi, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini
spreminjale. 0,939 2 0,625
UN40 Z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo. 2,677 2 0,262
UN41 Evolucijo življenja na Zemlji so močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja).
5,817 2 0,055 UN42 Fosili dokazujejo, da so mnoge vrste, ki so živele v preteklosti,
izumrle. 0,626 2 0,731
UN43 Enotnost vsega živega je mogoče pojasniti le s skupnim evolucijskim
prednikom. 6,068 2 0,048
P66 Vprašalnik je bil razumljiv. 37,719 2 0,000
P67 Všeč mi je bilo sodelovati v raziskavi. 36,629 2 0,000
4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA RAZRED, KI GA OBISKUJEJO
Anketirali smo učence od 7. do 9. razreda. Med učenci različnih starosti se je pojavilo 23 statistično pomembnih razlik. Priloga C prikazuje porazdelitev povprečnih vrednosti ocen, ki so jih učenci dali pri posameznih trditvah glede na razred, ki ga obiskujejo.
V sklopu A se je pojavilo sedem statistično pomembnih razlik (preglednica 6). Pri vseh statistično pomembnih razlikah so se najmlajši učenci (7. razred) najbolj strinjali s trditvami, povezanimi s kreacionizmom (M = 2,17 – 2,70). Najnižje povprečne vrednosti ocen so bile pri treh trditvah pri učencih 9. razreda (M = 1,80 – 2,07), pri štirih trditvah pa pri učencih 8.
razreda (M = 1,90 – 2,34).
V sklopu B so se pojavile štiri statistično pomembne razlike. S trditvijo, da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle (B18), so najvišjo stopnjo strinjanja pokazali učenci 7. razreda (M = 3,61) in najnižjo učenci 8. razreda (M = 3,27). S trditvami, da dobro poznam (Darwinovo) teorijo evolucije (B45), da teorijo evolucije podpirajo najdbe fosilov (B46) in da so se živali in druga živa bitja razvili zaradi naravnih procesov, kot je naravni izbor (B49), so se najbolj strinjali najstarejši učenci (M = 3,16 – 3,34), najmanj pa najmlajši učenci (M = 2,21 – 2,82).
