Lea S. Bohinc SOCIALNO KULTURNO DELO

(1)

Lea S. Bohinc

SOCIALNO KULTURNO DELO

S O C I A L N O D E L O Z I G R A L N O , C I B A L N O - P L E S N O , L I K O V N O , G L A S B E N O I N V I D E O D E J A V N O S T J O

N a Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani razvijamo področje, ki smo ga zaradi u p o r a b e ustvarjalnih kulturnih dejavnosti poimenovali

"socialno kulturno delo", kar natančneje po- m e n i "socialno delo z igralno, gibalno-plesno, likovno, glasbeno in video dejavnostjo". Po- dročje razvijamo v sodelovanju z oddelkom ustvarjalnih izobraževalnih programov nizo- zemske Hogeschool Nijmegen ( T E M P U S ) in z nemško Hochschule für Sozialarbeit iz Dort- m u n d a . Sodelovanje z o m e n j e n i m a šolama je rodilo tri sklope večdnevnih ustvarjalnih delavnic, ki s m o jih organizirali za študente, uči- telje in sodelavce Visoke šole za socialno delo v Ljubljani aprila, maja in junija 1994.

Umestitev izbirnega p r e d m e t a "socialno kulturno delo" v učni program dodiplomskega študija u t e m e l j u j e m o s potrebo, da bi poklicno z n a n j e p r i h o d n j e socialne delavke oziroma delavca obogatili z ustvarjalno kulturno razsež- nostjo socialnega dela z ljudmi. Študentje so z d a n i m izbirnim p r e d m e t o m dobili priložnost, da razvijajo ustvarjalnost na različnih socialnih kulturnih področjih in se hkrati učijo, kako prepoznati, spodbuditi in uporabiti ustvarjalne zmožnosti ljudi, s katerimi se b o d o srečali pri delu; k a k o organizirati in voditi socialne kul- t u r n e dejavnosti z n a m e n o m sproščanja in aktiviranja psihosocialnih doživljajskih situacij ter omogočanja varnega psihosocialnega prostora in časa za zdravljenje.

V pričujočem prispevku predstavljamo socialno kulturno delo z n e k a j izbranih vidikov, s katerimi želimo orisati čimbolj celostno vizijo področja, kot ga razvijamo na Visoki šoli za socialno delo: zakaj socialno delo z ustvar-

jalnimi kulturnimi dejavnostmi?; doživljajsko izkustveni in terapevtski vidik socialnega kulturnega dela; ponudniki in uporabniki v sistemu socialnega kulturnega dela; krožni model načrtovanja in izvajanja socialne kulturne dejavnosti; model socialnega kulturnega dela s skupino; p o t r e b n a znanja, sposobnosti in last- nosti za izvajanje socialnega dela z ustvarjalnimi kulturnimi dejavnostmi.

U M S O C I A L N O D E L O Z U S T V A R J A L N I M I K U L T U R N I M I D E J A V N O S T M I ?

Vidik, ki osvetljuje smiselnost u p o r a b e ustvarjalnih kulturnih dejavnosti pri socialnem delu z ljudmi, je socialno delo kot znanost in m e t o d a ustvarjanja prostora in časa za komunikacijo med udeleženci sistema (problema):

omogočati, ohranjati in razvijati sporazumevanje - občutenje, poslušanje, pogovarjanje, po- gajanje, dogovarjanje, razumevanje... -, ki bo ustvarilo nekaj novega, s p r e m e m b o , p r e m i k iz problematičnih, bolečih medosebnih odnosov.

Iskati možnosti komunikacije v vseh njenih razsežnostih, besednih in nebesednih, vsebin- skih in odnosnih, simetričnih in k o m p l e m e n - tarnih, vzročnih in nevzročnih, zavestnih in nezavednih itn., je zahteven preskus ne le sposobnosti, znanja in izkušenosti, temveč tudi ustvarjalnosti - občutljivosti, pronicljivosti, in- tuitivnosti, odprtosti, prožnosti, domišljije, iz- virnosti in iznajdljivosti socialne delavke ali delavca. Prav tako ustvarjalno j e uporabnikovo (klientovo) sodelovanje v procesu iskanja, pre- poznavanja in u p o r a b e lastnih zdravilnih virov, učinkovitih vzorcev ravnanja, samopotrditve- nih izkušenj in doživljanj, na katerih je smiselno in vredno graditi sedanjost za prihodnost.

(2)

V ta n a m e n je u p o r a b a ustvarjalnih kulturnih dejavnosti že zaradi p o u d a r j e n i h značilno- sti novega, drugačnega, svobodnega, enkrat- nega, lastnega... izredno p r i m e r e n medij, ki ob zagotovljenem v a r n e m odnosnodinamičnem okviru omogoča in spodbuja komunikacijo m e d udeleženci v sistemu (problemu). U p o - rabljamo jo lahko kot samostojno, začetno, sklepno ali kako drugače dopolnjujočo m e t o d o običajnemu pogovoru s posameznikom ali skupino (družino), pač v skladu z značilnostmi udeležencev (tako strokovnjakov kot klientov), narave problema ter prostora in časa s konkretnimi pogoji dela.

V d a n e m okviru nas ne zanima toliko strokovno teoretična razlaga ustvarjalnosti, kar je p r e d m e t raziskovanja teoretične psihologije (gl. n p r . T R S T E N J A K 1 9 8 1 ) . G l a v n o i n z a d o s t n o merilo našega poznavanja snovi j e to, kar d a n e s postaja kriterij vrednosti večine pristo- pov psihosocialne in psihoterapevtske pomoči, namreč, učinkovitost te pomoči. Določena strokovno-teoretična utemeljitev (v našem pri- m e r u ustvarjalnosti) j e p o m e m b n a , kolikor n j e n o poznavanje prispeva k večji učinkovito- sti, uspešnosti metodološkega pristopa, inter- vencije, načina reševanja problema. Slednje se povratno vrašča v pojmovno ozadje epistemo- loško-hermenevtičnega referenčnega okvira novih, s teoretičnim razumevanjem obogatenih intervencij.

O m e n i m o le, da poskušajo človekovo ustvarjalnost razložiti različne psihološke teorije, med njimi na primer asociativna, geštaltis- tična, psihoanalitična in neoanalitične, huma- nistične ter sistemska in informacijska. Slednji z razlago ustvarjalnosti kot človekovega zelo učinkovitega, izvirnega in produktivnega pre- oblikovanja informacij nekako prevzemata pri- mat nad dolgo prevladujočimi asociativnimi razlagami, ki so ustvarjalnost pojasnjevale kot učinek prostih asociacij (TRSTENJAK 1981: 23).

Posebnost socialnega dela z u p o r a b o ustvarjalnih kulturnih dejavnosti je seveda dru- gačen, b e s e d n e m u jeziku različen, z njim bolj ali m a n j usklajen jezik sporazumevanja. Pri t e m mislimo na sporazumevanje v najbolj ce- lovitem, integrativnem p o m e n u : v dualističnem opisu j e to sporazumevanje tako na intrapsi- hični kot interpsihični ravni; v interakcio- nističnem presega o b e posamezni ravni s

p o u d a r k o m na interakciji m e d njima; v kiber- netičnem opisu pa se sporazumevanje odvija na ravni odnosov, ki so krožni in jih o p r e d e - ljujejo čustva, odnosov, v katerih ni ne ne- pristranskih opazovalcev ne nepristranskega doživljanja ali dejanja, ampak j e vsakdo kot celota udeležen v problemu, ta pa ni u m e š č e n v posameznike, temveč v odnose m e d njimi

( B A R N E S 1 9 9 4 : 5 0 ) .

Udeleženci v opisanem sistemu se spozna- vajo, izražajo in sporazumevajo skozi gib, ples, igro, glasbo, oblikovanje ali video, ki so lahko vsi mediji ustvarjalnosti. Tovrstna kulturna dejavnost lahko preprosto razveseljuje, sprošča, povzroča ugodje, prispeva k integriranosti posameznika v odnosih; poleg tega se zrašča z značilnostmi, kot so prostovoljnost, sponta- nost, svoboda, izziv, priložnosti za socializacijo ter rast in razvoj; olajšuje delo z domišljijo, z nezavednim - prispeva lahko k nezavedni, a učinkoviti in trajni rešitvi problema; pogosto je ta jezik v d a n e m prostor in Času edini jezik komunikacije (tudi na ravni posameznikovega notranega dialoga) ali pa j e najprimernejši jezik za začetek komunikacije; vsakdo se lahko pridruži - važen je proces dejavnosti, n e pa n j e n končni rezultat (izdelek), kar je eno glav- nih pravil socialnega kulturnega dela; končno so tudi sami rezultati kulturne dejavnosti ob- stojni (izdelki ali posnetki) in jih lahko ra- ziskujemo pozneje, bodisi strokovnjaki sami bodisi skupaj z ostalimi udeleženci sistema (problema).

Igra gibov, zvokov, oblik ..., ki jih ustvari oseba v komunikaciji, ima lahko vlogo opti- malnega načina zmanjševanja stresa in tudi v tem smislu zavzema izjemen, bistven položaj v č l o v e k o v e m ž i v l j e n j u (ELLIS 1 9 7 3 ; L E V Y 1 9 8 3 ) . N j e n o s p o d b u j a n j e in razvijanje prispeva k uravnoteženi rasti osebnosti in m e d o s e b n i h odnosov in k o m p l e m e n t a r n o d o p o l n j u j e pre- težno spoznavni, logično-analitični p o u d a r e k socializacijskih, vzgojnoizobraževalnih proce- sov v z a h o d n e m kulturnem okolju.

D O Ž I V L J A J S K O I Z K U S T V E N I I N T E R A P E V T S K I V I D I K S O C I A L N E G A K U L T U R N E G A D E L A

U p o r a b a ustvarjalnih kulturnih dejavnosti v socialnem delu je lahko n a m e n j e n a zlasti omo- gočanju in razvijanju p o m e m b n i h novih

(3)

doživetij udeležencev v sistemu (problemu), takih, ki prispevajo na širokem spektru iz- k u š e n j - od evforičnih, zanesenih, razveselju- jočih, prijetnih prek nevtralnih, ambivalentnih do neprijetnih, razžaloščujočih in še mnogih drugih izkustvenih stanj, ki jih udeleženci doživijo v varnem okviru diadnega ali, še po- gosteje, skupinskega (družinskega) odnosa z n o t r a j sistema vzgoje in izobraževanja, socialnega varovanja, psihosocialne pomoči. T a k a doživetja prispevajo k samopoznavanju, samo- podobi, samopreskušanju posameznika in k razvijanju komunikacije v skupini. Čeprav je primarni n a m e n socialnega kulturnega dela v tem primeru doživljajske narave, so pogosti tudi spremljajoči zdravilni - terapevtski - učin- ki, ki pa jih ne n a č r t u j e m o , analiziramo, ra- ziskujemo, sistematično spremljamo. L a h k o pa se s k u p a j z udeleženci dogovorimo, da od doživljajsko izkustvenega p r e i d e m o k terapevt- skemu načinu dela.

Plesna, dramska, glasbena in likovna terapija so se n a j p r e j razvile v psihiatričnih ustanovah, sprva kot dopolnilna m e t o d a osnovni psihoterapevtski metodi, pozneje, čeprav red- keje, pa tudi kot samostojna terapevtska meto- da. D a n e s delujejo umetnostni terapevti tudi v splošnih bolnicah, zdravstvenih centrih, šolah, zaporih, krajevnih skupnostih, na zasebnih in- stitutih in univerzah. Ustrezna delovnemu mestu in udeležencem (terapevtom in klien- t o m ) j e seveda narava problematike v terapiji - telesne bolezni, travme in poškodbe, razvojne m o t n j e in senzomotorične težave, psihiatrične motnje, čustvene ali vedenjske m o t n j e ter psi- hosomatske težave, komunikacijske težave in m o t n j e v odnosih, zasvojenosti, zlorabe, težave pri učenju, staranju itn. Terapevt in klient se navadno dogovorita o osrednji problematiki, načinu, trajanju in cilju terapije, ta dogovor pa lahko glede na potek dela sporazumno spre- minjata. Terapevt sistematično spremlja in analizira proces zdravljenja, v katerem je ustvarjalna kulturna dejavnost sredstvo za iz- ražanje in posredovanje osebnih čustev in občutkov drugim ljudem.

P O N U D N I K I I N U P O R A B N I K I V S I S T E M U S O C I A L N E G A K U L T U R N E G A D E L A

Kar želimo poudariti, j e zgolj povzetek že povedanega o odnosu in vlogah ponudnikov (socialnih delavk in delavcev, terapevtk in terapevtov) in uporabnikov (klientskih siste- mov) v procesu socialnega kulturnega dela in psihosocialne pomoči. Z a socialno delo z ustvarjalnimi kulturnimi dejavnostmi je še zlasti p o m e m b n o , da g r e d o izvajalci sami aktivno skozi proces kulturnega ustvarjanja. Slednje ne p o m e n i umetniškega ustvarjanja p o d r u ž b e n o priznanih (ali nepriznanih) estetskih merilih.

V vsakomur od nas so zametki ustvarjalne kul- t u r n e dejavnosti v igri, gibu, plesu, glasovih in zvokih, oblikah našega otroštva, ko so bile te dejavnosti najbolj naraven, s p o n t a n način našega samoizražanja in sporazumevanja. T a pogosto pozabljen način je ustvarjalni vir vsakega človeka, v njem j e presežen in zabri- san razkorak med strokovnjakom in klientom, vzpostavljen je primarnejši odnos med "jaz" in

"ti", ki prosto zavzemata in menjavata obsežen r e p e r t o a r vlog (človek kot igralec in pripove- dovalec zgodb, SARBIN 1986; cilj terapije je po- magati ljudem doseči širok r e p e r t o a r vlog z medsebojno integriranimi posameznimi vloga- mi, LANDY 1990), doživljajskih stanj, o d n o s n i h vzorcev; ustvarjalnost vre in se plodi z vsako novo izkušnjo, ki oživi v varnem p r o s t o r u in času socialno kulturnega okvira.

Prav tako p o m e m b n o je, da p r e p o z n a m o in s p o d b u j a m o ustvarjalnost ne le v m e j a h kulturnih dejavnosti, temveč tudi v načinu klientove- ga celostnega sodelovanja v procesu psihosocialne pomoči in v odkrivanju klientovih doslejšnjih ustvarjalnih načinov učinkovitega reševanja problemov. P o d o b n o tudi p o n u d n i - kova ustvarjalnost ni o m e j e n a le na kulturno dejavnost, temveč na celoto njegove udeležbe v sistemu (problemu). Učinkovitost socialnega kulturnega dela in psihosocialne pomoči se odraža pri vseh udeležencih sistema, tako p r i uporabniku kot pri p o n u d n i k u , saj se p o r a j a v odnosu "vmes" ( " / / I the between", BARNES 1994: 39) in se od tod krožno, z zankami povratne zveze vključuje v sistem.

Naprej, problema n e vidimo v klientu in njegovi značajski strukturi, temveč v njegovi odnosni dinamiki oziroma v načinu njegove

(4)

komunikacije (BARNES 1 9 9 4 ) . Z a t o j e tudi naše delovanje v vlogi socialne delavke oziroma delavca, terapevtke oziroma terapevta osredo- točeno na klientovo odnosno strukturo v vsej njeni večplastnosti, kjer gibalno-plesna, igral- na, glasbena, likovna in video govorica bogato prispevajo k večji integriranosti klienta in klientskega sistema kot o d n o s n e celote.

K R O Ž N I M O D E L N A Č R T O V A N J A I N I Z V A J A N J A S O C I A L N E K U L T U R N E D E J A V N O S T I

Načrtovanje ustvarjalnih kulturnih dejavnosti v socialnem delu so na ITogeschool Nij- m e g e n sistematizirali v obliki petstopenjskega krožnega procesa, ki vključuje možne zanke povratne zveze. G r e za učni model formalnega načrtovanja socialnih kulturnih dejavnosti, kakršne izvaja socialna delavka oziroma delavec s posamezniki in skupinami vseh starosti in v različnih ustanovah: centrih za socialno delo, osnovnih in srednjih šolah, vzgojnih zavodih, zaporih, domovih za ostarele, zavodih za in- validne osebe, psihiatričnih institucijah itn.

M o d e l je u p o r a b e n tudi kot p o m o č pri doku- mentaciji in sistematičnem spremljanju socialnega kulturnega dela, prilagojenega vrsti ustvarjalne kulturne dejavnosti, naravi problematike, značilnostim uporabnikov in ponudnikov, ponudnikove ustanove in pogojev dela itn.

1. Na prvi stopnji socialna delavka oziroma delavec oceni p o t r e b e in interese svojih klientov. Pri identifikaciji danih p o t r e b se opira na strokovno teoretično z n a n j e o različnih de- javnikih človekovega psihofizičnega razvoja, ki n a r e k u j e j o določene p o t r e b e in interese ali sovplivajo pri njihovem nastanku in razvoju.

2. Na drugi stopnji socialna delavka oziroma delavec razvija in načrtuje program. Pri tem v programu pušča dovolj prostora za morebitne s p r e m e m b e , ki lahko nastanejo kot odgovor na s p r e m e m b e v življenju in razvoju klienta. Socialni delavec ima na voljo različne strategije razvoja programa. Izbira strategije je odvisna od več dejavnikov: (a) od vrste organizacije (ustanove), ki ji socialna delavka oziroma delavec pripada, in njenih ciljev, namenov, potreb, poslanstva; (b) od njenega oziroma njegovega znanja in sposobnosti u p o r a b e znanja o človeškem razvoju pri načrtovanju;

(c) od n j e n e oziroma njegove sposobnosti identificirati potrebe, interese in nagnjenosti klienta ter ustvariti priložnosti, ki s p o d b u j a j o ustvarjalno ravnanje; (d) od n j e n e oziroma njegove sposobnosti identificirati p o t r e b e in interese tako posameznika kot skupnosti in n j u n medsebojni odnos (nasprotovanje, tek- movalnost itn.).

Na tej stopnji mora socialna delavka oziroma delavec prevesti identificirane p o t r e b e v cilje svojega programa. P o t r e b e posameznika, organizacije (ustanove) ali/in skupnosti m o r a za ta n a m e n "presejati" v procesu, v k a t e r e m upošteva n a m e r e svoje ustanove, izvedljivost p r o g r a m a in interese klienta (klientskega sistema).

3. Na tretji stopnji socialna delavka oziroma delavec dejansko izvede program. P r o g r a m se odvija v periodah, ki so p o d o b n e življenj- skemu ciklu. C r o m p t o n navaja 5 takih obdobij:

predstavitev, "odskok", dozorevanje, nasi- čenje, u p a d a n j e (ali podaljšanje) s petrifikacijo ali dokončnim izničenjem. V fazi nasičenja lahko načrtovalka oziroma načrtovalec spremeni obliko ali trajanje življenjskega cikla programa, ki ga izvaja, lahko ga "osveži" tudi z novostmi ali novimi soizvajalci ipd. U p a d a n j e p r o g r a m a j e naraven in neizogiben sklep živ- ljenjskega cikla. Program se lahko ohrani v ozkem krogu navdušencev in se kot tak ("okamnel") nadaljuje. V nasprotnem primeru se program konča.

4. Na četrti stopnji socialna delavka oziroma delavec ovrednoti program. K a d a r ocena vrednosti poteka v eni od faz p r o g r a m a , ko se ta še ni končal, govorimo o " f o r m a t i v n e m v r e d n o t e n j u " . Če pa o c e n j u j e m o vrednost programa, ki se je že končal, govorimo o "sumativnem v r e d n o t e n j u " . U p o r a b a enega ali drugega načina v r e d n o t e n j a je odvisna od načrtovalkinega ali načrtovalčevega n a m e n a (revizija ali končna ocena), pa tudi od časov- nega okvira, v k a t e r e m vrednoti. Včasih je pri- m e r n o izvesti tako formativno kot sumativno v r e d n o t e n j e - s tem zelo poglobimo bazo po- datkov, na podlagi katerih s p r e j e m a m o od- ločitve.

5. Na peti stopnji socialna delavka oziroma delavec pregleduje p r o g r a m ter vnaša po- pravke in s p r e m e m b e . T o se dogaja ob vsakem sumativnem v r e d n o t e n j u . Z odločitvijo za

(5)

novo različico p r o g r a m a se ves cikel začne znova.

MODEL SOCIALNO KULTURNEGA DELA S SKUPINO

Socialno k u l t u r n o delo j e individualno in skupinsko, s sistemskim s t r o k o v n o - t e o r e t i č n i m in m e t o d o l o š k i m p r i s t o p o m v socialnem delu p a s k u p i n s k o delo vse bolj p r e v l a d u j e , saj si p r i z a d e v a m o v ekspertno-klientski sistem vključiti čimveč p o m e m b n i h udeležencev, tako na strani klienta kot na strani s t r o k o v n j a k a . V vzgojnih in p r e v z g o j n i h u s t a n o v a h in raznih d o m o v i h in zavodih in s k u p n o s t i h p a j e social- n o d e l o z ustvarjalnimi kulturnimi dejavnosti s p l o h bolj s k u p i n s k o kot individualno. L a h k o j e n e s t r u k t u r i r a n o ( s k u p n a sta na p r i m e r čas in k r a j s r e č e v a n j a , vsebina p a je prosta, v s a k d o d e l a svoje delo), p o g o s t e j e p a s t r u k t u r i r a n o (izvajajo s k u p n o nalogo ali raziskujejo s k u p n o t e m o ) z zelo širokim okvirom s t r u k t u r i r a n o s t i (od zelo o h l a p n i h d o p o v s e m specifičnih navo- dil), m o g o č e p a je k o m b i n i r a t i oba načina. Pri- poročljiva velikost socialno k u l t u r n e s k u p i n e je od 6 d o 12 članov, v d o l o č e n i h okoliščinah pa jih j e l a h k o t u d i več.

M a r i a n L i e b m a n v knjigi Art Игегару for Groups ( L I E B M A N 1986) navaja vrsto dejavni- kov socialnega k u l t u r n e g a dela (govori sicer o t e r a p e v t s k e m m o d e l u , ki p a j e dovolj s p l o š e n tudi z vidika doživljajsko izkustvenega p o u d a r - ka na d e l u s s k u p i n o ) , ki jih v n a d a l j e v a n j u na k r a t k o p r e d s t a v l j a m o . Pri t e m bi želeli v doslej p r e t e ž n o z n a n s t v e n , a b s t r a k t e n p o j m o v n i okvir vnesti m o ž e n vsebinski opis k o n k r e t n e g a , s t v a r n e g a d o g a j a n j a .

1. Sestava s k u p i n e

S k u p i n o l a h k o o p r e d e l i m o z vidika v o d j e (kdo, s o v o d j a , plačilo?), članov s k u p i n e (kdo, o b v e š č a n j e , vključenost o s e b j a ustanove...), p r o s t o r a (velikost, osvetljenost, ogrevanost, v o d a , sanitarije, o p r e m a , skladiščenje izdelkov, zvočna izolacija, stroški...), časa ( p r i m e r n o s t , r a z p o r e d i t e v dejavnosti...) in materialov in pri- p o m o č k o v (za gib in ples in igro na p r i m e r blazine, s p a l n e vreče, k a s e t o f o n , p o s n e t a glasba, r e f l e k t o r j i , v i d e o k a m e r a in r e k o r d e r ipd.; za glasbo na p r i m e r blazine, različni ritmični ter m e l o d i č n i i n s t r u m e n t i , k a s e t o f o n , p o s n e t a glasba, n o t n i m a t e r i a l ipd.; za risanje, slikanje.

plastično oblikovanje na p r i m e r svinčniki, oglje, različne barve, papir, p l a t n o , t k a n i n a , glina, les, kovina, čopiči, l o p a t k e , strgala, p a - lete, stojala, u m e t n o s t n a l i t e r a t u r a ipd., za video na p r i m e r video k a m e r a in r e k o r d e r , video kasete, o p r e m a za m o n t a ž o p o s n e t k o v in glasbe ipd.).

2. Težko s p r e m e n l j i v i dejavniki, ki vplivajo n a s k u p i n o

D e j a v n i k i v ustanovi (urnik u s t a n o v e , p o d - p o r a u s t a n o v e in osebja, n a m e n i ustanove...), prostorski dejavniki (velikost, p r e h o d n o s t , h r u p iz s o s e d n i h p r o s t o r o v , p r i m e r n o s t tal...), vpliv klientov ( p o t r e b e , p r i č a k o v a n j a , psihofi- zične zmožnosti, p o d o b n o s t i in razlike...); čust- va in občutki (ki jih u d e l e ž e n c i v n e s e j o v sistem).

3. Cilji in n a m e n i

Razlogi, želje, p r i č a k o v a n j a , z a r a d i k a t e r i h se j e n e k a s k u p i n a sestala.

4. O m e j i t v e s k u p i n e in o s n o v n a pravila V n a p r e j š n j e o m e j i t v e (na p r i m e r število članov s k u p i n e , m o r e b i t n a p o t r e b n a p r i s o t n o s t na d o l o č e n e m številu srečanj, način izločanja članov, ki ne s p o š t u j e j o pravil s k u p i n e itn.), s k u p n o d o g o v o r j e n a t e m e l j n a pravila o m e d o - s e b n i h o d n o s i h (poslušanje, n e p r e k i n j a n j e , s p o š t o v a n j e , pravočasni prihodi, s o d e l o v a n j e , o d m o r i , p o g o v a r j a n j e m e d d e l o m , k a j e n j e , s k u p n a o d g o v o r n o s t ipd.).

5. O d p r t e ali z a p r t e ali p o l o d p r t e s k u p i n e Odločitev o o d p r t o s t i s k u p i n e za nove čla- ne, od česar je odvisna raven p o g l o b l j e n o s t i in intimnosti o d n o s o v .

6. Vloga vodje

Navzočnost s o v o d j e (kot m o d e l za d r u g e člane, kot intervizor ali občasni supervizor itn.), s o d e l o v a n j e pri delu (pasivna ali aktivna ali k o m b i n i r a n a u d e l e ž b a ) , v o d e n j e (bolj ali m a n j d e m o k r a t i č n o , k o m b i n i r a n j e ) , t r a n s f e r in p r o j e k c i j a v v o d j o (zlasti v p s i h o t e r a p e v t s k o u s m e r j e n i h s k u p i n a h - p o m e m b n o je u p o š t e v a - ti o b o j e ) .

7. O b i č a j n i dnevni red s r e č a n j a

U v o d in o g r e v a n j e (10 d o 30 min.), izbira u s t v a r j a l n e dejavnosti, t e m e in s a m a d e j a v n o s t (20 d o 45 min.), p o g o v o r in sklep (30 d o 45 min.). P o s a m e z n o s r e č a n j e traja p o n a v a d i u r o in pol d o dve uri; če gre za delavnico, p a več u r d n e v n o .

Uvod in ogrevanje. U v o d j e n a m e n j e n

(6)

m e d s e b o j n e m u uglaševanju, sproščanju in spo- znavanju (če j e to p o t r e b n o ) , pri čemer že lahko u p o r a b i m o konkretne ustvarjalne dejavnosti (igro, gib, zvoke, oblike), ki dopolnjujejo pogovor. D o b r o se je dogovoriti o osnovnih pravilih ter pojasniti logiko in n a m e n socialne kulturne dejavnosti v dani skupini. Pri igralni ali plesni dejavnosti bodo člani skupine na p r i m e r sedli v krog in se po navodilih vodje osredotočili n a svoje dihanje, na trenutno počutje, na pričakovanja in doživljanje v skupini. Mogoče bo vsak z gibom in/ali glasom izra- zil svoje občutke, želje, ali se na ta način predstavil v skupini - z d a j se udeleženci že ogrevajo. Pri likovni dejavnosti bo morda krožil list papirja ali kos gline, vsakdo bo kaj narisal, naslikal ali po svoje dognetel, obliko- val glino in se tako predstavil. Včasih se je p r i m e r n o pogovoriti o osnovnih pravilih, nači- nih dela, o morebitni temi srečanja ali o no- vostih, o s p r e m e m b a h že dogovorjenega.

Izbira ustvarjalne dejavnosti ali teme. T a je odvisna od značilnosti udeležencev in narave m o r e b i t n e problematike, od načina sestajanja, od danega trenutka v procesu odnosne dinamike skupine (predstavljanje in spoznavanje, oblikovanje skupine, senzibiliziranje, vživljanje in identifikacija, soočanje s konflikti in njihovo reševanje v skupini ...), Ustvarjalna dejavnost lahko p o t e k a na ravni uživanja v (pretežno senzomotorični) igri, simboličnega igranja vlog (individualnih, skupinskih) ali igranja v igrah s pravili (kjer se s s p r e m e m b o pravil igre spremeni sistem).

Dejavnost. T o je čas, ko so udeleženci za- topljeni v delo, ki je individualno ali skupinsko ali kombinirano. V okviru delavnic, ki smo jih letos organizirali na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani, so udeleženci spoznali in pre- skusili različne ustvarjalne tehnike - pri likovni dejavnosti na primer slikanje, kolaž, izdelo- v a n j e mask, plastično oblikovanje iz papirja - ki so jih nato uporabili za izražanje osebnih čustvenih stanj v določenih socialnih situacijah - doživljanje strahu, jeze, radovednosti, hrepe- nenja, igrivosti v konkretnih okoliščinah v last- ni družini, v razredu, v množici, v samoti ... Pri gibalno-plesni dejavnosti so udeleženci individualno, v parih, v trojicah in v skupini spozna- vali svoje telo, občutljivost, meje svojega z a u p a n j a , zmožnosti stika in bližine, vodenja

in prepuščanja, agresivnosti; doživeli in izrazili so možnosti in vloge ritma, prostora, različne ravni in hitrosti gibanja, napetosti, dinamiko skupine; z lastno koreografijo gibanja so upri- zorili osebne konfliktne situacije in ob pomoči in sodelovanju skupine eksperimentirali z mo- žnimi rešitvami konfliktov. V igralni (dramski) delavnici so gibalnemu izrazu dodali dramske- ga - igro vlog z režijo in s p r e m i n j a n j e m vlog, pripovedovanje zgodb, n e m o in besedno upri- zoritev, na primer konfliktnih situacij z dela, u p o r a b o glasu in zvoka, rekvizitov. V video delavnici so po seznanitvi z osnovnimi tehničnimi podatki in praktični vaji individualno, v parih in v manjših skupinah izvedli različne ustvarjalne projekte (posnetki z intervjuji in m o n - tažo) na lastne t e m e (na p r i m e r prostitucija, predstavitev ustanove) - v izredno delovnem vzdušju so se med udeleženci razvijali zau- panje, sodelovanje, intimnost...

Pogovor. T o je naravni del socialne kul- turne dejavnosti, običajen v uvodni in sklepni fazi srečanja, med samo dejavnostjo pa ga lahko po dogovoru tudi odpravimo, kar pogos- to poglobi intenzivnost doživljanja. V terapevtsko naravnanih skupinah je pogovor n a m e n j e n tudi analizi in raziskovanju o d n o s n e dinamike v procesu zdravljenja. Ustvarjalna kulturna dejavnost je lahko samozadostna, pogosto pa služi kot izhodišče za poglobljen pogovor, ki sledi eksperimentiranju in ki lahko pripelje do novih uvidov ali pa le-te ozavesti, utrdi.

Pogovor je tudi priložnost, da udeleženci izrazijo svoje nove želje in predloge za na- daljnji potek dela v skupini. S pogovorom lahko osvetlijo ali dopolnijo vsebine, ki so jih izrazili z gibom, igro, zvokom, obliko ali pos- netkom. P o m e m b n o je, da se vodja zaveda, kako vsaka razlaga pove več o razlagalcu kot o p r e d m e t u razlage, zato je n a j p o m e m b n e j š a razlaga samega ustvarjalca.

Sklep srečanja. Po navadi je p o m e m b n o , da se srečanje konča bodisi z neko sklepno vajo ali ritualom bodisi s pogovorom, ki zaokroži d o g a j a n j e v skupini. Sklep srečanja je tudi pre- hod iz ustvarjalno zgoščenega v bolj vsakdanje življenje, pri tem pa je važno, da nihče ne od- haja z odprtim, žgočim p r o b l e m o m . K "vračan- j u " v vsakdanjost lahko p r i p o m o r e tudi tako banalna stvar, kot je skupno pospravljanje prostora, v katerem je potekalo srečanje skupine.

(7)

Z e l o smiselno je, da vodja (ob pomoči morebitnega sovodje) ovrednoti socialno kulturno srečanje skupine. Pri t e m mu je lahko v p o m o č enotni obrazec zapisa, kamor zapiše na primer osnovne podatke: datum, kraj, uro, število udeležencev; n a m e n srečanja; t e m o in način dela; počutje (vzdušje) skupine v procesu srečanja; p o b u d e , odzive in stvaritve po- sameznikov; kratek opis in ovrednotenje lastnega dela (vodje) in o d n o s z morebitnim sovodjem. Na podlagi takih zapisov vodja lažje spremlja ter načrtuje socialno kulturno delo s p o s a m e z n o skupino.

O b koncu tega podpoglavja želimo poudariti, d a j e opisani način socialno kulturnega dela s skupino le eden od veliko možnih nači- nov dela, prilagojenega številnim dejavnikom, ki vplivajo nanj. Pa tudi znotraj p o d a n e g a modela je mogoče svobodno spreminjati potek izvajanja, saj je predpostavljeni model ab- strakcija, ki jo j e treba vsakokrat oživiti s konkretnimi vsebinami.

P O T R E B N A Z N A N J A , S P O S O B N O S T I I N L \ S T N O S T I Z A I Z V A J A N J E S O C I A L N E G A D E L A Z

U S T V A R J A L N I M I K U L T U R N I M I D E J / V V N O S T M I

V e r j e t n o se bo vsakdo, kdor se sreča s so- cialnim kulturnim delom, vprašal, kdo ga lahko opravlja. In ker nas je večina izgubila stik s kulturnim ustvarjanjem, podvomimo vase kljub širokemu znanju socialnega dela, socialne psihologije, psihologije osebnosti in družine, sociologije, sistemske teorije, teorije komunikacije in kibernetike, skupinske dinamike in m e t o d psihosocialne pomoči - znanju, ki ga študentka oziroma študent lahko pridobi s študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani. O b visoki poklicni etiki (in dodat-

n e m poznavanju sodobnih psihoterapevtskih smeri, če posameznika zanima terapevtsko delo z ljudmi) in organizacijskih sposobnostih za v o d e n j e praktične dejavnosti v skupini je po- trebna nagnjenost do kakšnega ustvarjalnega kulturnega področja in dosti praktičnih vaj, ki j o lahko oseba pridobi na različne načine (v u m e t n o s t n i h šolah, na tečajih, v ustvarjalnih kulturnih delavnicav, na seminarjih, pri per- m a n e n t n e m izobraževanju, pri študiju in na specializaciji na ustreznih šolah v tujini).

Z a e n k r a t je precej m a n j možnosti, da bi se v p o d o b n i obliki (razen seveda z rednim študi- j e m ali študijem ob delu) doizobrazil kdo z doseženim umetniškim poklicem, če nima pedagoške izobrazbe, ki zagotavlja precej ob- sežno znanje za izvajanje socialnega kulturnega dela. Pedagoška fakulteta v Ljubljani na p o d o b e n način kot Visoka šola za socialno delo sodeluje s Hogeschool Nijmegen, in sicer z oddelkom za ustvarjalno (umetnostno) tera- pijo, ob sedanjem p e r m a n e n t n e m izobraževa- nju na tem področju pa pripravljajo tudi specializacijo iz "pomoči z u m e t n o s t j o " . Z a interno rabo so pripravili več gradiv, iz katerih v marsičem črpa tudi pričujoči prispevek in so navedena ob koncu. Kulturnim ustvarjalcem, ki jih zanima socialno kulturno delo, lahko za zdaj priporočamo udeležbo na socialnih kulturnih delavnicah in delavnicah, ki se ukvarja- jo s treningom občutljivosti, komunikacijskimi veščinami, skupinsko dinamiko ipd., in u d e - ležbo na socioterapevtskih, rekreativnih ipd, taborih za otroke, mladostnike in odrasle, p a tudi individualno sodelovanje z učitelji Visoke šole za socialno delo ali Pedagoške fakultete, z učitelji, ki jim lahko svetujejo in p o m a g a j o pri osvajanju potrebnih socialnopsiholoških in drugih znanj.

(8)

LEA Š. BOHINC

L i t e r a t u r a

Graham B A R N E S {\994-), Justice, Love and Wisdom. Zagreb: Medicinska naklada.

Interno gradivo Ilogeschool Nijmegen:

— Ilogeschool Nijmegen, Department of Creative Educational Courses.

— Social Pedagogical Assistance.

Interno gradivo Pedagoške fakultete v Ljubljani:

— Glasbena terapija. Povz. po: K . B R U S C I A , Case Studies in Music Therapy.

— Kreativna likovna terapija. Povz. po: A Dialogue with James Hillman.

— Kreativna terapija - drama. Povz. po: S. J E N I N C S , Remedial Drama.

— Kreativna umetnostna terapija za skupine. Povz. po: M. L l E B M A N , Art Therapy for Groups.

— Plesna terapija. Povz. po: I . B A R T E N I E F F & D . L E E W I S , Body Movement.

Robert J . LANDY ( 1 9 9 0 ) , The Concept of Role in Drama Therapy. Ш Arts in Psychotherapy 17: 2 2 3 - 2 3 0 .

Anton TRSTENJAK ( 1 9 8 1 ) , Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica.