4 7 0 0 94

4 7 0 0 9 4

Milko Poštrak

S U B J E K T IN INTERSUBJEKTIVNOST

V Z N I K S O D O B N E G A E V R O P S K E G A P O J M O V A N J A O S E B E

M a r c e l M a u s s razlikuje zamisel o o s e b i {person, personne) in o j a z u , »meni« {self, moi) ( M a u s s

1985: 1). M i m o g r e d e se d o t a k n e vprašanja jezika ter o b t e m ugotovi, d a imajo vse z n a n e s k u p n o s t i v jeziku tako ali d r u g a č n o koncepcijo o s e b e , torej i z r a z e , kot so »jaz«, » m e n e « (/, me; je, moi) {op.

cit.: 3 ) . Z a t e m navaja izraz persona z z a č e t k a latinske civilizacije, ki se je izvirno n a n a š a l n a m a s k o , izraz p a se je skoz z g o d o v i n o p r e n e s e l v d r u g e k u l t u r e in dobil d r u g p o m e n {op. cit.: 1 3 -

14). V R i m u je izraz p o m e n i l e n o o d o s n o v n i h dejstev z a k o n a : personae, res in actiones. I z r a z persona p a je s č a s o m a p o s t a l s i n o n i m z a p r a v o n a r a v o p o s a m e z n i k a {op. cit.: 17). S e v e d a svo­

b o d n e g a človeka. Sužnji so bili izključeni: »Servus non habet personam« {ibid.). P o m e n s e j e vzpostavljal, kot m e n i M a u s s , tudi skoz izmenjavo s p o z n a n j dveh kultur, grške in r i m s k e . M a u s s je v zvezi z o p r e d e l j e v a n j e m p o j m a p o s a m e z n i k navajal dva izraza. Personne ali o s e b a , ki označuje n o t r a n j o n a r a v o p o s a m e z n i k a , t e r personnage ali osebnost, ki o z n a č u j e p o s a m e z n i k a v o d n o s u d o d r u g i h , tudi v p o m e n u ali p o m e n u »igranja vlog«

{op. cit.: 18). S i n t a g m a »igranje vlog« je o p r t a n a sociološke teorije, ki govorijo o t e m , d a p o s a m e z ­ nik v o d n o s i h z d r u g i m i igra e n o ali v e č različnih

» d r u ž b e n i h vlog«.

Z n a s t o p o m k r š č a n s t v a se je p o m e n spet p r e ­ m a k n i l . Č e suženj ž e ni p o s e d o v a l svojega telesa, p a je imel d u š o , ki m u jo je p r i z n a l o k r š č a n s t v o {op. cit.: 17). K r š č a n s t v o je zamisli » o s e b e « d a l o tudi metafizično osnovo: personne morale {op. cit.:

19). In kot pravi M a u s s : » N a š a zamisel človeške o s e b e {human person) je v osnovi še v e d n o krščan­

ska« {ibid.). Č e p r a v je o b t e m - iz enovitosti, ute­

m e l j e n e v t r o e d i n o s t i Boga, »mi s m o , v B o g u , vsi

e n a o s e b a « {ibid.) - o s e b a p o s t a l a r a c i o n a l n a sub­

s t a n c a , nedeljiva in p o s a m e z n a (op. cit.: 2 0 ) . N o , n e p o p o l n o m a »enovita«. Postavljalo se je n a m r e č - in ostajalo n e r e š e n o - v p r a š a n j e , ali sta telo in d u š a dve entiteti ali le d v a vidika nedeljive celote.

Tovrstni d u a l i z e m se je t r a n s f o r m i r a l v delitev

»biološko—družbeno (ali k u l t u r n o ) « . Torej M e r -

\Qau-?onty]ev»body-subject« (Crossley 1 9 9 6 : 2 8 ) . O b a p o g l e d a , t a k o delitev »biološko—družbeno (ali k u l t u r n o ) « k o t Merleau-Pontyjev »body-sub- ject« (in n e k a t e r e d r u g e s o r o d n e izpeljanke), sta

vsebovala še e n o v p r a š a n j e : je o s e b a s v o b o d n a v svojih dejanjih ali d o l o č e n a (z u s o d o ? z biolo­

š k i m ? z v r o j e n i m a p r i o r i ? ) .

M a u s s navaja p o m e n sekt s e d e m n a j s t e g a in o s e m n a j s t e g a stoletja, ki so s p r o ž a l e v p r a š a n j a o s e b n e s v o b o d e , p o s a m e z n i k o v e zavesti in pra­

vice, d a k o m u n i c i r a n e p o s r e d n o z B o g o m , d a i m a p o s a m e z n i k svojega n o t r a n j e g a Boga. N a tej p o ­ dlagi, m e n i M a u s s , se je razvila zamisel: » o s e b a « {personne) je e n a k o »meni« {self, moi); »jaz« {self, moi) je e n a k o zavesti, t o p a je temeljna kategorija {op. cit.: 2 1 ) . S o d o b n i p o j e m o s e b e se je izobli­

koval o d H u m a (ki je sledil Berkeleyu), ki je zasta­

vil pojmovanje d u š e , ki vsebuje »stanja zavesti«,

»zaznave«, in si zamišljal »jaz« ali »sebstvo« (moi) kot o s n o v n o kategorijo zavesti, p r e k K a n t a , ki se je v p r a š a l , če »jaz« ali »sebstvo« {das Ich) s p l o h je kategorija, d o Fichteja, ki je utemeljil vso zna­

n o s t in vsa dejanja v »jazu« ali »sebstvu« (op. cit.:

2 2 ) . N a k r a t k o : » O d p r e p r o s t e m a š k a r a d e d o m a s k , o d V l o g e ' {personnage) d o i m e n a , d o posa­

m e z n i k a ; d o i n d i v i d u u m a , ki vsebuje metafizični in m o r a l n i p o m e n ; o d m o r a l n e zavesti d o svetega bitja; o d slednjega d o f u n d a m e n t a l n e oblike misli in dejanj« {ibid.).

Pri M a u s s u je še v e d n o n a delu evolucionizem.

N e z a r a d i n a v e d e n e g a . To l a h k o p o j m u j e m o k o t k r a t e k p r e g l e d etimologije p o j m a . Ali vsaj n e zgolj

z a r a d i navedenega. Izpostavil sem n a m r e č le izsek M a u s s o v e g a pisanja. Tisti izsek, ki s e m ga p o t r e ­ boval za p o n a z o r i t e v izpeljav, ki jih želim pred­

staviti v p r i č u j o č e m pisanju. K e r se p o s k u š a m gibati v i n t e r d i s c i p l i n a r n e m polju s kritičnim po­

g l e d o m n a p r i s p e v k e p o s a m e z n i h avtorjev, l a h k o zgolj p r i t r d i m N . J. Allenu ( 1 9 8 5 : 2 6 - 4 5 ) , ki je seciral citirani M a u s s o v tekst o osebi. Seveda n e p o t r e b u j e m o Allena, d a r a z u m e m o M a u s s o v sta­

vek: »Celo m o r a l n a m o č [kategorije o s e b e ] - pos­

v e č e n i k a r a k t e r človekove ' o s e b e ' [personne] - je p o d v p r a š a j e m , n e le n a O r i e n t u , ki še ni do­

segel stopnje naših z n a n o s t i , t e m v e č celo v de­

želah, kjer je bil ta p r i n c i p odkrit« ( M a u s s 1 9 8 5 : 2 2 ) . O r i e n t torej »še ni d o s e g e l s t o p n j e n a š i h z n a n o s t i « . E v o l u c i o n i z e m p a č v smislu p o j m o ­ vanja, d a naj bi vse človeške s k u p n o s t i šle skoz iste aU p o d o b n e stopnje razvoja. N a k a z a n o o p r e ­ delitev so sicer v d r u ž b o s l o v j u v e č i n o m a zavrnili, v e n d a r r a z n e p r e t a n j e n e inačice še delujejo (prim.

B a s k a r 1 9 9 3 : 3 3 9 ) .

Allen se je lotil tistega, k a r s e m prej n a m e r n o izpustil, v e n d a r je v k o n t e k s t u pričujočega pisanja m o r e b i t i še p o m e m b n e j š e in k č e m u r se b o m - tudi p r i d r u g i h avtorjih - še m o r a l vrniti. M a u s s n a m r e č o b govorjenju o osebi o m e n i tudi Indijo in Kitajsko. Govori o sedanji Indiji in sedanji Kitaj­

ski, i m a p a ju za najbolj s t a r o d a v n i s k u p n o s t i . АИ d r u g a č e , postavlja ju (na stopnjo razvoja?) p r e d s t a r o d a v n i (pred-antični?) Rim in Grčijo.

E v r o p o c e n t r i z e m ? V e n d a r tu l a h k o spet p r i t r d i m Allenu: M a u s s o v e g a pisanja n e m o r e m o odpraviti zgolj z o č i t k o m e v o l u c i o n i z m a . N a v s e z a d n j e M a u s s ni evolucionist v smislu diskreditiranih pis­

cev devetnajstega stoletja, ki so govorili o nekak­

šni »primitivni p r o m i s k u i t e t i « ali » p r i m i t i v n e m m a t r i a r h a t u « (Allen 1 9 8 5 : 2 7 ) . и;- li iuv • V AUenovo pisanje se n a t e m m e s t u n i m a m časa in p r o s t o r a p o d r o b n e j e spuščati, d o t a k n i l se b o m le za n a š i n t e r d i s c i p l i n a r n i ( t o k r a t s p o u d a r ­ k o m n a antropološko-sociološki) pogled p o m e m b ­ nih p o u d a r k o v . R e c i m o tistih v zvezi s koncepcijo o s e b e p r i t. i. » p r v o t n i h s k u p n o s t i h « . Tu Allen n a m r e č o m e n i t e ž a v o , ko p o s k u š a m o - z n a š e evropocentristične pozicije (navsezadnje Evropej­

ci d r u g a č e niti n e m o r e m o ) - p r o u č e v a t i zamisel

»osebe« p r i d r u g i h s k u p n o s t i h . Tako navaja, d a lahko b e s e d e (termini) »pravo«, »religija«, »sorod­

stvo« p o m e n i j o : (a) tisto, k a r običajno p o m e n i j o v angleščini (aU, v n a š e m p r i m e r u , v slovenščini), (b) najbolj s o r o d e n ekvivalent v neki tuji s k u p n o ­ sti ali s k u p i m s k u p n o s t i , ali (c) n e k a j , k a r je sku­

p n o v o b e h u p o r a b a h izrazov (Allen 1 9 8 5 : 2 9 ) . Tako je, pravi Allen, M a u s s včasih uporabljal izraz v smislu s o d o b n e g a p o j m o v a n j a o s e b e , za k a r z m o t n o mislimo, d a je n a r a v n o , s k u p n o v s e m , včasih si je sposojal bližnji ekvivalent o d kultur, o d d a l j e n i h v času in p r o s t o r u , včasih p a ga je u p o r a b l j a l z globljim n a m e n o m . Težava je v t e m , d a m o r a b r a l e c s a m uganiti, kdaj in v k a k š n e m smislu u p o r a b l j a M a u s s o m e n j e n i p o j e m (ibid.).

Ta težava je p r i s o t n a tudi p r i p r e b i r a n j u m n o g i h a n t r o p o l o š k i h besedil.

Na t e m m e s t u se b o m , ker d r u g a č e n e m o r e m , omejil n a e v r o p s k o pojmovanje o s e b e . P r e d v s e m n a v p r a š a n j a , ki z a d e v a j o r a z m e r j a m e d ( n e / a v t o n o m i j o ) o s e b e in ( a v t o r i t e t o ) s k u p n o s t i . A n t o n P e r e n i č r e c i m o pravi, »da je vsa človeška z g o d o v i n a v bistvu z g o d o v i n a njegovega boja za s v o b o d o « ( J a m b r e k , P e r e n i č , U r š i č 1 9 8 8 : 18). In d o d a j a , d a so grški misleci trdiU, d a l a h k o človek s v o b o d n o živi s a m o v politično o r g a n i z i r a n i skup­

nosti, torej polisu, »ki je e d i n a s p o s o b n a razvijati p o s a m e z n i k o v o m o r a l n o p o p o l n o s t in z a d o s t i t i njegovemu iskanju s r e č e . K e r za u r e s n i č e v a n j e s v o b o d e ni d r u g i h m o ž n o s t i , ni prihajalo d o na­

sprotja m e d interesi p o s a m e z n i k a in s k u p n o s t j o « (op. cit.: 19). Je p a ostajalo o d p r t o v p r a š a n j e , »ka­

ko d a l e č naj g r e p o s a m e z n i k o v o p o d r e j a n j e po­

litični s k u p n o s t i , d a n e izgubi svoje individual­

nosti, in k a k š n a m o r a biti ta s k u p n o s t kot edini m o ž n i p r o s t o r za uresničevanje človekovega bist­

va« (ibid.). G r š k a misel je n a t o dajala razUčne o d g o v o r e , »ki v temeljnih p r v i n a h anticipirajo tudi ves p o z n e j š i razvoj o d n o s a m e d p o s a m e z n i k o m in s k u p n o s t j o , saj je o p o z a r j a l a t a k o n a p o m e n človekove vsaj relativne a v t o n o m n o s t i k a k o r tudi n a n u j n o s t p o p o l n e g a p o d r e j a n j a « (ibid.). D v o m stoikov v n e i z b e ž n o s k l a d n o s t m e d p o s a m e z n i ­ k o m in (politično) s k u p n o s t j o je n a svoj n a č i n p o g l o b i l o z g o d n j e k r š č a n s t v o , ki je p o j m o v a l o d r ž a v o le kot del p o s v e t n e g a , minljivega življenja, o n o s t r a n s t v o p a kot p r a v o m o ž n o s t izpolnitve člo­

v e k o v e g a bistva in d o s e g a n j a k o n č n e s r e č e . V o s p r e d j e s t o p i p o s a m e z n i k , saj je z a z g o d n j e k r š č a n s t v o temeljni o d n o s p o s a m e z n i k a d o Boga in ne d r u ž b e d o Boga. P o s a m e z n i k ustvarja celot­

n o d r u ž b e n o življenje, d r ž a v i p a je p o d r e j e n le toliko, kolikor ta prispeva k uresničevanju božjega kraljestva n a Zemlji (ibid.). V e v r o p s k e m sred­

njem v e k u je n a t o kljub vplivu n a k a z a n e krščan­

ske misli »šlo za d r u ž b o , ki je p o z n a l a in p r a v n o u t r j e v a l a i z r a z i t o p o l i t i č n o in e k o n o m s k o ne­

e n a k o s t « . E v r o p s k a misel 17. in 18. stoletja je

p o s t o p o m a vzpostavila p o j m o v a n j e , d a se človek r o d i s v o b o d e n , d r ž a v a p a njegovo s v o b o d o n a r a z l i č n e n a č i n e o m e j u j e (op. cit.: 2 0 ) . Tu se p o n o v n o vzpostavlja v p r a š a n j e , ali so človekove p r a v i c e odvisne o d d r ž a v e , ali p a so p o svojem bistvu » n a r a v n e « p r a v i c e , človeku p r i r o j e n e in z a t o postavljene n a d v s a k o k r a t n o oblast {op. cit.:

21). To p r a s t a r o v p r a š a n j e , p r a v i P e r e n i č , se šele z m e š č a n s t v o m p o s t a v i v obliki sklenjenega idej­

n e g a sistema, »v i m e n u k a t e r e g a je bilo m o g o č e z a h t e v a t i s p r e m e m b o o b s t o j e č e g a p r a v n e g a sistema in p r a v n o zavarovanje ' n a r a v n i h pravic'«

(ibid.). V grški misli je bil polis edini m o ž n i p r o s t o r z a u r e s n i č e v a n j e č l o v e k o v e s v o b o d e . P e r e n i č pravi, d a je »temeljna odlika m o d e r n e g a n a r a v n e ­ ga p r a v a njegova r a c i o n a l n o s t in u n i v e r z a l n o s t ter vztrajanje, d a človekove pravice niso le m o ­ r a l n i p r o b l e m , t e m v e č t u d i i z r a z i t o p o z i t i v n o - p r a v n i , kajti bistvo p r a v i c je p r a v v t e m , d a jih m o r a v s a k o k r a t n a o b l a s t s svečanimi p r a v n i m i akti p r i z n a t i ter jim zagotoviti u s t r e z n o p r a v n o varstvo« (ibid.). D r u ž b e n a p o g o d b a kot temelj za n a s t a n e k d r ž a v e sicer ni izvirno odkritje m e š č a n ­ skega u m a , v e n d a r je p o s t a l a osrednji s t e b e r pri utemeljevanju p r a v i c in omejevanju oblasti šele v o k v i r u m e š č a n s k e p r a v n o p o l i t i č n e in filozofske misli. N a j p o m e m b n e j š i in najvplivnejši p r e d s t a v ­ nik t a k e g a utemeljevanja človekovih p r a v i c ter p o s a m e z n i k o v e g a o d n o s a d o oblasti je bil J o h n Locke, kije opredeljeval naslednje temeljne narav­

n e pravice: pravica d o življenja (»svetost življe­

nja«, kot bi rekel T i n e H r i b a r ) , d o s v o b o d e in pra­

vica d o lastnine ( p r i m . op. cit.: 2 2 ) . N a r a v n o p r a v - n a d o k t r i n a , kjer je v o s p r e d j u s p o z n a n j e , d a je cilj oblikovanja in u r e s n i č e v a n j a p r a v i c vselej varstvo p o s a m e z n i k a , n e p a sistema, p a naj b o še t a k o d e m o k r a t i č e n , o s t a j a p o m e m b n a t u d i v dvajsetem stoletju (op. cit.: 2 7 , tudi 2 7 6 - 2 9 5 ) .

N o v a d r u ž b e n a s k u p n o s t , n a s t a l a z d r u ž b e n o p o g o d b o , je p o Rousseaujevi zamisli tudi m o r a l n o u t e m e l j e n a s k u p n o s t , kajti »državljansko stanje p o v z r o č i v človeku zelo p o m e m b n o s p r e m e m b o , saj v njegovem r a v n a n j u z a m e n j a n a g o n s pravič­

nostjo in p o d e l i njegovim dejanjem m o r a l n o s t , ki je p r e j niso imela« (prim. op. cit.: 2 3 ) . Z vpra­

šanji m o r a l e in njenega r a z m e r j a d o konstitucije s o d o b n e g a p o j m o v a n j a o s e b e se je ukvarjal tudi C h a r l e s Taylor ( 1 9 8 9 ) .

- A n t o n Stres u p o r a b l j a i z r a z » o s e b a « n a m e s t o

» p o s a m e z n i k « : »Človeška o s e b a je ' d i a l e k t i č n o ' sečišče človekove p o s a m e z n o s t i in o b č e s t v e n o s t i kot d v e h njunih e n a k i h in bistvenih r a z s e ž n o s t i «

( J a m b r e k , Perenič, Uršič 1 9 8 8 : 361). Tako p o j m o - v a n p o s a m e z n i k torej »ni s a m o o d s e v svoje s k u p ­ nosti, ni zgolj m i k r o s k u p n o s t , t e m v e č ji stoji nas­

p r o t i kot bitje, ki svojo vključenost v o b č e s t v o tudi p r e s e g a in je z a t o več kot s a m o d r u ž b e n o bitje, č e p r a v je seveda t u d i to« {ibid.). Stres torej p r e s e g a tudi Leibnizovo in d e l o m a H u s s e r l o v o pojmovanje p o s a m e z n i k a kot m o n a d e .

Kot izhodišče bi l a h k o vzel tudi n a v e d b o Fran- çoisa B u o r r i c a u d a , ki pravi: »Vsaka d r u ž b a je, če u p o r a b i m o Montesquieuejeve b e s e d e , sestavljena iz ' p o s a m i č n i h in inteligentnih bitij'« ( B u o r r i c a u d 1 9 9 0 : 1 2 5 5 ) . B u o r r i c a u d v isti sapi o p o z a r j a n a n e v a r n o s t : »Sociologi so d o l g o imeli za o č i t n o , d a ' d r u ž b a ' tvori n e k o 'stvar', p o d r e j e n o ' z a k o ­ n o m ' , ki se jih n e d a zvesti n a intencije in vedenje i n d i v i d u u m o v , ki jo tvorijo« (op. cit.: 1 2 5 5 ) . N e zgolj sociologi. B r i t a n s k i a n t r o p o l o g Radcliffe- B r o w n je r e c i m o trdil, d a , č e p r a v se socialne stru­

k t u r e n e n e h n o spreminjajo, socialne f o r m e osta­

jajo r a z m e r o m a stabilne ( K u p e r 1 9 8 3 : 5 5 ) . O p r t n a D u r k h e i m a je menil, d a običajev n e m o r e m o razložiti skoz p r i z m o p o s a m e z n i k a , saj so obsta­

jali in b o d o obstajali p r e d rojstvom in p o s m r t i d o l o č e n e o s e b e . » D r u ž b e n a dejstva« naj bi bila s tega vidika nekaj p o s a m e z n i k o m zunanjega in naj bi pritiskala n a n j . S k u p e k teh d r u ž b e n i h dejstev sestavlja sistem, n a m e n e in r a z l o g e običajev p a l a h k o r a z u m e m o le v njihovem s o u č i n k o v a n j u z v s e m i d r u g i m i p o m e m b n i m i d r u ž b e n i m i dejstvi.

Iskanje »izvorov« m o r a m o opustiti. »Sedanji iz­

vor«, torej funkcija institucije, se m o r a p r o u č e v a t i v k o n t e k s t u njene sedanje u p o r a b e ( p r i m . K u p e r 1 9 8 3 : 5 0 ) . V n a s p r o t j u z Radcliffe-Brownom p a je M a l i n o w s k i vseskoz verjel v e v o l u c i o n i z e m in t e m u u s t r e z n o tudi iskal izvore ( K u p e r 1 9 8 3 : 9 ) . O b t e m ga je, spet p o d o b n o kot D u r k h e i m a in Radcliffa-Browna, z a n i m a l p o s a m e z n i k zgolj (ali vsaj p r e d v s e m ) v d r u ž b e n e m k o n t e k s t u : » K o t sociologe n a s n e z a n i m a , kaj A ali B čutita k o t p o s a m e z n i k a . . . Z a n i m a n a s le, kaj čutita kot člana d a n e s k u p n o s t i « ( p r i m . Kuklick 1 9 9 1 : 121).

Tudi Lévi-Strauss, o k a t e r e m je K u p e r m e n i l , d a njegova »sofisticirana s t r u k t u r a l i s t i č n a p r i p r a ­ va z l a h k a z d r s n e v s t a r e evolucionistične tirnice«

( K u p e r 1 9 8 3 : 171), je - p r a v z a p r a v v s k l a d u s to opredelitvijo - iskal o s n o v o , n a k a t e r i je u t e m e ­ ljena organizacija d r u ž b e . V t e m smislu je, navaja K u p e r , » t a b u incesta z a č e t e k k u l t u r e « (op. cit.:

170). Ni t r e b a p o s e b e j izpostavljati n o t r a n j e p o ­ d o b n o s t i m e d o m e n j e n i m Lévi-Straussovim sta­

liščem in F r e u d o v o t e z o o sublimaciji kot z a č e t k u

kulture (Freud 1955). N e n a z a d n j e je s t e m v zvezi tudi Lévi-Straussovo iskanje s k u p n e o s n o v e v s e h človeških r a z u m o v : » O n s t r a n n e z a v e d n i h m o d e ­ lov leži človekov r a z u m , ključni cilj p a je o d k r i t i s p l o š n a načela človekove d u š e v n o s t i « (op. cit.:

173). M o g o č e je preveč poenostavljeno v tej usme­

ritvi iskati p o d o b n o s t s H u s s e r l o v o željo p o kon­

č n e m ( t r a n s c e n d e n t a l n e m ) s p o z n a n j u o »čistem j a z u « , n e zgolj z a t o , k e r H u s s e r l in Lévi-Strauss izhajata iz p o p o l n o m a različnih i z h o d i š č , t u d i z različnih ravni. H u s s e r l s splošne in h k r a t i temelj­

n e (utemeljujoče?) filozofske, Lévi-Strauss t a k o r e k o č z e m p i r i č n e . Pa v e n d a r bi si drznil trditi, d a p o d o b n o s t ni zgolj z u n a n j a ali nasilno s a m o ­ voljno p r e d s t a v l j e n a . Č e p r a v je p r i H u s s e r l u šlo za iskanje s k u p n e g a i m e n o v a l c a , s k u p n e » t r d n e o p o r n e točke« za ( d o ) k o n č n o s p o z n a n j e , pri Lévi- S t r a u s s u p a za u m e s t i t e v » p r o t o t i p n e g a « človeka v s t r u k t u r o . D a n a k a z a n e stične točke m e d Hu- s s e r l o m in L é v i - S t r a u s s o m n i s o p o p o l n o m a za lase p r i v l e č e n e , p r i č a Mueller-VoUmerjeva o p a z ­ ka, d a je S c h l e i e r m a c h e r p o v e z o v a l dva vidika, ki bi jima sedaj rekli f e n o m e n o l o š k i in struktu- ralistični (Mueller-VoUmer 1 9 9 2 : 11).

V e r j e t n o p a je p o d o b n o s t večja m e d Lévi- S t r a u s s o m in C a r r i t h e r s o m . C a r r i t h e r s n a m r e č p r a v t a k o išče » o s n o v o , n a k a t e r i so u t e m e l j e n e v s e r a z n o l i k o s t i « ( C a r r i t h e r s 1 9 9 2 : 5 ) . Lévi- S t r a u s s j e , kot m e n i t u d i D a n S p e r b e r , u s p e l d o b r o zaobjeti t e ž a v n o i z b i r o m e d enovito člove­

kovo n a r a v o p o eni s t r a n i in raznolikostjo k u l t u r p o d r u g i . Teh dveh v p r a š a n j ni postavil e n e g a proti d r u g e m u , t e m v e č je menil, d a je enovita člo­

vekova n a r a v a v osnovi vsake k u l t u r n e raznoliko­

sti. V skladu z njegovo s t r u k t u r a l i s t i č n o teorijo, o p r t o n a Saussurjevo s t r u k t u r n o lingvistiko, bi lahko rekli, d a je »enovita človekova n a r a v a « abs­

t r a k t n a s t r u k t u r a , ki upravlja p o s a m e z n e variacije k u l t u r e ( p r i m . S p e r b e r 1 9 8 5 : 6 4 ) ,

R A D I K A L N A I N T E R S U B I E K T I V N O S T

Crossley razlikuje dve stopnji intersubjektivnosti, r a d i k a l n o ali o s n o v n o in egološko ali s e k u n d a r n o . Ti dve stopnji bi z l a h k a povezali s f a z a m a sociali­

zacije, ki ju G. H . M e a d imenuje »igra« (play) in

» o r g a n i z i r a n a igra« (game). Igra je n a m r e č p r i M e a d u k o n s t i t u t i v n a faza sociaHzacije, organizi­

r a n a igra p a že vsebuje aktivno u d e l e ž b o oseb­

nega j a z a , torej »samo-zavedajoče se o s e b e « , ki i m a p r e d s t a v o o sebi in d r u g i h ( M e a d 1 9 3 4 ) .

C r o s s l e y n a m r e č r a d i k a l n o i n t e r s u b j e k t i v n o s t pojmuje kot i z h o d i š č n o , z n a č i l n o za o b d o b j e v konstituciji o s e b e , ko ta še n i m a n i k a k r š n e g a jas­

n e g a refleksivnega o b č u t k a niti o sami sebi niti o d r u g i h . E g o l o š k a i n t e r s u b j e k t i v n o s t je s e k u n d a r ­ n a in izpeljana ter p r e d v i d e v a aH z a h t e v a s a m o - z a v e d a j o č o se o s e b o , ki i m a bolj ali m a n j j a s n o p r e d s t a v o o sebi in o drugih (prim. Crossley 1996:

5 8 - 5 8 ) .

Crossley začenja svoje izpeljave o r a d i k a l n i i n t e r s u b j e k t i v n o s t i z o p o z o r i l o m , d a m o r a m o v zvezi s p r e j o m e n j e n i m v p r a š a n j e m s o l i p s i z m a (kot očitka H u s s e r l u ) u p o š t e v a t i t u d i v s e b o v a n o e t i č n o r a v e n . Če n a m r e č - s solipsističnega sta­

lišča - n e p r i z n a m o D r u g i h , če so torej D r u g i za n a s zgolj p r e d s t a v a , ki jo i m a m o o njih, p o t e m d o njih n i m a m o n o b e n e o d g o v o r n o s t i , saj prav­

z a p r a v n i m a m o d o k o g a biti o d g o v o r n i , r a z e n d o svoje p r e d s t a v e (Crossley 1 9 9 6 : 3 ) . V - sicer n e k o l i k o p o s r e d n i - zvezi s t e m je bilo v p r a š a n j e , s k a t e r i m so se soočali a n t r o p o l o g i , v e č k r a t ujeti v okvir kolonialistične politike lastne d r ž a v e . So D r u g i n a m e n a k i ali so n a »primitivni stopnji«, torej »divjaki«, z n a m i neprimerljivi, d r u g a č n i ? Tako d r u g a č n i , d a d o njih n i m a m o e n a k i h etičnih o b v e z n o s t i in d o l ž n o s t i kot d o s e b e in sebi e n a k i h D r u g i h ? N a s r e č o so se t o v r s t n a (rasistično obar­

v a n a ) v p r a š a n j a v o k v i r u a n t r o p o l o g i j e in d r u g i h d r u ž b o s l o v n i h v e d vsaj n a č e l n o k m a l u razrešila, k a r seveda n e p o m e n i , d a se je z a r a d i tega politika d o l o č e n e države ali politične sile bistveno s p r e m e ­ nila. M o r e b i t i je p r e v z e l a le nove o b l i k e , torej n o v a opravičila, d r u g e r a z l o g e .

H u s s e r l o v objektivni svet je bil zgrajen p r a v n a podlagi upoštevanja različnih jazov k o t D r u g i h z e n a k o v r e d n i m i p r e d s t a v a m i . Jazi konstituirajo o b j e k t i v n i svet, ki i m a t a k o i n t e r s u b j e k t i v n o o s n o v o . To je pojmovanje sveta kot p r o i z v o d a , k o n s t r u k c i j e n a p o d l a g i različnih in n e o d v i s n i h p e r s p e k t i v ( p r i m . Berger, L u c k m a n n 1 9 9 2 , C r o ­ ssley 1 9 9 6 : 3 itn.).

C r o s s l e y p r a v i , d a se je H u s s e r l p r o b l e m a solipsizma zavedal tudi z a t o , k e r je želel p o n u d i t i t u d i f i l o z o f s k e r a z l a g e k o l e k t i v n i h č l o v e š k i h f e n o m e n o v , kot so k u l t u r a ali s k u p n o s t (Crossley

1 9 9 6 : 4 ) . H u s s e r l je r e c i m o p r a v v zvezi s t e m menil: » V s a k d o živi a p r i o r i v isti n a r a v i , ki jo je v nujni življenjski s k u p n o s t i z d r u g i m i , v s k u p n e m delovanju in n e h a n j u z njimi oblikoval v k u l t u r e n , človeško p o m e m b e n svet, p a če n a še t a k o pri­

mitivni stopnji« ( H u s s e r l 1 9 7 5 : 160). L a h k o bi rekli, d a je tu s p e t in še v e d n o n a delu evolucio-

n i z e m , saj H u s s e r l govori o n e k a k š n i »primitivni stopnji«.

Tudi M a r t i n B u b e r naj bi imel n e k a t e r e p o ­ d o b n e pomanjkljivosti, ki jih je Crossley očital H u s s e r l u . Če z a n e m a r i m o Buberjev teološki kon­

tekst, l a h k o v njegovi s h e m i » j a z - t i s t o « in » j a z - ti« v i d i m o p o d o b n o s t s H u s s e r l o v i m o d n o s o m

»jaz—drugi-jaz« ali » m o n a d a — d r u g a - m o n a d a « . N a t a n č n e j e : p o d o b n o s t je - m e n i Crossley - m e d Buberjevim o d n o s o m »jaz—tisto«, torej o d n o s o m subjekta d o objekta. H u s s e r l o v o d n o s jaza d o dru­

g e g a j a z a naj bi bil t a k e , torej o b j e k t n e v r s t e . Mislim, d a je ta kritika nekoliko p r e t i r a n a , č e p r a v H u s s e r l gotovo daje dovolj r a z l o g o v za t o v r s t n o interpretacijo. V e n d a r H u s s e r l h k r a t i j a s n o pravi:

»To, k a r vidim, ni m o r d a s a m o n e k a k š n o z n a m e ­ nje, n e k a k a n a l o g o n ali p r i s p o d o b a v n a v a d n e m smislu: k a r vidim, je d r u g i « ( H u s s e r l 1 9 7 5 : 154).

D r ž i , d a d o d a j a : »In k a r tu v dejanski izvirnosti z a p o p a d a m , to t e l e s n o s t t a m (in celo s a m o del njene p o v r š i n e ) , to je telo d r u g e g a s a m o , g l e d a n o z mojega m e s t a in s te strani tu ter hkrati, u s t r e z n o smislu tujega izkustva, telo n e k e z a m e n e p o s r e ­ d n o n a č e l n o n e d o s t o p n e d u š e , s k a t e r o tvorita e n o t o psihofizične realnosti« (ibid.). Torej »telo«, v e n d a r n e zgolj telo, t e m v e č »telo n e k e sicer z a m e n e p o s r e d n o n a č e l n o n e d o s t o p n e duše«, p o s r e d n o p a očitno vsaj p o t e n c i a l n o d o s t o p n e d u š e . Namer­

n o p u s t i m o o b s t r a n i o č i t e n d u a l i z e m t e l o / d u š a in n a d a l j u j m o : »tisto« v H u s s e r l o v e m k o n t e k s t u torej i m a » d u š o « , subjektiviteto. S t e m se strinja t u d i Crossley, ki zaključi, d a so d r u g i jazi p r i H u s s e r l u p o j m o v a n i k o t n e k a k š e n » s u b j e k t - o b j e k t « , torej kot »tisto-ti«. K o t taki tvorijo - o b Buberjevih s h e m a h »jaz—tisto« in »jaz-ti« - tretjo inačico: »jaz-tisto-ti« (Crossley 1996: 15).

Crossley tudi Buberjevo p o s t a v k o , d a je člo­

vekova subjektivnost n u j n o u s m e r j e n a k d r u g e ­ m u , p r i m e r j a s H u s s e r l o v o [in B r e n t a n o v o ] inten- cialnostjo ( p r i m . Crossley 1 9 9 6 : 11-12). V e n d a r je m e d H u s s e r l o m in B u b e r j e m tudi več p o m e m ­ b n i h r a z l i k . B u b e r v e l i k o p o z o r n o s t i p o s v e č a jeziku, ki i m a zanj ključno vlogo kot konstitutivno dejanje (op. cit.: 13). Z a n j subjekt tudi ni izolirana m o n a d a v H u s s e r l o v e m smislu. Subjekt je v e d n o že u m e š č e n v socio-lingvistični k o n t e k s t v svetu, tudi njegova s p o s o b n o s t za razumevanje in p o m e - njenje je o d v i s n a o d tega. Crossley p r i z n a v a , d a je nekaj p o d o b n e g a razvijal tudi H u s s e r l v svojem delu Kriza evropskih znanosti, ko je vzpostavljal k o n c e p t »življenjskega sveta«. Tako za p o z n e g a H u s s e r l a kot za Buberja p a zavestna subjektiviteta

i r e d u k t i b i l n o p r i p a d a medsvetju p o m e n o v , ki si jih delijo subjekti (op. cit.: 14).

N a tej p o d l a g i je Crossley razvijal tisto, k a r je i m e n o v a l » r a d i k a l n a intersubjektivnost« in ute­

meljil v štirih p r e d p o s t a v k a h . Prvič: človeška sub­

jektivnost e s e n c i a l n o ni z a s e b n i »notranji svet«, ločen o d z u n a n j e g a ( m a t e r i a l n e g a ) sveta, t e m v e č je sestavljena iz svetnih p r a k s čutnih, telesnih bitij, torej je javna in i n t e r s u b j e k t i v n a . D r u g i č : subjek­

tivnost je p r v e n s t v e n o sestavljena iz pred-refle- ksivnega odpiranja navzven in povezovanja z dru­

gimi, n e p a iz izkušanja ali objektiviranja okolja.

Tretjič: človeška dejavnost, p o s e b e j govor, n u j n o p r e d p o s t a v l j a d r u ž b e n o u t e m e l j e n o o b l i k o , t a oblika p a je b i s t v e n a za p o m e n s k o s t človeške de­

javnosti. Četrtič: večina človekove dejavnosti in izkušenj izhaja iz dialoških r a z m e r i j ali sistemov, ki niso reduktibilni n a p o s a m e z n e subjekte. V s e to, v z e t o v celoti, n a m o m o g o č a , pravi Crossley, d a » k o n c e p t u a l i z i r a m o i n t e r s u b j e k t i v n o s t k o t i r e d u k t i b i l n o m e d s v e t j e [interworld] s k u p n i h [shared] p o m e n o v in d a r a z u m e m o človeško sub­

jektivnost kot n u j n o i n t e r s u b j e k t i v n o « (Crossley 1 9 9 6 : 2 4 ) . O b t e m se je Crossley i z d a t n o o p r l n a delo Merleau-Pontyja, ki naj bi nadaljeval Husser­

lovo misel ( p r i m . Ayer 1 9 9 0 : 2 6 6 - 2 6 7 , T u b i ć 1 9 9 0 : 3 3 9 ) . Crossley se je s t e m postavil p r o t i E m m a n u e l u L e v i n a s u , ki je kritiziral M e r l e a u - Pontyja, ker d a m u naj n e bi u s p e l o p r e s e č i H u - sserlove idealistične in egološke redukcije »dru­

gega«. Lévinas očita Merleau-Pontyju, d a r e d u c i r a d r u g o s t (otherness) n a subjektovo percepcijo dru- gosti. Crossley t e m u o p o r e k a v t r e h t o č k a h : Lévi­

n a s - p o Crossleyu - ni uvidel r a d i k a l n e n a r a v e Merleau-Pontyjevega r a z u m e v a n j a p e r c e p c i j e , ki jo n a t a n č n o u m e š č a v pred-reflektivno z v e z o z d r u g o s t j o (alterity), n e p a z n j e n o objektificirano redukcijo. Nadalje pravi: če percepcija pri teorijah i n t e r s u b j e k t i v n o s t i ni vključena, p o t e m b o d o te teorije p a d l e , k a d a r koli jo b o d o prisiljene u p o ­ števati. In n a k o n c u : percepcija je le del M e r l e a u - Pontyjevega pojmovanja intersubjektivnosti. O n p r a v t a k o p r o u č u j e vlogo g o v o r a , gest in e m o c i j , vse te sestavine p a povezuje s svojim percepcij- skim p r i s t o p o m (prim. ibid.).

Crossley se n e o p i r a zgolj n a Merleau-Pontyja, t e m v e č ga dopolnjuje in - kot p r a v i - p r e s e g a n e k a t e r e njegove pomanjkljivosti z deli M e a d a , S c h u t z a ter W i t t g e n s t e i n a . Z a t o , pravi, ker n a m spoznanja teh piscev o m o g o č a j o razviti in razširiti njegove ideje dlje, kot jih je izpeljal s a m . Imajo p o d o b n e p o g l e d e n a človeško i n t e r s u b j e k t i v n o s t ,

v e n d a r se razlikujejo v p o u d a r k i h in v p o g l e d i h , ki jih p o n u j a j o {op. cit.: 2 5 ) .

i T E L O - S U B J E K T

M e r l e a u - P o n t y z a č e n j a diskusijo o percepciji s kritiko d v e h n a s p r o t n i h stališč: e m p i r i c i z m a in i n t e l e k t u a l i z m a ( M e r l e a u - P o n t y 1 9 8 4 : 2 2 - 2 3 ) . Empiricisti menijo, d a je p e r c e p c i j a fizični ob­

č u t e k , p r o i z v e d e n z d o l o č e n i m o b j e k t o m ali »sti- m u l u s o m « , ki učinkuje n a z a z n a v n i sistem. Mer- leau-Pontyjev očitek t e m u p o g l e d u je, d a izklju­

čuje m o ž n o s t subjektovega tehtanja o p a ž e n e g a . Č e ž e u p o š t e v a t a v i d i k , p a je e m p i r i c i s t i č n i p o g l e d a t o m i s t i č e n in o b j e k t i v i s t i č e n . P r e d p o ­ stavlja vnaprej d a n e , izolirane objekte, ki jih opazi z a z n a v n i sistem, ne u p o š t e v a p a , d a se p e r c i p i r a n i objekti v e d n o pojavljajo v k o n t e k s t u s t r u k t u r i r a ­ n e g a v i d n e g a polja, ki predstavlja nujno ozadje in k o n t e k s t u a l n e p o g o j e za njihovo p o m e n j e n j e {ibid., p r i m , tudi Crossley 1 9 9 6 : 2 5 ) .

Po d r u g i strani imajo intelektualisti, r e c i m o D e s c a r t e s , z empiristi p o d o b n o koncepcijo telesa (in z a z n a v n e g a sistema) kot objekta, v e n d a r pred­

p o s t a v l j a j o p o s e b n o s u b s t a n c o , n e m a t e r i a l n o d u š o , r a z u m {mind), ki percipira in opravlja d r u g e

» m e n t a l n e « dejavnosti: »Vidimo s svojim razu­

m o m , n e s svojimi o č m i « {op. cit.: 2 6 ) .

Merleau-Ponty o b t e m izpelje naslednje očitke.

Prvič: percepcija-kot-sodba predpostavlja (pomen­

sko) z a z n a v o , ki je o v r e d n o t e n a , n a njeni p o d l a g i o s e b a v z p o s t a v l j a s o d b o , m n e n j e . To je t o r e j p r a v z a p r a v zastavitev in ne rešitev vprašanja. Ali, d r u g a č e r e č e n o : » i n t e l e k t u a l i z e m p r e d p o s t a v l j a subjekta z a z n a v e v i s t e m smislu, kot p r e d p o s t a v ­ ljajo empiristi objekt z a z n a v e , torej v sami osnovi percepcije« {ibid.).

D r u g i č , o b lociranju p o m e n s k e g a a s p e k t a per­

cepcije v l o č e n o p o d r o č j e telesa i n t e l e k t u a l i z e m obnavlja v p r a š a n j a d u a h z m a d u š a / t e l o . Tretja t e ž a v a p a je v t e m , d a n e r a z r e š u j e vprašanj v zvezi z n a p a k a m i p r i zaznavi.

M e r l e a u - P o n t y n a tej o s n o v i z a v r a č a intele­

ktualistični pogled, p r a v z a p r a v kateri koli pogled, ki bi reduciral vidni svet na dejanje s o d b e ali vzpo­

stavljajoče se zavesti. Pri z a z n a v a n j u , pravi, m o ­ rajo iti o p a z o v a l c i o n s t r a n sebe {op. cit.: 2 7 ) . O d ­ p r e t i se m o r a j o t i s t e m u , k a r je nekaj d r u g e g a o d njih. Percepcija m o r a biti dialektičen p r o c e s , ki deluje m e d o r g a n i z m o m in okoljem. Percepcija je o d p i r a n j e n a v z v e n d r u g o s t i in ukvarjanje z njo.

p e r c e p c i j a , ki niti n e r e d u c i r a tega ukvarjanja z d r u g o s t j o niti ni r e d u c i r a n a n a t o . Je a k t i v n o povpraševanje, ki išče svojo obliko {ibid.). O b t e m spet in še v e d n o ostaja n e r e š e n o v p r a š a n j e , k a k o l a h k o gre o p a z o v a l e c » o n s t r a n s e b e « . H u s s e r l je p o s k u š a l dati o d g o v o r s t r a n s c e n d e n c o . M e r l e a u - P o n t y je tu še m a n j j a s e n . J a s n o p a je vsaj t o , d a m u t r a n s c e n d e n c a o č i t n o n e z a d o š č a .

N a p a k a t a k o intelektualistov kot empiricistov je p o Merleau-Pontyju v t e m , d a oboji p r a v z a p r a v p r e d p o s t a v l j a j o t o , k a r n a m e r a v a j o p o j a s n i t i . E m p i r i c i s t i p r e d p o s t a v l j a j o o b j e k t p e r c e p c i j e , m e d t e m ko intelektualisti predpostavljajo subjekt p e r c e p c i j e . O b o j i n e opazijo, d a sta ti sestavini k o n s t i t u i r a n i relacijsko, d a n e m o r e t a pojasniti e n a d r u g e , d a sta o b e p r a v z a p r a v bolj r e z u l t a t p e r c e p c i j e kot p a njen razlog {ibid.). Percepcija je torej s tega vidika izvorni p r o c e s , u k o r e n i n j e n v dialektični zvezi m e d o r g a n i z m o m in njegovim o k o l j e m , k a r p o r a j a t a k o s u b j e k t a kot o b j e k t p e r c e p c i j e {ibid.).

Percepcija torej ni »doživljanje«, »izkušanje«

{experience of) objektov, t e m v e č » p r e d p i s a n o s t « {enjoinment) in » u d e l e ž e n o s t « {involvement) v njih. To je druženje ali »skupnjenje« {communion) z d r u g i m i (op. cit.: 2 8 ) .

Merleau-Ponty tudi p o s k u š a preseči p r o b l e m a ­ tični d u a l i z e m d u š a / t e l o i n t e l e k t u a l i z m a in m e h a - nicistični p o g l e d n a telo kot fizični objekt, ki ga intelektualisti delijo z empiricisti. Njegov p r e d l o g je »telesni-subjekt« {body-subject). P r e p r o s t o reče­

n o : mi s m o n a š a telesa in tako so vse n a š e izkušnje in p o m e n i , ki ž e n e j o n a š a življenja, u t e m e l j e n i v n a š e m d e j a v n e m t e l e s n e m (in m e d t e l e s n e m ) vpletanju, vključevanju {involvement) v svet {ibid., p r i m , tudi C s o r d a s 1 9 9 4 ) . Merleau-Pontyjev »te­

lesni-subjekt« je p r e d v s e m d o b e r nastavek, v e n d a r s a m p o sebi še n e daje (vseh) o d g o v o r o v . Le i z h o d i š č e za nadaljnje p r o u č e v a n j e . Tudi v smislu p o v e z o v a n j a d r u ž b o s l o v j a z n a r a v o s l o v j e m .

Vloga telesa p r i percepciji je r e c i m o v t e m , d a o m o g o č a p e r s p e k t i v o . Tu je takoj m o g o č a nave­

z a v a n a f e n o m e n o l o š k i , torej H u s s e r l o v ( t u d i Schutzov) p o g l e d ( H u s s e r l 1 9 7 5 ) : p e r c e p c i j a je v e d n o p o g l e d o d n e k o d , zamisel o p o g l e d u o d n i k o d e r je protislovna (Crossley 1 9 9 6 : 2 8 ) . O tele­

su kot točki p o g l e d a govori t u d i Melucci ( 1 9 9 6 : 71).

(,;• Z a Merleau-Pontyja p a telo predstavlja več kot zgolj i z h o d i š č n o t o č k o za p o g l e d . Njegovo poj­

movanje percepcije kot »povpraševanja« {interro­

gation), ki naleti n a » o d p o r « {resistance) ima nujno

z a p o s l e d i c o , d a sta o s e b a , ki gleda, videe (seer), in v i d e n o (seen) iz iste snovi (stuff), zato s m o lahko le kot (fizično) telo-subjekt tisti, ki v i d i m o , videi.

O d telesa b i s t v e n o d r u g a č n a sestavina, k a k r š n a je Descartesova duša (mind), n e m o r e videti sveta, m e n i Merleau-Ponty, ker n e m o r e biti točke stika m e d njo in svetom (op. cit.: 2 9 ) . S p o d o b n i m i t e ž a v a m i se je, kot v e m o , srečeval tudi H u s s e r l . Z vprašanji telesnosti p a se v zadnjem času ukvar­

ja veliko avtorjev ( p r i m . C s o r d a s 1 9 9 4 ) . V s e bolj t u d i v antropologiji ( p r i m . Borofsky 1 9 9 4 ) . Pri n a s vsaj Južnič.

Merleau-Ponty p o n u d i svojo rešitev v dveh toč­

k a h . Prva je, d a v k o n t e k s t u percepcije n e m o r e ­ m o ločiti vtisa o d p o m e n a . Polje vtisnih z a z n a v tvori s t r u k t u r o geštalta ( p o d o b e ) , k i j e p o m e m b n a za telesni-subjekt. Ta p o s t a v k a je v e z a n a n a bolj splošni pogled, p o k a t e r e m morajo biti vsi p o m e n i in ideje utelešeni (ibid.). D r u g i č : M e r l e a u - P o n t y i m a p o m i s l e k e v zvezi s k o n o t a c i j a m i p r i v a t n o s t i , ki naj bi spremljala z a z n a v o . O d k l a n j a lociranje z a z n a v e v o s e b o , ki z a z n a v a . Pravi, d a n e v i d i m o stvari v svoji glavi, t e m v e č jih v i d i m o v svetu. Tam se jih l a h k o d o t a k n e m o , p o č n e m o kaj z njimi in jih p o k a ž e m o d r u g i m . Percepcija ni notranja pred­

stava zunanjega sveta. Je odpiranje v in n a ta svet, dogaja se v » p r o s t o r u v m e s « , m e d o p a z o v a l c e m in z a z n a n i m (ibid.).

T a k o pojmovanje z a z n a v a n j a predstavlja p r i M e r l e a u - P o n t y j u o s n o v o za vse oblike zavesti.

Človeška zavest kot t a k a je torej definirana kot o d p i r a n j e navzven (ibid.).

To p a n e p o m e n i , d a so zaznave vseh vpletenih o s e b i d e n t i č n e . V r s t a razlogov, o d d r u ž b e n e p o ­ zicije d o » k u l t u r n e g a k a p i t a l a « , n a m e n o v , raz­

p o l o ž e n j in t r e n u t n i h nagnjenj, vse to vpliva n a d a n o z a z n a v o . V e n d a r to n e p o m e n i , d a je z a r a d i tega intersubjektivna s t r u k t u r a sesuta. U d e l e ž e n e o s e b e n a m r e č l a h k o diskutirajo in d e b a t i r a j o o svojih z a z n a v a h , d r u g d r u g e m u l a h k o k a ž e j o in razlagajo, k a k o videti iste stvari n a isti način. Vsto­

pajo l a h k o v z a z n a v n o polje d r u g d r u g e g a (op.

cit.: 3 0 ) . N e n a z a d n j e t a k o v s t o p a j o v s k u p n i her- m e n e v t i č n i k r o g .

S e v e d a imajo t u d i stališča M e r l e a u - P o n t y j a svoje pomanjkljivosti. Lefort recimo m e n i , d a n a š e z a z n a v e niso t a k o p r o s t e , s v o b o d n e ali n e v e z a n e , kot bi l a h k o sklepah n a p o d l a g i z a p i s o v Merleau- Pontyja. O b t e m o p o z a r j a , d a so n a š e z g o d n j e , torej o t r o š k e z a z n a v e v d o b r š n i m e r i d o l o č e n e , p o s r e d o v a n e p r e k o d r a s l i h , ki n a s p o u č u j e j o , k a k o z a z n a v a t i stvari, k a k o videti in si razlagati

svet. Mi s m o , pravi Crossley, že v z g o d n j e m o t r o ­ štvu iniciirani v p o s e b n o inačico v i d n e g a sveta (ibid.). T e m u p r a v i m o t u d i socializacija i n / a l i inkulturacija (prim, t u d i konstitucijo o s e b e p r i M e a d u 1934).

Po d r u g i s t r a n i , k o t d o k a z u j e j o e m p i r i č n e r a z i s k a v e n e k a t e r i h avtorjev, ni t a k o p r e p r o s t o diskutirati o z a z n a v a h , kot bi l a h k o sklepali p o Merleau-Pontyju. Nestrinjanja o z a z n a n e m n a m ­ r e č težijo k realistični p r e d p o s t a v k i , d a je le e n a s p o z n a v n a resničnost, torej ima n e k d o prav, d r u g i p a se moti. Ne vidi d o b r o , ima p r e d s o d k e , m o g o č e je n o r (Crossley 1996: 3 0 ) . O b t e m k o m e n t a t o r j i , niti n e n u j n o v zvezi z Merleau-Pontyjem, r e c i m o v zvezi s psihiatrijo, navajajo v p r a š a n j e d r u ž b e n e m o č i , avtoritete odločanja o t e m , »kaj je p r a v in kaj ni«: »Vsi ljudje definirajo situacijo kot resnič­

n o ; v e n d a r , ko ljudje z m o č j o definirajo situacije kot r e s n i č n e , p o t e m so r e s n i č n e za vse udeležence v v s e h njihovih p o s l e d i c a h « (prim. Potter 1 9 9 6 : 5 7 ) .

E n a o d osrednjih t o č k misli Merleau-Pontyja je »reverzibilnost« z a z n a v a j o č e g a subjekta. Tele- sni-subjekti so vidni-gledalci, dotakljivi-dotikoval- ci, sUšni-poslušalci itn. Tvorijo del z a z n a v n e g a sveta, v k a t e r e g a so o d p r t i . Torej so o d p r t i , k a r je še p o s e b e j p o m e m b n o , d o drugih. V s a k telesni- subjekt je v i d e n d r u g i m . T a k o se subjekti d r u ž i j o d r u g z d r u g i m . Seveda je t r e b a p o u d a r i t i , d a tu ne gre zgolj za vidnost telesnega-subjekta. Ključno je p o m e n s k o o b n a š a n j e d r u g i h (Crossley 1 9 9 6 : 3 0 ) . Tu se l a h k o n a v e ž e m o n a r a z u m e v a j o č e sociologijo М а х а W e b r a , ki je vedel, da i m a v s a k a dejavnost za akterja smisel, p o m e n . P o m e n i m a tudi za d r u g e , p o s r e d n o ali n e p o s r e d n o u d e l e ž e n e v d a n e m dejanju - e n a k , p o d o b e n aH razUčen p o m e n .

N a n a s torej vpliva p o m e n , ki ga i m a dejanje d r u g e g a za n a s . O d z o v e m o se n a ta p o m e n (ki ga dejanju p r i p i š e m o ) . N e o p a z u j e m o k o m u n i k a c i j e d r u g i h , temveč njihova dejanja učinkujejo n a n a s , mi p a se nanje o d z i v a m o (ibid.). Seveda tu n e gre za n i k a k r š n o s a m o u m e v n o h a r m o n i j o . P o m e n e dejanj lahko d r u g a č e r a z u m e m o , kot so mišljena.

L a h k o seveda p o m e n e tudi n a t a n č n o r a z u m e m o , ti p a n a s o g r o ž a j o . T e m u bolj ali m a n j u s t r e z e n je l a h k o tudi n a š odziv nanje itn.

N e k a t e r i , tudi Crossley, so o b stališčih Mer­

leau-Pontyja pripominjali, d a n e uspevajo v celoti upoštevati obsega, v k a t e r e m je lahko v i d n o t o č k a p o l i t i č n e diferenciacije, kjer s k u p i n e vzbujajo o b č u t e k svoje l a s t n e p o s e b n e v i d n e i d e n t i t e t e .

R e c i m o v videzih (images) p r i p a d n i k o v p o s a m e z ­ nih t. i. Subkultur in p o d o b n o . Na to se navezujejo k r i t i č n i t e k s t i o r a s n i h , m e d s p o l n i h in d r u g i h vprašanjih. Politično r a z s e ž n o s t izgleda m o r a m o seveda u p o š t e v a t i . N a v s e z a d n j e je bila ključnega p o m e n a tudi p r i a n t r o p o l o g i h , ki so vstopali v stik s s k u p n o s t m i , k a t e r i h p r i p a d n i k i so bili videti b i s t v e n o d r u g a č e o d njih ( p r i m . op. cit.: 31).

M e r l e a u - P o n t y n a p r e j razvija zamisel o teles- n e m - s u b j e k t u , ki z okoljem sestavlja »sistem«.

Telesni-subjekt se vzpostavlja s k o z akcijo. Če ni dejaven, p o t e m ni nič v e č kot m a t e r i a l n i objekt v smislu empiricistov. Če je dejaven, p o t e m je nujno v relacijskem r a z m e r j u z okoliščinami akcije, kot je d a n a v dialektičnem razmerju percepcija-akcija.

Telesni-subjekt se odziva n a okolje. G r e za dialog z okoljem, ta dialog se n e da r e d u c i r a t i . Dejanja telesnega-subjekta prav tako ne m o r e m o r a z u m e t i n e o d v i s n o o d o d n o s a d o »njegovega okolja«, kot

»njegovega okolja« n e m o r e m o r a z u m e t i neodvis­

n o o d r a z m e r j a percepcija-akcija, ki daje t e m u okolju njegovo n a r a v o (op. cit.: 3 2 ) .

T a k o l a h k o M e r l e a u - P o n t y govori o i n t e r s u b - j e k t i v n e m »sistemu«, ki se vzpostavlja m e d teles- nimi-subjekti, ki ostaja n e o k r n j e n s strani refle­

ksivne objektifikacije, s i s t e m o m , ki ni reduktibi- len n a n o b e n o s t r a n , t e m v e č z a h t e v a akcijo v s e h . Subjekti stojijo skupaj v o d n o s u »jaz—ti«. Njihove akcije so p o v e z a n e in p r e p l e t e n e , v s a k a motivi­

r a n a in k o o r d i n i r a n a glede n a d r u g o in s k o z n j o , v e n d a r b r e z z a v e s t n e g a predpostavljanja in refle­

ksivnega zavedanja s e b e ali d r u g e g a . N e razmi­

šljajo o svojem d r u g e m . O d z i v a j o se n a d r u g e in so v s r k a n i v s k u p n o akcijo. V s a k o dejanje e n e g a kliče p o dejanju d r u g e g a , ki spet kliče p o dejanju p r v e g a itn. (op. cit.: 3 2 ) .

O t a k i h pred-refleksivnih interakcijah je raz­

mišljal tudi G. H . M e a d , ki jih je i m e n o v a l »kon­

verzacija s kretnjami« (conversation of gestures).

Nanje se je o p i r a l t u d i H e r b e r t B l u m e r ( p r i m . B l u m e r 1 9 6 9 : 8 ) . T o v r s t n a konverzacija obstaja tudi m e d d r u g i m i živalskimi v r s t a m i , pravi M e a d in kot p r i m e r navaja pasji b o j . O b a , M e a d in M e r l e a u - P o n t y p o j m u j e t a to »konverzacijo« kot o s n o v n o e n o t o a n a l i z e , sistem, ki je bolj o s n o v e n kot deli ( p o s a m e z n i k i ) , iz k a t e r i h je sestavljen, in ki deluje p o d ravnijo z a v e s t n e refleksije. S tega vidika je, d a bi r a z u m e l i človeško o b n a š a n j e , nuj­

n o p o t r e b n o r a z u m e t i i n t e r s u b j e k t i v n e s i s t e m e , v k a t e r e so vključena človeška bitja. Sistem je s tega vidika bolj f u n d a m e n t a l e n k o t p o s a m e z n i k (Crossley 1 9 9 6 : 3 2 ) .

N O T R A N J I IN Z U N A N I I S V E T

M e a d je razlikoval dve ravni ali obliki interakcij v človeški skupnosti. Prva je ž e o m e n j e n a »konver­

zacija s kretnjami«, d r u g a p a » u p o r a b a p o m e n ­ ljivih simbolov« (the use of significant symbols) (prim. B l u m e r 1 9 6 9 : 8). B l u m e r ju je i m e n o v a l

»ne-simbolična interakcija« in » s i m b o l i č n a inter­

akcija«. N e s i m b o l i č n a interakcija se odvija, ko se k d o odziva n a dejanje d r u g e g a , n e d a bi si njegovo dejanje p r e d t e m i n t e r p r e t i r a l , s i m b o l i č n a inter­

akcija p a vsebuje i n t e r p r e t a c i j o dejanja ( p r i m . ibid.). To d r u g o r a v e n bi l a h k o primerjali s Cro- ssleyevo e g o l o š k o intersubjektiviteto, o k a t e r i b o g o v o r a m a l o p o z n e j e .

Pri M e a d u se torej o b l i k a i n t e r s u b j e k t i v n i h sistemov nekoliko s p r e m e n i , ko gre za lingvistično konverzacijo. Č e p r a v so odzivi še v e d n o takojšnji, se govorci slišijo govoriti in z a t o anticipirajo ver­

j e t e n o d z i v s o g o v o r n i k a . Učinkovito odgovarjajo n a svoja lastna v p r a š a n j a . T a k o je v j e z i k o v n o ko­

m u n i k a c i j o vpet d o l o č e n e l e m e n t refleksivnosti, ki ni p r i s o t e n p r i d r u g i h o b l i k a h k o m u n i k a c i j e . M e a d , M e r l e a u - P o n t y in h e r m e n e v t i č n i filozof H a n s - G e o r g G a d a m e r vsi govorijo o p o d o b n e m i n t e r s u b j e k t i v n e m sistemu v lingvistični k o m u n i ­ kaciji. Vsi trije pojmujejo d i a l o g kot k o m u n i k a ­ tiven sistem, ki je takojšen in ki h k r a t i z a o b s e g a in je večji o d seštevka o b e h v p l e t e n i h g o v o r c e v (Crossley 1 9 9 6 : 3 3 ) .

Šele p o taki konverzaciji, s k l e p a Merleau-Pon­

ty, ko se p o s a m e z n i k spominja d o g o d k a , ga vključi v svojo o s e b n o življenjsko i z k u š n j o , torej p r i p i š e d o l o č e n e zamisli sebi in d r u g e d r u g e m u . V tre­

n u t k u d i s k u r z a p a vse misli p r i p a d a j o le s i s t e m u interakcije, ki se oblikuje m e d s o g o v o r n i k o m a . V t e m smislu, pravijo M e a d , Merleau-Ponty in G a d a ­ mer, lahko n a š e odločitve, izbire in zamisli pojmu­

j e m o kot i z v o r n o s k u p n e (as genuinely shared), ki si jih delimo m e d s a b o . V takih p r i m e r i h zamisli niso last p o s a m e z n i k a , t e m v e č last p a r a . Tvorijo se v i n t e r v a l u aH v m e s (op. cit.: 3 3 ) .

i N a v e d e n e izpeljave l a h k o u p o r a b i m o t u d i z a r a z u m e v a n j e u s t v a r j a l n i h situacij v k u l t u r i in u m e t n o s t i . Po eni s t r a n i l a h k o t a k o p o j m o v a n o intersubjektivnost v g r a d i m o v o s n o v o n a š e g a raz­

mišljanja o k u l t u r n i d i n a m i k i in n a š e m r a z u m e ­ vanju nje, p o d r u g i s t r a n i p a l a h k o d o g n a n j a u p o r a b i m o tudi v k o n k r e t n i h p r i m e r i h . R e c i m o v gledališki skupini, ki pripravlja p r e d s t a v o . Z a m i ­ sli, ki se porajajo v interakciji m e d igralci, režiser­

j e m in d r u g i m i m o r e b i t n i m i v p l e t e n i m i , so (tudi)

o m e n j e n e v r s t e . T e ž k o bi jih pripisaH e n e m u o d u d e l e ž e n i h , k o n k r e t n i osebi. Pojavile so se v inter­

akciji in s a m o v interakciji; n e bi se (vsaj n e take) p o r o d i l e u d e l e ž e n c e m s a m i m , če bi bili izoHrani ali v stiku z d r u g i m i o s e b a m i . P o d o b n o velja za g l a s b e n o s k u p i n o , kjer je t a k o p o j m o v a n o inter­

s u b j e k t i v n o s t najbolj n e p o s r e d n o , k a r n a č r t n o u d e j a n j a l a z a m i s e l » s k u p i n s k e i m p r o v i z i r a n e glasbe«, ki se je - r e c i m o v n a š e m času in p r o s t o r u

- v izraziti, p r a v p r o g r a m s k i obliki razvijala v kon­

tekstu j a z z a in/ali s o d o b n e i m p r o v i z i r a n e glasbe, s č a s o m a p a se je razširila tudi n a d r u g e zvrsti glasbe, vsaj v obliki »session«, torej bolj ali manj s p r o š č e n e g a in svobodnega, o d p r t e g a muziciranja udeleženih glasbenikov. Pravzaprav je n a t a n č n e j e , če r e č e m o , d a je t o v r s t n o improviziranje bolj ali manj p r i s o t n o v glasbi o d s a m i h njenih začetkov, je i z v o r n o p r i s o t n o v v s a k i glasbi, ki jo izvaja v e č glasbenikov. V p r a š a n j e je zgolj, koliko je i m p r o ­ vizacija n a č r t o v a n a , p r e d v i d e n a , dovoljena itn., koliko p a m o r a j o glasbeniki (in r e c i m o dirigent) d o l o č e n o g l a s b e n o d e l o izvajati p o navodilih. V mislih i m a m s o d o b n o e v r o p s k o g l a s b e n o p o - ustvarjalnost, ki je u t e m e l j e n a v čimbolj z v e s t e m sledenju p a r t i t u r i . V e n d a r se je tudi v Evropi v dvajsetem stoletju ta novoveška tradicija prelomi­

la, p o eni strani z a r a d i prepletanja e v r o p s k e (tako i m e n o v a n e » u m e t n e « ali klasične) glasbe z glas­

b a m i iz d r u g i h delov sveta, n a v s e z a d n j e p a tudi s s a m i m s t i k o m m e d to (torej »klasično«) glasbo in t a k o i m e n o v a n i m i evropskimi ljudskimi glasbami, kjer je bila improvizacija veliko bolj p r i s o t n a .

P o j m o v a n j e i n t e r s u b j e k t i v n e u s t v a r j a l n o s t i l a h k o p r e s l i k a m o t u d i n a d r u g e plasti človekove dejavnosti. R e c i m o v š p o r t , p r e d v s e m v m o š t v e n e š p o r t e . Dvoboji, kot so tenis, b o k s in p o d o b n i , p o n a z a r j a j o s o r o d n o o b l i k o , kot jo je zastavil G.

H . M e a d s p r i s p o d o b o o pasjih bojih. Pri p a s j e m boju se v s a k a žival postavi v p o s e b e n položaj proti d r u g i , s p r e m i n j a p o z i c i j o v o d n o s u s pozicijo d r u g e , išče najboljši p o l o ž a j za n a p a d v skladu s p o l o ž a j e m n a s p r o t n i k a . V m o š t v e n i h š p o r t i h , kot so r e c i m o k o š a r k a , n o g o m e t , r o k o m e t in p o d o b n i , p a se m e d igralci vzpostavlja svojevrstna dina­

mika:, ustvarjalnost (podaje, r a z n e d r u g e strateške domislice itn.), ki ni v e z a n a zgolj na enega igralca, t e m v e č n u j n o z a h t e v a v p l e t e n o s t več njih. Torej o d z i v d r u g e g a n a d o m i s e l n o p o d a j o itn.

' Crossley navaja v e č očitkov, ki jih naslavljajo n a o p i s a n o p o j m o v a n j e o s n o v n e g a intersubjek- tivnega sistema. N e k a t e r i m e n i j o , d a ta zamisel z a n e m a r j a d r u ž b e n o s t r u k t u r o jezika, d r u g i , d a

so z a n e m a r j e n a v p r a š a n j a r a z m e r i j m o č i , ki so vključena v govor in ostale oblike s i m b o l n e izme­

njave. Ali recimo o p a z k a , da so naša dejanja r e d k o t a k o n e n a d n a in le r e d k o tako vsrkajo u d e l e ž e n c e , kot p r e d v i d e v a n a k a z a n a zamisel. Bolj običajno bi naj bilo, d a se p r i p r a v i m o za n a š e interakcije z d r u g i m i , d a se n a ta n a č i n z a v a r u j e m o in dose­

ž e m o tisto, k a r ž e l i m o . Ta intersubjektivistična pozicija bi naj tudi z a n e m a r j a l a n a š notranji svet, d o k a t e r e g a i m a m o le mi d o s t o p , in se o s r e d o ­ točila le n a zunanje, pojavne vidike obnašanja {op.

cit.: 3 3 ) .

Upoštevanje n a š e g a notranjega sveta, d o kate­

rega i m a m o le mi d o s t o p , naj bi p o m e n i l o , d a je o d n o s d o n a s s a m i h p r e d v s a k i m o d n o s o m z dru­

gimi. S t e m bi torej z a n i k a l i p r v e n s t v o i n t e r s u b - jektivnih r a z m e r i j , kot so jih p r e d s t a v i h M e a d , M e r l e a u - P o n t y in G a d a m e r . S tega vidika n a š e r a z m e r j e d o subjektivitete d r u g i h n e m o r e biti n e p o s r e d n o in takojšnje. Njihova subjektiviteta je z n o t r a j , n a njo se l a h k o n a n a š a m o le p r e k zu­

nanjih izrazov, intersubjektiviteta je torej sekun­

d a r n a s t r u k t u r a {op. cit.: 3 4 ) .

So n a š a m e n t a l n a stanja v b i s t v e n e m smislu z a s e b n a ? In aH so l a h k o n a š a r a z m e r j a d o sub­

jektivitete d r u g i h v e d n o zgolj p o s r e d o v a n a in dru­

g o t n a ? M e r l e a u - P o n t y m e n i , d a n e . Č e h o č e m o p r e s e č i d u a l i z e m d u š a / t e l o , p o t e m m o r a m o pri­

znati, d a je tisto, k a r p o n a v a d i p o j m u j e m o kot

» m e n t a l n e d o g o d k e « , neločljivo o d u t e l e š e n i h izvajanj ali o b n a š a n j , ki so e n a k o v i d n a o d zunaj kot o d znotraj. Še več, iz tega sledi, da se z a č n e m o z a v e d a t i naših lastnih m e n t a l n i h stanj n a isti na­

čin, kot se z a č n e m o z a v e d a t i m e n t a l n i h stanj d r u g i h . T a k o so n a š a m e n t a l n a stanja v p r i n c i p u v e d n o i n t e r s u b j e k t i v n o n a voljo n a način n a š i h izvajanj {op. cit.: 34).

Ko r e č e m o , d a o s e b a r a z u m e , pravi M e r l e a u - Ponty, se to n e n a n a š a n a n e k a j n e p o m e m b n e g a v zvezi z njenim verbalnim ali m o t o r i č n i m obnaša­

njem, torej v zvezi z njeno notranjostjo. K o reče­

m o , d a o s e b a r a z u m e , mislimo n a njeno s p o s o b ­ nost, d a izpelje d a n o n a l o g o v celoti, v s k l a d u z d o l o č e n i m i javnimi merili {op. cit.: 3 4 ) . Wittgen­

stein v zvezi s t e m pravi, d a se m o r a j o b e s e d e , kot so » r a z u m e v a n j e « , n a n a š a t i n a javno r a z p o l o ­ žljiva izvajanja, saj p r i p a d a j o j a v n e m u j e z i k u . B e s e d e v j a v n e m jeziku se n e m o r e j o n a n a š a t i n a z a s e b n a s t a n j a , saj n e m o r e m o n i k o l i i m e t i s k u p n i h pravil za njihovo aplikacijo (op. cit.: 3 5 ) .

Kaj p a o b č u t k i ? Ali niso o b č u t k i , kot r e c i m o bolečina, z a s e b n a stanja? M e r l e a u - P o n t y se s t e m

v p r a š a n j e m ni p o g l o b l j e n o ukvarjal. K a ž e , d a je menil, d a so občutki, ker so telesni, zasebni, hkrati p a jim ni pripisoval p o s e b n e g a p o m e n a . V e n d a r n e k a t e r i o b č u t k i gotovo so p o m e m b n i . R e c i m o b o l e č i n a . Tu si lahko p o m a g a m o z Wittgenstei- n o v o r a z v p i t o analizo »bolečine«.

Wittgensteinova analiza je v e n e m delu u t e m e ­ ljena v analizi jezika in »slovnice« besed, v d r u g e m delu p a v fenomenologiji. »Slovnica« se v t e m smislu n a n a š a n a logiko u p o r a b e b e s e d . Veliko g l o b o k i h filozofskih t e m je p o W i t t g e n s t e i n u re­

zultat filozofove n a p a č n e u p o r a b e jezika in z m e ­ d e , ki jo ta p o v z r o č i . E n a o d p o n a z o r i t e v tega stališča je njegova analiza »bolečine« in v e d n o s t i , kdaj k d o čuti b o l e č i n o . W i t t g e n s t e i n n a s p r o t u j e m n e n j u , d a l a h k o le p o s a m e z n i k ve, kdaj čuti b o l e č i n o in kdaj n e . Po eni strani, pravi Wittgen­

stein, je stavek: »Boli me!« bolj vzklik kot opis ali s p o z n a n j e . Je bolj p o d o b e n vzkliku »Au!« in je le sprejet k u l t u r n i v z o r e c , ki n a d o m e s t i bolj n e p o ­ s r e d n o , n a r a v n o izražanje, ki ga r e c i m o predstav­

lja o t r o š k i jok. Po d r u g i strani W i t t g e n s t e i n svoje stališče utemeljuje n a bolj f e n o m e n o l o š k i ravni.

V t e m smislu pravi, d a o p a z k a o bolečini ni objekt, ki ga l a h k o s p o z n a m o : »Ni nekaj, p a tudi n e niči«

Izjava, ki je zbegala tudi njegove p r i v r ž e n c e . Z vidika Merleau-Pontyja p a je p o p o l n o m a smisel­

na. Mi s m o n a m r e č n a š a telesa in n e m o r e m o nikoli vzpostavljati o d m a k n j e n e g a o d n o s a do tele­

sa v smislu obravnavati telo kot objekt ali »nekaj«.

Z a dele n a š e g a telesa, pravi Merleau-Ponty, n e m o r e m o reči, d a n a s bolijo v smislu, kot n a s lahko boli n e k i zunanji p r e d m e t , r e c i m o dolga palica.

D e l i t e l e s a l a h k o p r e d s t a v l j a j o le »z b o l e č i n o n a d l e g o v a n o m e s t o « . W i t t g e n s t e i n pravi r e c i m o , d a n e m o r e vedeti o svojih b o l e č i n a h , ker »jih i m a « . Vedeti o b o l e č i n a h n e k o g a bi p r e d p o s t a v ­ ljalo, d a obstajajo kot s a m o s t o j e n f e n o m e n , ki se n a n a š a n a l a s t n o bitje n e k o g a , v e n d a r se n e . P o t e m t a k e m v t e m smislu n e m o r e m o vedeti za l a s t n o b o l e č i n o , t e m v e č jo č u t i m o (op. cit.: 3 6 ) .

N a s p r o t n a plat tega vidika je v p r a š a n j e , če l a h k o kdaj koli v e m o za b o l e č i n o d r u g e g a . Tudi tukaj W i t t g e n s t e i n u p o r a b l j a o b a vidika, »slovnič­

n e g a « in f e n o m e n o l o š k e g a . K d o r r e č e , d a nikoh n e m o r e m o vedeti, ali d r u g e g a boli, n a p a č n o u p o ­ rablja b e s e d o »vedeti«. Kar zanika, ni to, ali vemo za b o l e č i n o d r u g e g a , t e m v e č , aH jo imamo mi, jo č u t i m o . N a s seveda n e boli. V o b i č a j n e m smislu b e s e d e »vedeti« je seveda p o p o l n o m a m o g o č e , d a d v o m i m o o bolečini d r u g e g a in o t e m , aH v e m o za to b o l e č i n o (op. cit.: 3 6 ) . h ; ; ' . . • ;

Pri vsej stvari je n a j p o m e m b n e j š e , d a p r a v z a ­ p r a v n e mislimo o bolečini d r u g e g a , t e m v e č se p r e d v s e m o d z i v a m o n a n j o . B o l e č i n a d r u g e g a učinkuje n a nas. NikoH ne m o r e m o čutiti bolečine d r u g e g a , v e n d a r lahko v e m o , d a jo čuti. N a š odziv n a b o l e č i n o d r u g e g a je sočutje. N a pred-refle- ksivni in r a d i k a l n o intersubjektivni ravni se l a h k o n a t o b o l e č i n o d r u g e g a o d z o v e m o t u d i , p r e d e n i m a m o k a k r š n o koH refleksivno vedenje o t e m . Njihova b o l e č i n a l a h k o k o m u n i c i r a z n a m i in n a s p o z o v e na odziv. Seveda je ta odziv m o g o č le v p r i m e r u , če d r u g a o s e b a n e prikriva svoje boleči­

n e . Če n e v e m o zanjo, n e m o r e m o storiti nič (op.

cit.: 3 7 ) .

V zvezi z vprašanji o n a š e m o d n o s u d o d r u g i h in n a m s k u p n e g a sveta s p o m o č j o percepcije, akcij in i z r e č e n i h misli ostaja o d p r t o še e n o ključno vprašanje: čustvo. Upoštevati m o r a m o , d a so stiki m e d telesnimi-subjekti p r e ž e t i z ljubeznijo, sov­

r a š t v o m , ljubosumjem, p o n o s o m , s r a m o v a n j e m in ostalimi čustvi. N a š a r a z m e r j a so v e d n o »raz­

p o l o ž e n j s k a « (mooded), p r a v i Merleau-Ponty. Se več, t a k i m r a z p o l o ž e n j e m se n e m o r e m o izogniti.

Tudi n a v i d e z n e v t r a l n o č u s t v e n o r a z m e r j e je na­

b i t o s čustvi. Če h o č e m o i n t e r s u b j e k t i v n o raz­

merje r a z u m e t i kot k o n k r e t n o m e d o s e b n o raz­

merje, m o r a m o č u s t v e n e r a z s e ž n o s t i u p o š t e v a t i kot ključne sestavine takega o d n o s a ( p r i m . Cro­

ssley 1 9 9 6 : 4 5 ) . Čustvo je za Merleau-Pontyja tele­

sna n a r a v n a n o s t , način bivanja v o d n o s u d o sveta.

Čustva so neločljivo p o v e z a n a z ostalimi a s p e k t i intersubjektivnosti. O b t e m M e r l e a u - P o n t y m e n i , d a čustva delujejo p r e d v s e m n a pred-refleksivni ravni in z a t o ni n u j n o , d a se jih refleksivno zave­

d a m o . Bolj kot s m o potopljeni v d o l o č e n o čustvo, m a n j to o p a ž a m o . L a h k o s m o j e z n i ali ljubosum­

ni, n e d a bi se tega zavedaH ( p r i m . Crossley 1 9 9 6 : 4 5 ) .

Crossley p o u d a r i tri p o m e m b n e t o č k e v kon­

tekstu intersubjektivnosti in čustev. Najprej: čust­

va niso notranja stanja. Manifestirajo se n a način, n a k a t e r e g a d e l u j e m o , vsaj p o t e n c i a l n o so stanja, ki jih lahko javno in intersubjektivno o p r e d e l i m o . Nadalje so čustva d e f i n i r a n a kot n a č i n r a z m e r j a . Sestavljajo del sistema, ki ga t v o r i m o z d r u g i m i . Z d r u g i m i se d r u ž i m o p r e k čustev. N a z a d n j e , pravi Crossley, izhaja iz p o v e d a n e g a , d a so čustva d i a l o š k o k o n s t i t u i r a n a . Čustva oblikujejo in so o b l i k o v a n a skoz n a š o interakcijo z d r u g i m i . Lah­

ko s m o jezni, s č i m e r r e c i m o p o v z r o č i m o s t r a h pri d r u g e m , kar n a t o povzroči n a š o b č u t e k krivde, ker ga n i s m o želeli p r i z a d e t i . To l a h k o spet pov-