M E S T O NEVLADNIH ORGANIZACIJ . V S O C I A L N E M V A R S T V U

Vesna Leskošek

M E S T O NEVLADNIH ORGANIZACIJ . V S O C I A L N E M V A R S T V U

S o c i a l n o varstvo je p o d r o č j e socialne politike, o k a t e r e m v javnosti teče najmanj b e s e d . Je spregle­

d a n o , m a r g i n a l i z i r a n o in r a v n o zato v a r n o p r e d k r i t i k a m i in ocenjevanjem. Po d r u g i s t r a n i p a je ključno za preživetje ljudi, saj ureja o s n o v n e so­

cialne p r a v i c e izven zaposlitve ter h k r a t i d o l o č a storitve za različne populacije in s k u p i n e . Z a s e d a velik del polja socialne d r ž a v e ' in k a ž e n a n a č i n d r ž a v n e g a r a z u m e v a n j a d r u ž b e n e blaginje (Svet- lik 1 9 9 1 : 2 2 ; p r i m , t u d i R u s 1990: 1 ). Pojmovni a p a r a t p o d r o č j a je d e f i n i r a n široko. T a k o l a h k o socialno državo r a z u m e m o kot zagotavljanje mini­

m u m a , ki ga v zvezi z d e n a r n i m i d o d a t k i definira v s a k a d r ž a v a in se n a n a š a n a p r a g revščine, lahko p a k t e m u p r i š t e j e m o še različne storitvene ser­

vise. G r e torej za o d p r t e kategorije, ki jih d r ž a v e v večjem delu definirajo v s a k a z a s e , č e p r a v so z n a n e t u d i s p l o š n o veljavne f o r m u l e za bolj enot­

n e definicije. Ve se, d e n i m o , k a k o se d o l o č a p r a g revščine in k a k o d e n a r n i d o d a t k i . O d p r t a je tudi meja p r e h o d a iz socialne države v državo blaginje.

Kdaj s i s t e m u r e č e m o blaginjski in kdaj socialni, je torej a r b i t r a r n a odločitev. V s e k a k o r velja, d a blaginjski sistem s svojo intervencijo pokrije več človekovih p o t r e b , ki izhajajo iz socialnih stisk, in je u s m e r j e n h k a k o v o s t i .

G l e d e n a p o d o b n e p r o c e s e industrializacije, urbanizacije in dezagrarizacije so države v razvoju socialnih politik k o n v e r g i r a l e . V e n a k i m e r i p a so tudi divergirale, saj so p r o d u k t specifičnih ideo­

logij subjektov, ki jih uveljavljajo (Rus 1 9 9 0 : 2 4 ) . Z a t o je razvoj e v r o p s k i h socialnih politik p o d o ­ b e n in h k r a t i različen. P o m e m b n o je vedeti, d a je razvoj socialne d r ž a v e p o s l e d i c a socialističnih in s o c i a l d e m o k r a t s k i h politik in delavskih bojev. V d r ž a v a h z m o č n i m i d e s n i m i politikami je socialna država ostajala pri m i n i m u m u m o ž n e intervencije in je bilo reševanje socialnih p r o b l e m o v v e č i n o m a p r e p u š č e n o cerkvi in s t e m d o b r o d e l n o s t i in sanio-

p o m o č i . V s k a n d i n a v s k i h d r ž a v a h z m o č n e j š o s o c i a l n o d e m o k r a t s k o tradicijo je blaginjski m o d e l socialne politike najbolj razvit. M o č n a d r ž a v n a intervencija je bila z n a č i l n a tudi za V. Britanijo p r e d v l a d a v i n o M . T h a t c h e r . S o c i a l n a politika je z n o t r a j p o s a m e z n i h d r ž a v o d v i s n a o d d v e h p r o ­ cesov, in sicer o d političnega konsenza'^ o socialni d r ž a v i in kompromisa o njeni širini (Sullivan

1 9 9 2 ) . K o n s e n z se n a n a š a n a i d e o l o š k e p r e p o - stavke sistema, k o m p r o m i s p a n a m a t e r i a l n e , če­

p r a v se p r o c e s a p o g o s t o p o m e n s k o p r e p l e t a t a in sta s o o d v i s n a . N o b e d e n o d političnih sistemov se t e m a p r o c e s o m a n e m o r e p o p o l n o m a izogniti.

Socialno varstvo je le del širokega polja social­

n e d r ž a v e , ki zajema d e n a r n e d o d a t k e in storitve.^

S e m n e štejemo s t a n o v a n j , i z o b r a ž e v a n j a , otroš­

k e g a varstva, zaposlitev, različnih zavarovanj in d r u g i h p r o g r a m o v , ki sodijo v širše polje socialne politike.'' V t e m zapisu se omejujem n a storitveno polje socialnega varstva, ker je najbolj o d p r t o za delovanje n e v l a d n i h o r g a n i z a c i j . Z a d e n a r n e do­

d a t k e skrbijo j a v n e službe, ki imajo izoblikovane kriterije in m o r a j o zagotavljati e n a k o d o s t o p n o s t in p r a v i č n o s t p r i dodeljevanju. N e v l a d n e organi­

zacije p a se vključujejo v izvajanje različnih sto­

ritev, ki jih u v r š č a m o izven m i n i m u m a , p o t r e b n e ­ ga za dostojno preživetje tistih, ki si ga ne z m o r e j o zagotavljati sami. Meja v s t o p a n e v l a d n i h organi­

zacij v socialnovarstven sistem je p r i n a s p r e d m e t r a z p r a v z a d n j e desetletje.

Z a slovenski sistem je bila z n a č i l n a i z e n a č e - v a l n a socialna politika. R u s loči blaginjski m o d e l socialne politike o d i z e n a č e v a l n e g a (Rus 1 9 9 0 : 179—182). Z a p r v e g a je z n a č i l n a težnja p o višji kakovosti življenja, za d r u g e g a p a i z e n a č e v a n j e državljanov. Socialna politika v slednjem je ra­

z u m l j e n a kot d o p o l n i l o e k o n o m s k i politiki, s ka­

t e r o se staplja v splošno d r u ž b e n o politiko. N j u n o l o č e n o s t so r a z u m e U le kot p r e h o d e n pojav, ki je

k a z a l n a n e r a z v i t o s t s a m o u p r a v n e g a s i s t e m a ( D r a g o s 1 9 9 8 : 241). T a k o l a h k o p o j a s n i m o tudi d e j s t v o , d a s o c i a l n e p o l i t i k e , ki bi izhajala iz dejanskega d r u ž b e n e g a stanja, nikoli ni bilo. Rev­

ščina ni bila p r e d m e t politik in intervencij, storit­

veni servisi p a so bili k o n t r o l n i in izključevalni.

Z n a č i l n a je bila institucionalizacija tistih, ki niso spadali v večinsko p o d o b o d r u ž b e . Z a r a d i segre- gacijskega šolstva so bili fizični in i n t e l e k t u a l n o ovirani ljudje k a t e g o r i z i r a n i in v p o s e b n i h institu­

cijah, »motečim« o t r o k o m in m l a d o s t n i k o m je bila p r i p i s a n a kategorija motenj vedenja in o s e b n o s t i , ki ji je u s t r e z a l p o s e b e n niz institucij, vse skupaj p a so bile u m a k n j e n e iz m e s t in postavljene n a podeželje; t a k o je nastajal vtis, d a teh s k u p i n ljudi v d r u ž b i ni. K a t e g o r i z i r a n j e ima še e n n a m e n , in sicer k a ž e n a o s e b n e ali o s e b n o s t n e značilnosti nosilk in nosilcev kategorije, kar p r e n e s e r a z p r a v o z d r u ž b e n e n a o s e b n o raven. N a m e s t o prostitucije se je, d e n i m o , govorilo o p r o m i s k u i t e t n i h žens­

k a h . Prostitucija je pojav, ki je p o s l e d i c a d r u ž b e ­ nih r a z m e r i j , p r o m i s k u i t e t n o s t p a je o s e b n o s t n a z n a č i l n o s t p o s a m e z n i c e . Sistem je bil torej pra­

vičen, le ljudje so bili p r o b l e m a t i č n i . Večina peda­

goških, psiholoških in socialnih intervencij je bila z a t o u s m e r j e n a v korekcijo o s e b n o s t i in n e v spre­

minjanje d r u ž b e n i h okoliščin. Z a r a d i take narav­

n a n o s t i v s t o r i t v e n e m s i s t e m u ni bilo p r o s t o r a za t e ž a v e , ki so k a z a l e na s p l o š n o stanje d r u ž b e . Po­

p o l n o m a so bile i g n o r i r a n e t e m e , kot je nasilje in s p o l n o nasilje, motnje hranjenja, d u š e v n o zdravje, t r p i n č e n j e , b r e z d o m s t v o , revščina in še m n o g e d r u g e . O t e h se d o s r e d i n e o s e m d e s e t i h let ni govorilo, v e č i n o m a p a so se pričele o d p i r a t i v z a č e t k u d e v e t d e s e t i h let.

V o s e m d e s e t i h letih objavijo »zeleno knjigo«, d o k u m e n t , ki je imel naslov Samoupravna ureditev socialne politike v Sloveniji ( 1 9 8 4 ) in je urejal c e l o t n o p o d r o č j e d e n a r n i h d o d a t k o v ^ štipendij, z a v a r o v a n j , določal je varstvo m a t e r e , o t r o k a in d r u ž i n e in kriterije za p r i d o b i t e v s o l i d a r n o s t n e g a stanovanja. V p r v e m poglavju Jože Božič piše o socialni politiki kot sestavini d r u ž b e n o e k o n o m ­ skega razvoja in ugotavlja, da je g o s p o d a r s t v o iz­

č r p a n o , o s i r o m a š e n o in p r e z a d o l ž e n o . Socialna politika naj bi prispevala k m o t i v i r a n o s t i z a delo in k večanju o d g o v o r n o s t i delovnega ljudstva. De­

lavec m o r a p o s t a t i nosilec pravic, o b v e z n o s t i in o d g o v o r n o s t i v c e l o t n i d r u ž b e n i r e p r o d u k c i j i . R a v n o z a t o so bile v tistem času vse pravice veza­

n e na zaposlitev in so s p r e g l e d a n e s k u p i n e ljudi, ki so bili iz različnih razlogov izločeni iz zaposlitve

in z institucionalizacijo p o g o s t o tudi iz d r u ž b e . Storitveni servisi, ki s m o jih p o z n a l i p r e d spre­

m e m b a m i v devetdestih letih, so bili znotraj social­

nega varstva centri za socialno d e l o , d o m o v i za starejše, v a r s t v e n o delavni centri za d u š e v n o pri­

z a d e t e , zavodi za d e l i k v e n t n o m l a d i n o in o t r o k e z m o t n j a m i v vedenju in o s e b n o s t i , d o m o v i za t e l e s n o p r i z a d e t e . D r u g i h s t o r i t e v n a t e m p o ­ dročju ni bilo.

R A Z V O J N E V L A D N I H S O C I A L N I H O R G A N I Z A C I J N e v l a d n e organizacije, ki so delovale p o d r u g i svetovni vojni, bi l a h k o imenovali tudi p a r a d r ž a v ­ n e in so imele m o č n o k o n t r o l n o funkcijo. Bile so p l a č a n e d i r e k t n o iz državnega p r o r a č u n a in nikoli niso s p r o ž a l e neprijetnih vprašanj o izvoru social­

nih p r o b l e m o v . V taki vlogi je bila Z v e z a prija­

teljev m l a d i n e , invalidska d r u š t v a , d r u š t v a u p o ­ kojencev in Rdeči križ. Pokrivale so p o p u l a c i j e o t r o k , invalidov, n e z a p o s l e n i h in starih. D r u g i h d r u š t e v v d r ž a v n i h r e g i s t r i h n e m o r e m o najti (Črnak-Meglič 2 0 0 0 : 2 0 8 ) . Delovanje d r u š t e v je bilo o m e j e n o n a l o k a l n o raven, o r g a n i z i r a n a p a so bila v zveze, ki so p o m e n i l e m e h a n i z e m držav­

n e k o n t r o l e n a d njimi (op. cit.: 134). R a z m e r j a se z a č n e j o spreminjati šele v o s e m d e s e t i h letih, ki so bila čas novih d r u ž b e n i h gibanj, teoretskih raz­

p r a v in novega g o v o r a o civilni d r u ž b i n a Sloven­

s k e m . N a s t a l o je več v z p o r e d n i h d r u ž b e n i h gi­

b a n j , m e d d r u g i m tudi d v e , ki sta p o m e n i l i spre­

m e m b e v socialnem varstvu. Feministično gibanje je p r i č e l o o p o z a r j a t i n a nasilje n a d ž e n s k a m i in otroci, gibanje za zaščito n o r o s t i p a je o p o z o r i l o na nesprejemljive p r a k s e p s i h i a t r i č n i h b o l n i š n i c . Razvijati se je pričel govor o otrokovih in splošnih človekovih pravicah in začele so se pojavljati p r v e iniciative za deinstitucionalizacijo in d r u ž b e n o vključevanje o z i r o m a za pravico d o življenja v s k u p n o s t i .

V istem času se pričnejo pojavljati tudi različne s k u p i n e strokovnjakov in strokovnjakinj, ki so v d o k t r i n e različnih fakultetnih p r o g r a m o v p o s k u ­ šali v n a š a t i nove m e t o d e in vplivati na t e o r e t s k e s p r e m e m b e . N e k a t e r i so to počeli t a k o , d a so spreminjali p r a k s o in izvajali različne s k u p n o s t n e p r o j e k t e , d r u g i so se s t e m ukvarjali bolj a k a d e m ­ sko ali p a d r u ž b e n o a n g a ž i r a n o . V t e h s k u p i n a h so se srečevali predavatelji in predavateljice n a fakultetah, nezadovoljni p r a k t i k i iz različnih usta-

nov, b r e z p o s e l n i strokovnjaki in strokovnjakinje, š t u d e n t k e in š t u d e n t j e . N e k a t e r e o d teh s k u p i n so se registrirale kot d r u š t v a in so za delo p o s k u ­ šale pridobiti tudi f i n a n č n a sredstva, n e k a t e r e p a so delovale n e f o r m a l n o aH p a so bile del razisko­

valnih p r o j e k t o v ljudi iz fakultet. V t e m času so se v razUčnih s k u p i n a h pojavljali p r i b l i ž n o isti ljudje, k e r je bilo bolj p o m e m b n o s p r e m i n j a t i situacijo kot se ogrevati za p o s a m e z n e k o n c e p t e ali razvijati e n o s a m o storitveno p o d r o č j e . V e n d a r se p r i analizi tega o b d o b j a s o o č a m o s p o m a n j ­ kanjem zapisov, ki bi omogočali bolj konsistentno refleksijo. D r u š t v a n i s o delovalo s t r u k t u r i r a n o , še m a n j p a n e f o r m a l n e s k u p i n e , z a t o ni na voljo zapisnikov ali urejenih arhivov. V s e k a k o r velja, da so bile n a n o v o ustanovljene c i v i l n o d r u ž b e n e s k u p i n e ali organizacije n e p r o f e s i o n a l n e , manj s t r u k t u r i r a n e , h i t r o so r a z p a d a l e in nastajale na novo, p o g o s t o je bilo delovanje odvisno o d ozkega jedra aktivistk in aktivistov in niso imele finančnih sredstev, ki bi o m o g o č a l a profesionalizacijo. Ve­

čina novih s k u p i n ali d r u š t e v je delovala j a v n o , se z a v z e m a l a za d r u ž b e n e s p r e m e m b e in v p r o ­ stor vnašala inovacije, t a k o v m e t o d a h kot v p o m e ­ nih. Njihovi glavni značilnosti sta bila aktivizem in a n g a ž i r a n o s t .

Leta 1992 je bil sprejet nov Z a k o n o socialnem varstvu, ki p r e t r g a m o n o p o l d r ž a v n i h služb n a d intervencijo v življenja ljudi ter u v e d e p l u r a l i z e m izvajalcev storitev. P o l e g d r ž a v n i h s l u ž b se v izvajanje vključijo še N V O , v k a t e r e štejemo t a k o n e p r o f i t n e p r i v a t n e z a v o d e kot n e p r o f i t n a d r u ­ štva. V sistem se vključijo tudi z a s e b n a podjetja.

Ministrstvo za d e l o , d r u ž i n o in socialne z a d e v e je začelo objavljati r e d n e letne razpise za sofinan­

ciranje socialnih p r o g r a m o v , n a k a t e r e se je pri­

javljalo vsako leto v e č organizacij. Socialnovar- stvene N V O so pričele pridobivati d e n a r še iz dru­

gih virov, kot je U r a d RS za m l a d i n o in iz lokalnih s k u p n o s t i . P o l e g t e h virov je bil p r i s o t e n t u d i r e d e k tuj d e n a r , č e p r a v Slovenija nikoli ni bila zanimiva za tuje fundacije. N e v l a d n e organizacije se pričnejo v e d n o bolj strukturirati in instituciona­

lizirati, postajajo h i e r a r h i č n e , m n o g e registracijo spremenijo iz d r u š t v a v privatni zavod. Pridobiva­

nje d e n a r j a p o s t a n e e n a o d p r i m a r n i h o k u p a c i j p r e d v s e m z a t o , k e r je večina ljudi z delovanjem v N V O kreirala lastno zaposlitev. S a m o z a p o s l o v a - nje p o s t a n e p o m e m b e n k o n c e p t , ki je bil posle­

dica želje p o lastni ustvarjalnosti in p r e p r i č a n j a , da zaposlitev v N V O zagotavlja večjo s v o b o d o . Po drugi strani p a se je trg dela skrčil in je bilo na

voljo v e d n o manj »varnih« d r ž a v n i h služb. Z a p o ­ slovanje v N V O t a k o p o s t a n e p o l e g večjega ugod­

ja tudi e k s i s t e n č n a nuja.

V približno petnajstletnem obdobju razvoja so N V O n a r e d i l e p o t o d aktivizma k profesionaliz­

m u . Iz c i v i l n o d r u ž b e n i h aktivističnih s k u p i n so n a s t a l e nove službe, ki so se vzpostavile na p r o ­ cesu »cepitve«. S k u p n o delovanje v o s e m d e s e t i h letih ni zaznavalo razlik m e d p o s a m e z n i m i akterji in a k t e r k a m i , saj je bilo u s m e r j e n o p r e d v s e m v kritiko splošnih d r u ž b e n i h r a z m e r in je n a p a d a l o

»zunanje sovražnike«. Razlike so se p o k a z a l e šele z r a z v o j e m r a z p r a v znotraj p o s a m e z n i h s k u p i n ali organizacij.^ Č e p r a v je bila kritika n a v i d e z e n a k a , so bila p r e p r i č a n j a , iz k a t e r i h je izhajala, b i s t v e n o različna, tudi t a k a , da s k u p n o d e l o ni bilo več m o g o č e . P r i č n e se m e d s e b o j n i boj za sredstva, m o č in prestiž, v k a t e r e m so bili eni bolj in d r u g i manj u s p e š n i . D e v e t d e s e t a leta so bila t a k o z a z n a m o v a n a s t e k m o v a l n i š t v o m in n e z a u ­ p a n j e m , ki je vso sfero individuaHziralo. Sodelo­

vanja je bilo m a l o , č e p r a v se m e d društvi, ki so v e n d a r l e uspela o b d r ž a t i tudi svoj aktivistični zna­

čaj, ni nikoli n e h a l o . Cepitev ni bila nujno ozna­

č e n a z r a z c e p o m in n e z a u p a n j e m . V zadnjih letih p o n o v n o prihaja d o p o b u d za sodelovanje, k a r je v p r v i vrsti z n a k , da se n e v l a d n a sfera stabilizira in n o r m a l i z i r a , boj za m o č p a je k o n č a n aH vsaj v zatišju. Iz r a z n i h d r u š t v e n i h p r o m o c i j s k i h m a t e ­ rialov je videti, kot da bi imele te organizacije v z a d n j e m desetletju več stika s tujimi kot z d o m a ­ čimi organizacijami. Svojo legitimnost in p o t r e b ­ n o s t dokazujejo z e v r o p s k i m i t r e n d i in s p r e m e m ­ b a m i , ki imajo dejanski in n e le namišljen vpliv na njihovo delovanje. E v r o p a postaja r e f e r e n č n a t o č k a n e glede na t o , ali gre za dejanske p o v e z a v e in p o d a t k e aH le za p r e d s t a v e o boljšem življenju.

V s e k a k o r velja, da so se na p o d r o č j u blaginjskih s i s t e m o v v E v r o p i dogajale s p r e m e m b e , ki so imele vpliv na d o m a č e dogajanje.

P O L I T I Č N O O Z A D J E S P R E M E M B ' O s e m d e s e t a leta so bila p e s t r a tudi n a Z a h o d u . N a p o d r o č j i h , ki jih z a j e m a p o j e m socialne dr­

žave, so jih z a z n a m o v a l a gibanja za pravice u p o ­ r a b n i k o v storitev. Civilna gibanja so n a s p r o t o v a l a institucionalizacijam, uvajala k o n c e p t n o r m a l i ­ zacije k o t p r a v i c e d o v s a k d a n j e g a življenja v s k u p n o s t i , pravice d o vpliva in u p o š t e v a n j a člo­

vekovih pravic p r i različnih o b r a v n a v a h . Najprej

Ј У Т г Л А у Г / З И Ј М З ' VESNA L E S K O Š E K l O A J V J H OT2:iM se gibanje začne n a p o d o r o č j u psihiiatrije, o č e m e r

p r i nas v e č piše Vito F l a k e r ( 1 9 9 8 : 177). Pozneje se razširi še n a širše p o d r o č j e d u š e v n e g a zdravja in vključi vse, ki se s o o č a j o z institucionalizacijo, n a k a t e r o n e m o r e j o vplivati. Iz t e h gibanj se razvijejo še d r u g a , n a p r i m e r del feminističnih, ki o p o z a r j a j o n a nasilje in n a p o l o ž a j ž e n s k v ob­

ravnavah, p a n a p o d r o č j a dela z otroci in m l a d i n o , kjer p o u d a r i j o s p o l n e z l o r a b e , oglašajo se starejši z z a h t e v o p o participaciji in d r u g i . Vsa gibanja skupaj so sprožila m n o g e r a z p r a v e in kritike so­

cialne poHtike in blaginjskih sistemov.

Feministična kritika se n a n a š a p r e d v s e m n a dejstvo, d a socialno politiko kreirajo m o š k i , izva­

jajo p a ž e n s k e , ki so najštevilnejše tudi v vlogi p r e j e m n i c d e n a r n i h d o d a t k o v ali storitev. G. Pa­

scali o p o z o r i n a u p o r a b o jezika, ki p r e k r i v a po­

m e m b n a dejstva o m e s t u in vlogi ž e n s k v storitvah ter n a u p o r a b o r a z i s k o v a l n e m e t o d o l o g i j e , ki za­

kriva n e e n a k a r a z m e r j a m e d s p o l o m a , k a r i m a p o s l e d i c e tudi v n a p a č n o p l a n i r a n i h u k r e p i h (Pa­

scali 1986). J a n e t Finch p r e d l a g a u p o r a b o kvali­

tativne m e t o d o l o g i j e , ki p r i p o m o r e k t e m u , d a ž e n s k e izražajo tudi tisto, k a r je s k v a n t i t a t i v n o metodologijo težje zajeto, in sicer o s e b n e izkušnje in b o l e č i n e . U b e s e d i j o l a h k o stiske, ki z a r a d i na­

p a č n e r a b e metodologije ostanejo skrite (Finch 1 9 9 1 : 1 9 4 - 2 0 5 ) . Najpogosteje so p r e d m e t femi­

nistične kritike tisti socialno poUtični k o n c e p t i , ki vidijo z a k o n kot ženski poklic in gospodinjstvo k o t n j e n o d e l o v n o m e s t o . T o so k o n c e p t i , ki zmanjšujejo dolžnosti d r ž a v e n a r a č u n večje vloge d r u ž i n e pri skrbi za ljudi. F e m i n i z e m devetdesetih se r a z l i k u j e o d p r e j š n j e g a p o t e m , d a z a č n e ločevati tudi m e d ž e n s k a m i s a m i m i . A n n Davis govori o s k u p i n a h p r e d s t a v n i c etničnih s k u p n o s t i v Angliji, ki z a r a d i diskriminacije n e dobijo služb v socialnih servisih in se t a k o ločijo o d d r u g i h ž e n s k , ki sodijo v k u l t u r n o večino (Davis 1 9 9 5 ) . E n a najvidnejših p r e d s t a v n i c novega vala feminis­

tične kritike socialne politike F i o n a Williams p o ­ u d a r j a p r e d v s e m dejstvo, d a d o s e d a n j a razisko­

vanja izhajajo iz o m e j e n e g a p o g l e d a n a n e e n a ­ kosti in socialne razlike (Williams 1999). Politike so n a r a v n a n e n a k a t e g o r i j e , ki zahtevajo o s e b n e intervencije in d r u ž b e n e s p r e m e m b e . Take so in­

validi, d u š e v n o p r i z a d e t i , t e ž a v n e d r u ž i n e , rizični o t r o c i in p o d o b n e . Raziskovanje n e e n a k o s t i p a p o k a ž e n a s k u p i n e ljudi, ki jih klasične politike niso zajemale, kot so b r e z d o m c i , revni, n e z a p o ­ sleni, p r i p a d n i k i manjšin. Te s k u p i n e z a s t o p a j o u p o r a b n i š k a in d r u g a gibanja. Tudi o n a p o k a ž e .

d a ž e n s k e niso e n o t n a kategorija.

Feministične kritike se začnejo b i s t v e n o razli­

kovati, ko o d p r e j o v p r a š a n j e , ali blaginjski sistem n e utrjuje dojemanje ž e n s k kot s k r b n i c . Se torej z a r a d i njega spolna razmerja v d r u ž b i n e spremin­

jajo? Prvi očitek blaginjskim s i s t e m o v je patriar­

halnost, ki ž e n s k e postavlja v vlogo skrbnic in mo­

ške v vlogo upravljalcev. T a k a delitev se izvaja p o d zaščito p a t e r n a l i s t i č n e g a m o r a l n e g a r e d a . N a n c y F r a s e r j a v n o p a t r i a r h a l n o s t o p r e d e l i kot obstoječa d r u ž b e n a r a z m e r j a , v k a t e r i h je n a s t a l a socialna d r ž a v a (Culpitt 1 9 9 2 : 3 6 ) . V zgodnji m o ­ d e r n i so d r ž a v e uvajale delitev n a j a v n o in z a s e b ­ n o sfero, kjer je bila p r v a n a m e n j e n a m o š k i m in d r u g a ž e n s k a m . Javna in politična sfera sta bih z a š č i t e n i p r e d p a r t i c i p a c i j o ž e n s k , k a r se je reflektiralo t a k o v p o m e n i h kot v u k r e p i h . Razvoj socialne d r ž a v e je o m o g o č a l razvoj novih d r u ž ­ b e n i h vlog, in sicer vloge klientov, kjer ž e n s k e p o s t a n e j o originalen p a r a d i g m a t i č n i subjekt. Pro­

b l e m a t i č n a je vloga z a p o s l e n i h , ki jo je r a z u m e t i z n o t r a j ideologij o n a r a v n i vlogi ž e n s k e kot skrb­

nice in tudi vloga p r e j e m n i c p o m o č i , ki so p o d ­ v r ž e n e p r o f e s i o n a l n i m e k s p e r t i z a m , kjer njihov glas n e velja dosti. Svoje stiske n e m o r e j o oceniti samCj kaj se jim z a r e s dogaja, jim l a h k o pojasnijo šele d r u g i , ki so z m o ž n i bolj r a c i o n a l n e p r e s o j e . Pri feministični kritiki je t r e b a razlikovati m e d k r i t i k a m i socialne d r ž a v e kot p o g o d b e o d r u ž b e ­ nih o b v e z n o s t i h , ki izhajajo iz p r e d p o s t a v k , d a so n e e n a k o s t i p o s l e d i c e d r u ž b e n i h p r o c e s o v in n e k r i v d a p o s a m e z n i k o v , in s o c i a l n o politiko, ki je s k u p e k p r e p r i č a n j in u k r e p o v . G r e za kritiko teh politik in javnih a d m i n i s t r a c i j .

P o d o b n e so kritike uporabniških gibanj. Prične­

jo se u p i r a t i vlogi, ki jo imajo v o b r a v n a v a h , in jo uvrstijo m e d p a t e r n a l i s t i č n e p r o f e s i o n a l n e i d e o ­ logije. Zahtevajo s p r e m e m b o svojih vlog v p o s t o p ­ kih in se iz klientov p r e i m e n u j e j o v u p o r a b n i k e storitev, k a r naj bi predpostavljalo njihovo aktivno vlogo. Vloga, ki jo imajo p r i profesionalističnih i n t e r v e n c i j a h , je vloga p r e j e m n i k o v ali klientov, ki je v e č i n o m a p a s i v n a . Z a h t e v a j o p r a v i c o d o s p r e j e m a n j a odločitev, ki vplivajo n a njihove živ­

ljenjske p o t e k e , in to kljub t e m u , da se intervencije dogajajo v času njihovih o s e b n i h kriz in so pove­

z a n e s p r o b l e m i . Z a h t e v a j o p r a v i c o d o življenja v s k u p n o s t i in d o i n d i v i d u a l i z i r a n i h n a č i n o v obravnave, ki b o d o p r e p o z n a v a l i njihove dejanske stiske in jih n e b o d o videli le kot p r i p a d n i k e dolo­

č e n i h kolektivnih k a t e g o r i j . Te jih uvrščajo v kon­

tekst »storitvenih p a k e t o v « , ki z njihovimi indivi-

d u a l n i m i p o t r e b a m i najpogosteje nimajo n i č e s a r opraviti. Z a h t e v a j o vpliv in n e le izbire, zahtevajo nove storitve in so s p o s o b n i ustanavljati lastne službe, ki so a l t e r n a t i v a j a v n i m u s t a n o v a m . V so­

cialno d e l o in d r u g e p r i p a d a j o č e s t r o k e vnašajo temeljne d o k t r i n a r n e s p r e m e m b e in zamajejo tudi r a z u m e v a n j e blaginjskih sistemov. Pojavljajo se p r e d v s e m p r i tistih s k u p i n a h ljudi, ki se soočajo z d o l g o l e t n o institucionalizacijo. To so p o d r o č j a d u š e v n e g a zdravja, fizične in i n t e l e k t u a l n e ovira- nosti in s t a r o s t i .

Prvi očitek blaginjskemu sistemu je torej nje­

gov p a t e r n a l i z e m , ki se skoz d r ž a v n o birokracijo k a ž e v n e s p o s o b n o s t i p r e p o z n a v a n j a d e j a n s k i h človekovih p o t r e b , t e m v e č ga obravnavajo v e d n o kot del v n a p r e j d e f i n i r a n e kolektivitete o z i r o m a k a t e g o r i j e . Socialni servisi odgovarjajo na defini­

r a n e kategorije in n e n a i n d i v i d u a l e n človekov p r o b l e m . T a k o so npr. vsi » d u š e v n o p r i z a d e t i « institucionalizirani in prilagojeni obstoječim kon­

c e p t o m in ne n a r o b e . N e p r i d e d o o c e n e p o t r e b in prilagajanja storitev tej o c e n i . Ta kritika, ki iz­

haja iz različnosti in n e e n a k o s t i človekovih po­

t r e b , p o v z r o č i r a z p a d p r o f e s i o n a l n e e k s p e r t i z e , ki je o s n o v a p a t e r n a l i s t i č n e g a o d n o s a m e d profe­

sionalci in klienti. Ta gibanja so v temelju zamajala u r e d i t e v p o s a m e z n i h blaginjskih sistemov t a k o v

politikah kot v javnih administracijah. m G i b a n j a so imela velik vpliv n a s p r e m e m b e v p o s a m e z n i h s t r o k a h , še zlasti v s o c i a l n e m delu.

Strokovne kritike se z a t o n a n a š a j o n a iskanje zlo­

rabljajočih d o k t r i n in govorijo o p o t r e b n i h spre­

m e m b a h . E k o n o m i s t i socialni državi očitajo, d a s s i s t e m o m d e n a r n i h d o d a t k o v zmanjšuje moti­

vacijo za d e l o , povečuje b r e z p o s e l n o s t in omejuje investiranje. Glavni p o č i t e k sociologov p a je, d a ni p r i p o m o g l a k večji e n a k o s t i državljanov in ni zmanjšala razlik m e d s p o l o m a . Povečuje se od­

visnost o d d r ž a v e in s t e m se p o v e č a tudi socialna k o n t r o l a . H a b e r m a s p r i m e r j a d r ž a v o blaginje z o r g a n i z i r a n o s r e č o . Z e n a k i m i pogoji za zadovo­

ljevanje p o t r e b bi m o r a l i d o s e č i e n a k o zadovolj­

stvo in e n a k o s r e č o z e l o različni p o s a m e z n i k i , k a r je protislovje s a m o p o sebi (Rus 1 9 9 0 : 4 6 ) . Pater- nalistična zaščita se o d r a ž a t a k o v d r ž a v n i defini­

ciji p o s a m e z n i k o v i h p o t r e b kot v d r ž a v n e m orga­

niziranju njihovega zadovoljevnaja. Strokovnjaki in strokovnjakinje se pojavljajo t a k o v vlogi tistih, ki p o t r e b e definirajo, kot tistih, ki jih z a d o v o ­ ljujejo o z i r o m a iščejo u s t r e z n e o d g o v o r e zanje.

P o t r e b e so p o l i t i z i r a n e t a k r a t , k o p r e r a s t e j o v p r a v i c e . Politizirati se z a č n e j o z a r a d i dejstva, d a

p o t r e b e definirajo strokovnjaki in n e ljudje sami.

Definirajo p a jih glede n a svoja s t r o k o v n a znanja in v o k v i r u m o ž n o s t i , ki jih p o n u j a k o n k r e t e n sistem.

Vse o m e n j e n e kritike se reflektirajo v politiki, in sicer v c e l o t n e m s p e k t r u m e d levico in d e s n i c o . Politične kritike so n a videz p o d o b n e , razlikovati se začnejo pri p r e d l a g a n i h strategijah in rešitvah.

Levica in d e s n i c a govorita o a r b i t r a r n o s t i s o d b , ki izhaja iz p a t e r n a l i z m a blaginjske birokracije in omejuje človekovo s v o b o d o in u d e l e ž b o , p r i t e m p a se sklicujeta n a u p o r a b n i š k a g i b a n j a . D e s n i c a izrabi p r i l o ž n o s t in p r e d l a g a zmanjšanje o b s e g a storitev javnih služb in vključitev zaseb­

nikov v izvajanje. S k u p n o s t n o s k r b r a z u m e kot p r e n o s o d g o v o r n o s t i za s k r b n a d r u ž i n o , ki naj bi t a k o p o n o v n o p r i d o b i l a funkcije, ki konzerva­

tivnost šele o m o g o č a j o . N a ta način bi se vzposta­

vile v r e d n o t e , ki so temelj k o n z e r v a t i v n i m politi­

k a m (Sullivan 1 9 9 2 : 2 0 0 ) . G l a v n a p r e m i s a social­

n e politike p o s t a n e d r u ž i n a , ki jo je t r e b a p o d p i ­ rati t a k o , d a p r e v z a m e » n a r a v n e « funkcije skrbi, k a r seveda implicira p r e d v s e m s k r b s t v e n o vlogo ž e n s k . Z a s e b n i k i p a naj bi delovaH racionalneje o d javnih služb, ker so b r e z razširjene birokracije.

Ker bi bili odvisni le o d »povpraševanja« in trga, bi d r ž a v a krila le d e j a n s k e s t r o š k e d o l o č e n e sto­

ritve. V izvajanje storitev je t r e b a p o m n e n j u kon­

servativcev vključiti z a s e b n i k e , ki delujejo n a trgu socialnih storitev, in n e v l a d n e organizacije, ki so z a r a d i p r o s t o v o l j n e g a i n p u t a veliko cenejše za d r ž a v o . D r ž a v n e službe je t r e b a raz-državiti in privatizirati. Culpitt tako kot Sullivan pripiše nove m o č i n e o k o n z e r v a t i v n e politike r a z p a d u politič­

n e g a k o n s e n z a o d r ž a v i blaginje, ki naj bi bila za d e s n e poHtike prisilno trgovanje m e d tujci. Po njihovem m n e n j u zmanjšuje s v o b o š č i n e t a k o bo­

gatih kot revnih, pri t e m p a revne postavlja v vlogo nedoraslih o t r o k . N e o k o n s e r v a t i v n e politike vidjo a r g u m e n t za zmanjšanje socialnih p r a v i c in inter­

vencije d r ž a v e zlasti v e k o n o m s k i neučinkovitosti, p a tudi v z m a n j š a n j u p o s a m e z n i k o v e odgovor­

nosti n a r a č u n kolektivne. Kolektivna odgovor­

nost p o v e č u j e birokratizacijo in p o s l e d i č n o t u d i neučinkovitost d r ž a v n i h ustanov. D r ž a v a blaginje je t o t a l i t a r n a in zmanjšuje o s e b n o s v o b o d o . Očit­

ke o blaginjskem p a t e r n a l i z m u d e s n e politike u p o ­ rabijo za i z s t o p d r ž a v e in zmanjšanje financ.

Leve politike naredijo d r u g a č n e zaključke. Dr­

žave blaginje so z razvojem d r ž a v n e intervencije p o v e č a l e p r e d v s e m socialno k o n t r o l o n a d u p o ­ rabniki storitev. P o t r e b e ljudi niso z a d o v o l j e n e .

VESNA L E S K O Š E K o n e m o g o č e n a je njihova participacija. Poudarjajo

d r u ž b e n o n e e n a k o s t , ki je r a z r e d n e g a izvora in je blaginjski k o n c e p t i niso odpraviH. P o u d a r i j o vprašanje o d g o v o r n o s t i d o klientov in d o javnosti ter zahtevajo t r a n s p a r e n t n o s t delovanja blaginjske

»birokracije«, kot je d r ž a v n e službe p o i m e n o v a l Culpitt {op. cit.: 11). Klasične marksistične kritike se n a n a š a j o p r e d v s e m na dejstvo, d a s o c i a l n e pravice podpirajo delovanje trga in s t e m kapitala.

Ljudje lahko preživijo z d e n a r n i m i d o d a t k i , k a r jih postavlja v odvisnost o d d r ž a v e in zagotavlja socialni mir. Blaginja delavstva je sredstvo za ne­

m o t e n o akumulacijo k a p i t a l a . Novejše marksis­

tične kritike d o države blaginje niso več tako ostre in poudarjajo, da njen razvoj p o m e n i socializacijo s o d o b n i h d r u ž b . Kritika m o d e l a se n a n a š a pred­

v s e m n a dejstvo, da se o h r a n j a dominacija d r ž a v e n a d civilno d r u ž b o .

L i b e r a l n e kritike izhajajo iz p r e p r i č a n j a , da je v s a k človek »svoje sreče kovač« (Rus 1 9 9 0 : 3 7 9 ) , z a t o je blaginja n e k a j , k a r sodi v z a s e b n o s t posa­

m e z n i k a in n e v javno regulacijo. Funkcija države je r e d u c i r a n a na u s t r e z n o zagotavljanje socialne v a r n o s t i . Z a n e o l i b e r a l i z e m je značilen o d p o r d o p r e o b s e ž n e administracije, ki naj bi omejevala s v o b o d o . D r ž a v a blaginje naj bi bila za civilno d r u ž b o p o g u b n a , s v o b o d n i trg p a v n a s p r o t j u s t e m temelji na lastni p o b u d i p o s a m e z n i k a (Gi­

d d e n s 2 0 0 0 : 2 1 ) . Z a n o r m a l n o funkcioniranje d r u ž b e je p o t r e b n a m o č n a in t r a d i c i o n a l n a dru­

žina, d r u g i tipi d r u ž i n e prispevajo le k r a z k r o j u d r u ž b e . D r u ž b e n e n e e n a k o s t i so s p r e g l e d a n e o z i r o m a i g n o r i r a n e . Po G i d d e n s u je zavračanje države blaginje e n a najbolj p r e p o z n a v n i h lastnosti n e o l i b e r a l i z m a . Je vir vsega zla, na k a t e r e g a naj bi v p r i h o d n o s t i gledali s p r e z i r o m . D r ž a v a bla­

ginje naj bi se z najbolj d e s t r u k t i v n i m i m e t o d a m i z n a š a l a n a d tistimi, ki uporabljajo njene storitve in so n e m o č n i in zapostavljeni. Ubija podjetniš­

kega d u h a ter v d r u ž b e n e temelje vgrajuje m e h a ­ n i z m e nezadovoljstva (op. cit.: 2 2 ) .

Vse kritike se ujamejo v p r e p o z n a v a n j u po­

kroviteljstva d r ž a v e blaginje, ki se o d r a ž a v raz­

r a s l e m b i r o k r a t s k e m a p a r a t u . Upirajo se m u tako levi kot d e s n i in t a k o u p o r a b n i k i kot t e o r e t i k i . L a h k o bi rekli - vsi r a z e n blaginjske birokracije.

Strinjanje se d a p r e p o z n a t i t u d i o b navajanju u č i n k o v takega p a t e r n a l i z m a , ki se k a ž e v p o d r e ­ ditvi, pasivnosti in odvisnosti klientov. Birokracija je d o njih nespošljiva, jemlje jim d o s t o j a n s t v o , določa njihove p o t r e b e in hkrati tudi išče u s t r e z n e o d g o v o r e nanje. Z a r a d i vseh kritik so pričeli sredi

o s e m d e s e t i h let govoriti o m e n j a v i blaginjske p a r a d i g m e , ki je v č a s i h t e m e l j i l a n a n a č e l u o b v e z n o s t i , p o s k r b e t i za tiste, ki si preživetja n e m o r e j o zagotoviti sami. V blaginjskih sistemih je d r ž a v a p r e v z e l a največji del te o b v e z e in jo je udejanjala skoz r a z v e j a n e d r ž a v n e službe. N o v a p a r a d i g m a naj bi temeljila n a p r e p r i č a n j u , d a imajo ljudje p r a v i c o dobiti tisto, k a r p o t r e b u j e j o za svoje preživetje. Ni p a več r e č e n o , d a m o r a to zagotoviti d r ž a v a .

V Z R O K I Z A S P R E M E M B E 4 B L A G I N J S K E P A R A D I G M E ^

O d p r e se novo polje razmišljanj o tem, kaj p o m e n i za p o s a m e z n e blaginjske s i s t e m e s p r e m e n j e n f o k u s o d o b v e z n o s t i k p r a v i c a m . U p o r a b n i k i ^ storitev, teoretiki in politiki govorijo o večji vlogi c i v i l n o d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j . V tej točki p a se z a č n e j o p o t i enih, d r u g i h in tretjih razhajati. Prvi bi prevzeli p o p o l n o k o n t r o l o n a d izvajanjem ser­

visov, d r u g i bi razmišljali o nezlorabljajočih pra­

ksah, tretji p a bi jemali d e n a r in prepuščali celotno sfero s a m o r e g u l a c i j i in s o l i d a r n o s t i . V s e k a k o r velja, d a se kriza d r ž a v e blaginje dogaja, da je temeljna in se n a n a š a p r e d v s e m na v s e b i n e in manj n a z a d e v e , p o v e z a n e z d e n a r j e m . Ko govo­

r i m o o krizi, n e mislimo toliko n a t o , d a d r ž a v e b i s t v e n o z n i ž u j e j o d e n a r , t e m v e č m i s H m o n a p o m e n e , ki vzpostavljajo d r ž a v o kot socialno ali blaginjsko. Temeljni p o m e n i se n a n a š a j o n a dva p o j m a , in sicer n a konsenz o socialni državi in iz tega izhajajočo obveznost d r ž a v e za d o s t o j n o pre­

živetje ljudi, ki si ga sami n e m o r e j o zagotoviti.

K o n s e n z se n a n a š a na zavezanost k socialni državi in je sklenjen m e d razUčnimi političnimi stran­

k a m i . V Veliki Britaniji in n a Š v e d s k e m se je na­

našal p r e d v s e m n a p o l n o z a p o s l e n o s t , d r ž a v n o financirano socialo in korporativistično organiza­

cijo (Sullivan 1992: 4 ) .

Z d r u ž e n e d r ž a v e A m e r i k e k o n s e n z a niso po­

z n a l e in se nikoli niso trudile p o s t a t i socialna dr­

žava. Šibek k o n s e n z je nastal le pri p r o g r a m i h New Deal in Great Society. P o l n a z a p o s l e n o s t ni bila cilj, p r a v t a k o n e j a v n o f i n a n c i r a n a sociala.

S a d o v e a m e r i š k e g a k a p i t a l i z m a so uživali le tisti, ki so jih ustvarili. P r e d p o s t a v i j o , d a d e ž e l a m o ­ ž n o s t i da p r o s t o r v s a k o m u r , ki želi u s p e t i . Če ljudje tega ne izkoristijo, morajo za svoje odločitve sprejeti tudi posledice. Nekaj socialnih p r o g r a m o v je vendarle obstajalo, nanašali p a so se na revščino

in s k r o m e n sklop d e n a r n i h dodatkov. Teorija pod- r a z r e d o v temelji na prepričanju, da so bili socialni p r o g r a m i dokaj n e u s p e š n i , k r i v d o za to p a so pripisali populaciji na r o b u , ki se ni dovolj trudila pri vključevanju v večinsko d r u ž b o , zato so tovrst­

n e p r o g r a m e p r e n e h a l i izvajati. Z D A imajo zelo nizko raven socialne d r ž a v e in nimajo nič opraviti z blaginjo, ki jo r a z u m e m o kot kakovost življenja.

Se s p l o h to velja za R e a g a n o v o o b d o b j e vladanja in n e o k o n z e r v a t i v n o p o l i t i k o , ki se je v istem o b d o b j u uveljavljala tudi v Veliki Britaniji p o d vladavino M. T h a t c h e r , v e n d a r je t r e b a p r i t e m v e d e t i , d a je i m e l a B r i t a n i j a d o t a k r a t d o l g o t r a d i c i j o blaginjske d r ž a v e . T h a t c h e r r a z u m e d r ž a v o blaginje kot prisilno trgovanje m e d tujci, blaginjska birokracija p a je n e p o t r e b e n in celo škodljiv a p a r a t , ki ljudem jemlje d o s t o j a n s t v o , jih dela o d v i s n e in jih pasivizira {op. cit.: 6 - 2 0 ) .

Švedska k o n s e n z a n e gradi kot s p o r a z u m m e d p o s a m e z n i m i p o l i t i č n i m i o p c i j a m i , k o t j e t o p r i m e r v Veliki Britaniji, t e m v e č je o s n o v a za blaginjski sistem kolektivna odgovornost za po­

t r e b e p o s a m e z n i k o v , k a r p r e n e s e k o n s e n z n a ostale d r u ž b e n e institucije. Z a s k a n d i n a v s k e dr­

žave je značilna pripravljenost ljudi, da plačujejo visoke davke za s k u p n o d o b r o . V letu 1 9 8 4 so rezultati j a v n o m n e n j s k e r a z i s k a v e p o k a z a l i , d a dve tretjini p r e b i v a l k in p r e b i v a l c e v zagovarja razširitev ali vsaj isti nivo d r ž a v e blaginje. Trejina je menila, da m o r a d r ž a v a s svojo intervencijo korigirati n e p r a v i č n o s t i , ki nastajajo v d r ž a v a h s t r ž n o e k o n o m i j o . V zadnjih letih v e n d a r l e prihaja d o zmanjšanja obsega d r ž a v n e intervencije z a r a d i z n i ž e v a n j a d a v k o v , k a r p o v z r o č a t u d i z m a n j ­ ševanje s r e d s t e v za socialo {op. cit.: 213—215).

V d e v e t d e s e t i h letih se še v e d n o manjša poli­

tična p o d p o r a t r a d i c i o n a l n i m d r ž a v a m blaginje z m o č n o d r ž a v n o i n t e r v e n c i j o , ki je p r e d m e t kritik z vseh s t r a n i , u p o r a b n i š k e , t e o r e t s k e in politične.

O z a d j e kritik l a h k o s t r n e m o v naslednje. O b v e z o za zadovoljevanje p o t r e b ljudi, ki jih iz različnih v z r o k o v n e m o r e j o zadovoljevati sami, so d r ž a v e sprejele z a r a d i s p o z n a n j a , d a t r ž n a e k o n o m i j a p o v z r o č a d r u ž b e n e n e e n a k o s t i , ki jih n e m o r e m o pripisati krivdi p o s a m e z n i k o v . O b v e z o so razu­

mele t a k o , d a so vzpostavile bolj ali manj o b s e ž e n d r ž a v n i ustroj služb, ki so imele p r a v i c o d o inter­

vencije v življenja ljudi in so h k r a t i p o t r e b e tudi definirale in nanje odgovarjale. Birokratizacija služb in nefleksibilni, u n i v e r z a l n i , kolektivistični o d g o v o r i so intervencije oddaljevali o d d e j a n s k i h p o t r e b , k a r je s p o d b u d i l o številna gibanja, ki so

pričela svoje p o t r e b e definirati kot pravice. Pre­

mik o d o b v e z e k p r a v i c a m je z a t o temeljni z a s u k , ki p o s t a n e p a r a d i g m a t s k i za n o v o razmišljanje o blaginjskih sistemih. Pri t e m se p o s t a v i vprašanje, k a k š e n n o v k o n s e n z je še m o g o č in k a k š n a naj b o vloga d r ž a v e .

P O S L E D I C E V E V R O P S K I H S O C I A L N I H A L I B L A G I N J S K I H S I S T E M I H Del o d g o v o r a je iskati v v e d n o večjem r a z m i k u m e d d e n a r n i m i p r a v i c a m i in storitvenimi servisi.

U p o r a b n i k i storitvenih servisov so se v e č i n o m a pokrivali s p r e j e m n i k i razHčnih d e n a r n i h d o d a t ­ kov. P r e j e m n i k i d e n a r n i h p o m o č i ali razUčnih plačil so bili deležni tudi storitev javnih zavodov.

Z novimi o p r e d e l i t v a m i d r u ž b e n e izključenosti in n o v i m r a z u m e v a n j e m p r a v i c p a je prekrivanje v e d n o m a n j š e . U p o r a b n i k i storitev niso več t u d i p r e j e m n i k i klasičnega seta d e n a r n i h d o d a t k o v . S t o r i t v e n o polje se razširja n a p o p u l a c i j e , ki so p r e p o z n a n e kot d r u ž b e n o izključene*, k a r p o ­ m e n i b i s t v e n o razširitev p o j m o v socialne d r ž a v e in d r ž a v e blaginje (Duffy 1 9 9 8 ) . O d d r ž a v se n e z a h t e v a več d r ž a v n a intervencija, t e m v e č indivi­

dualizirani odgovori na stiske, ki si jih lahko ljudje zagotovijo sami s s i s t e m o m vavčerjev o z i r o m a z i n d i v i d u a l i z i r a n i m f i n a n c i r a n j e m . N o v a vloga države je z a t o veliko bolj regulativna in dosti manj i n t e r v e n t n a . N o v o s t je torej ta, da država ne zago­

tavlja storitve n e p o s r e d n o , t e m v e č m o r a zagoto­

viti take pogoje, da se b o d o lahko storitveni servisi razvijali s a m i , pri t e m p a b o d o odvisni o d t r ž n i h z a k o n i t o s t i , saj jih b o d o k u p o v a h u p o r a b n i k i sto­

ritev sami. Servisov torej n e b o financirala d r ž a v a ali p a b o d o o d nje pridobili le del p o t r e b n i h sred­

stev, p r e o s t a l i del p a b o p r e p u š č e n p o n u d b i in p o v p r a š e v a n j u . Take politike so posledice v s e h prej o m e n j e n i h kritik, tudi u p o r a b n i š k i h , ki so naperili kritiko p r o t i delovanju javnih služb in zahtevali njihovo ukinitev.

Razdržavljanje in privatizacija^ na p o d r o č j u socialnega varstva sta iz teh razlogov prevladujoča p r o c e s a v d r ž a v a h Evropske unije.'" Nova retorika n a p o d r o č j u socialnega varstva je p o d o b n a t r ž n i ( C a n n a n , Berry, Lyons 1992). Govori se o kupova­

nju in p r o d a j a n j u storitev u p o r a b n i k u kot p o t r o š ­ n i k u in o s o c i a l n e m podjetništvu, ki p o s t a j a e d e n n a j p o p u l a r n e j š i h i z o b r a ž e v a l n i h p r o g r a m o v na Z a h o d u . V vsem t e m dogajanju dobivajo nevladne organizacije p o s e b n o m e s t o . Njihova v e d n o bolj

ÜVTEMAV МаИ. VESNA L E S K O Š E K ИС1AJV3H O i « 3 ] p o m e m b n a in o b s e ž n a vloga k a ž e n a novi kon­

senz, ki ga t o k r a t n e sklepajo politične s t r a n k e m e d s a b o , t e m v e č p o t e k a m e d državo in civilno družbo o z i r o m a n e v l a d n i m i organizacijami kot njenimi organiziranimi p r e d s t a v n i c a m i . Poti sode­

lovanja so v m n o g i h d r ž a v a h , p r e d v s e m s e v e r n o - evropskih, že institucionalizirane. Predstavniki ci­

v i l n o d r u ž b e n i h organizacij in s k u p i n imajo svoje p r e d s t a v n i k e v vladi, n a p o s a m e z n i h ministrstvih, vse d o izvajalskih s l u ž b . Ustanavljajo p o s e b n e svete u p o r a b n i k o v storitev, ki delujejo v c e l o t n e m r a z p o n u o d l o k a l n e s k u p n o s t i d o v l a d n i h služb.

Pri t e m n e k a t e r e d r ž a v e , n a p r i m e r N i z o z e m s k a , verjamejo, d a so N V O boljše izvajalke socialnih servisov o d d r ž a v e , ker so bolj »ljudske«, bliže p o t r e b a m ljudi, bolj fleksibilne, obstaja d o m n e v n a

» n a r a v n a vez« m e d u p o r a b n i k i storitev in izva­

jalci. Z a N V O velja, d a niso b i r o k r a t i z i r a n e , d a z a o s n o v o svojega dela n e uporabljajo profesio­

n a l n e e k s p e r t i z e , ki ljudi pasivizira. G r e torej za n o v o p a r t n e r s t v o , ki N V O v e d n o bolj postavlja v vlogo izvajalk in vlade v vlogo n a r o č n i k o v . G r e za o d n o s m e d k u p c i in izvajalci storitev {purcha­

sing-providing relationship), ki so ga najprej pričeli razvijati v Veliki Britaniji, sedaj p a postaja prevla­

dujoč v b e s e d n j a k u vseh z a h o d n i h držav. P o m e m ­ b n o s t novega razmerja m e d d r ž a v o in civilno dru­

ž b o in iz tega izhajajoče s p r e m e m b e postajajo prevladujoče t e m e v raziskovanju, v e n d a r k a k š n i h g l o b a l n i h u g o t o v i t e v še ni z a z n a t i . V p r a š a n j e p o m e n a d r ž a v e blaginje v novih r a z m e r j i h je še v e d n o o d p r t o , n e v e m o dosti o p o s l e d i c a h r a z p u ­ ščanja javnih služb in n e o p r e d n o s t i h in slabostih r a z m e r j a m e d d r ž a v o in N V O . P r e d v s e m ni j a s n a nova »regulativna« vloga d r ž a v e , ki je p o g o s t o r e d u c i r a n a n a k o n t r o l o izvajanja storitev, še naj­

p o g o s t e j e n a p o r a b o d e n a r j a .

V e n d a r se v Veliki Britaniji že k a ž e j o p r v e raz­

p o k e v n a v i d e z idiličnem o d n o s u . V n e k i lon­

d o n s k i četrti so se n e v l a d n e organizacije u p r l e n a č i n u k u p o v a n j a njihovih storitev. L o k a l n e ob­

lasti so n a m r e č s p o g o d b a m i " tako posegle v avto­

nomijo njihovega delovanja ter jim d o l o č a l e p o ­ goje dela, ki so bili v n a s p r o t j u z njihovim osnov­

n i m p o s l a n s t v o m , d a so se pričele razvijati v javne b i r o k r a t s k e s l u ž b e . O d n o s ni bil v e č p a r t n e r s k i , t e m v e č je šlo za tipičen t r ž n i o d n o s , kjer i m a ku­

p e c v e d n o prav, p r o d a j a l e c o z i r o m a izvajalec p a m o r a zadovoljiti vse njegove želje. P o m e m b e n n a u k z g o d b e je torej v dejstvu, da trg in partnerstvo nista istovrstna p o j m a . P a r t n e r s t v o z a h t e v a hori­

z o n t a l n e o d n o s e , kjer ni p r o s t o r a za n o b e n o ob­

liko h i e r a r h i č n o s t i . Financerji p a s e b e še v e d n o postavljajo v vlogo tistih, ki z d e n a r j e m dosegajo odvisnost izvajalskih organizacij. R a v n o odvisnost o d f i n a n c postavlja N V O v n e e n a k o p r a v e n polo­

žaj. V t a k e m položaju p a se postavlja v p r a š a n j e , ali se l a h k o še v e d n o postavljajo v vlogo p r e d ­ stavnic in z a g o v o r n i c c i v i l n o d r u ž b e n i h gibanj, ali p a jih je t r e b a uvrstiti v sistem javnih služb ter jih kot t a k e tudi r a z u m e t i . G r e n a m r e č za t o l e . Dr­

žava je d o l ž n a zapravljati javni d e n a r o d g o v o r n o in t a k o , d a b o s f i n a n c i r a n j e m o d g o v a r j a l a n a d e j a n s k e p o t r e b e ljudi. N j e n a n a l o g a je, d a za javni d e n a r zagotovi u s t r e z n o k a k o v o s t kupljenih storitev in ljudem p o n u d i najboljše, k a r lahko d o b i za razpoložljiv d e n a r . To o d nje zahtevajo t a k o u p o r a b n i š k a gibanja kot t e o r e t i k i in politiki. Iz teh r a z l o g o v ima seveda p r a v i c o in d o l ž n o s t o d nevladnih organizacij zahtevati profesionalizacijo in u s t r e z n o ravnanje z d e n a r j e m ter vpeljati do­

s l e d e n n a d z o r kakovosti storitev. Pri t e m m o r a izhajati iz tega, d a n e v l a d n e o r g a n i z a c i j e s a m e p o sebi niso nič bolj k a k o v o s t n e o d javnih s l u ž b . P r e d v i d e v a n j e , d a so N V O boljše p r e p r o s t o z a t o , ker so c i v i l n o d r u ž b e n e in n e j a v n e , je s t e r e o t i p n o in n i m a n i č o p r a v i t i z dejstvi. N V O u s t a n o v i s k u p i n a ljudi s s k u p n i m i interesi, ki so l a h k o zelo različni. L a h k o so rasistični, l a h k o so diskrimina- t o r n i , l a h k o izločajo tujce ali označujejo h e n d i ­ k e p i r a n e in h o m o s e k s u a l n e . S k r a t k a , s k u p n i in­

teres je lahko d o b e r ali slab, lahko je v p r i d ljudem ali p a jim škodi. N V O l a h k o u s t a n o v i j o z n a m e ­ n o m , zaslužiti veliko d e n a r j a , ali p a služiti javne­

m u d o b r e m u . N a m e n i n a m r e č l a h k o o s t a n e j o pri­

kriti. L a h k o gre za z d r u ž b o š p e k u l a n t o v , ki d r u ž ­ b e n e n e e n a k o s t i p o v z r o č a j o , aH p a za z d r u ž b o aktivistov, ki jih želijo zmanjševati in n a n j e o p o ­ zarjati. S a m a oblika registracije z a t o n e p o m e n i t u d i k a k o v o s t in n u j n o p r e d s t a v n i š t v o i n t e r e s o v javnosti.

Z n a j d e m o se torej v p r e c e p u m e d avtonomijo, ki je p o t r e b n a za a k t i v i z e m , in kontrolo, ki je p o t r e b n a za zavarovanje ljudi p r e d slabim rav­

n a n j e m . Angleške n e v l a d n e organizacije so rešile p r e c e p tako, da so zavrnile financiranje. Avstrijske ga rešijo t a k o , da niso aktivistične, temveč delujejo p o d o b n o k o t javne s l u ž b e z v s e m i n a š t e t i m i sla­

b o s t m i ( L e i c h s e n r r i n g 1 9 9 8 ) . P r o f e s i o n a l i z e m in aktivizem sta torej p o j m a , ki se n e p r e k r i v a t a , v e n d a r se t u d i n e izključujeta. P r o f e s i o n a l i z e m in a k t i v i z e m sta h k r a t i m o g o č a t a k r a t , k o l a h k o organizacije ali s k u p i n e o b d r ž i j o dovoljšno m e r o a v t o n o m i j e za svoje delovanje, z a t o je r a v n o to

ključni p o j e m , ki N V O še v e d n o u v r š č a v civilno- d r u ž b e n o sfero. »NVO-izacija«'^ torej n e p o m e n i nujno pasivizacijo c i v i l n o d r u ž b e n e g a dogajanja, če o b d r ž i j o te organizacije dovolj a v t o n o m i j e za aktivizem o z i r o m a j a v n o z a g o v o r n i š t v o .

A K T U A L N O D O G A J A N J E V S L O V E N I J I R a v n o zadnje je v z a d n j e m času p r e d m e t r a z p r a v slovenskih storitvenih n e v l a d n i h o r g a n i z a c i j , ki s svojim delovanjem segajo n a p o d r o č j e socialnega varstva. O z a d j e je t r e b a iskati v desetletni z g o d o ­ vini pluralizacije sistema socialnega varstva. Od­

ločitev o uvajanju različnih sektorjev v izvajanje storitev je bila h k r a t i o d l o č i t e v o razdržavljenju javnih izvajalskih o r g a n i z a c i j . V s i s t e m storitev so se vključile n e v l a d n e organizacije in zasebniki, ki so bili najprej p o d p r t i z e n o l e t n i m i p o g o d b a m i , v zadnjih letih p a je M D D S Z p r i č e l o sklepati pet­

letne p o g o d b e z različnimi izvajalci. Najprej so bile sklenjene s tistimi, ki so delovali na p o d r o č j u duševnega zdravja in so se v teh letih najbolj razvi­

jali, p o z n e j e p a še z zatočišči, m a t e r i n s k i m i d o m o ­ vi, organizacijami za m l a d e in nekaterimi drugimi.

Petletne p o g o d b e so p r i n e s l e v delovanje organi­

zacij z a d o s t n o m e r o v a r n o s t i in stabilnosti, d a so l a h k o p r e u s m e r i l e svojo p o z o r n o s t z n e n e h n e skrbi za lastno eksistenco n a bolj d o l g o r o č n o delo in skrbnejše izvajanje storitev. Poleg petletnih p r o ­ g r a m o v ministrstvo še v e d n o razpisuje e n o l e t n e finančne p o d p o r e za manjše ali nove N V O . O s n o ­ ve za t a k o delo i m a v N a c i o n a l n e m p r o g r a m u socialnega varstva d o leta 2 0 0 5 , ki je e d e n najso­

d o b n e j š i h s o c i a l n o p o H t i č n i h d o k u m e n t o v in je p o v s e m »evropski«, k a r so p o t r d i l e m n o g e med­

n a r o d n e institucije, ki o b p r i d r u ž i t v e n e m p r o c e s u ocenjujejo p o s a m e z n e d r ž a v e . P o v s e m evropski je t u d i v v s e h p o s l e d i c a h , ki jih p r i n a š a j o spre­

m e m b e v r a z u m e v a n j u in izvajanju blaginje.

Odločitev o pluralizaciji je bila v z a č e t k u devet­

d e s e t i h let p o s l e d i c a k o n s e n z a ' ^ m e d politiki, p r i pisanju z a k o n a p a so sodelovali z n e k a t e r i m i dru­

žboslovci. T a k r a t je bilo n a m r e č socialnih nevlad­

nih o r g a n i z a c i j m a l o , o b e v z a č e t k u o m e n j e n i gibanji p a p r e š i b k i , da bi z d r ž a v o delih poHtično m o č in aktivno vplivali n a odločitve. Gibanj u p o ­ r a b n i k o v ni bilo, o njih se t a k r a t sploh še ni govo­

rilo, s t r o k a p a je bila v e č i n o m a zadovoljna z jav­

nimi socialnimi službami in si bistvenih s p r e m e m b ni želela ali predstavljala. Nekaj časa je bilo aktual­

n o t u d i v p r a š a n j e r e f o r m e javnih služb, v e n d a r

n i h č e v to ni resneje p o s e g a l , z a t o tudi vprašanje privatizacije ni bilo o d p r t o vse d o t a k r a t , ko so ga začeli aktualizirati direktorji javnih zavodov, ki so videli p r e d v s e m p r i l o ž n o s t z a s e . Privatizacija ni bila in še v e d n o ni j a v n a t e m a , č e p r a v se v zadnjem času v e d n o pogosteje pojavljajo različne p o b u d e , ki dajo slutiti, d a to p o s t a j a r e s n a t e m a , če n e že k o n k r e t e n p r e m i s l e k z n o t r a j M D D S Z .

D a n e s še v e d n o obstaja dokaj velik političen konsenz o socialni d r ž a v i . N e k o l i k o bolj j a s n o sliko o razlikah d o b i m o , ko p r i d e m o d o vprašanja kompromisa o njeni širini. Z m a n j š a n j a d r ž a v n i h intervencij z d e n a r n i m i d o d a t k i so bila velika.

M a n j je d e n a r n i h d o d a t k o v p o izgubi dela, manj je š t i p e n d i j , nižje so d e n a r n e p o m o č i , ki o b o b č a s n i h p o v i š a n j i h k o m a j d a lovijo inflacijo, p r e d v s e m p a se je p o v e č a l o število ljudi, ki so d o t e h d o d a t k o v u p r a v i č e n i . Z a p r i m e r j a v e je t r e b a opraviti n a t a n č n e j š e analize gibanj d e n a r n i h do­

datkov, k a r p a ni p r e d m e t tega z a p i s a . D r u g a č n a slika se p o k a ž e , ko g o v o r i m o o novih storitvah, kjer je k o n s e n z o širitvi zelo velik. P a r l a m e n t je N a c i o n a l n i p r o g r a m kot p r v i s o c i a l n o p o l i t i č n i d o k u m e n t n a S l o v e n s k e m sprejel s k o r a j b r e z p r i p o m b . N a p o d r o č j u storitev postaja vloga N V O v e d n o bolj p o m e m b n a , s a m e o r g a n i z a c i j e p a nepogrešljive. Z d e l o m p o s e g a j o v p o d r o č j a , ki so bila dolga leta t a b u i z i r a n a in i g n o r i r a n a . S svo­

jim delovanjem b i s t v e n o vplivajo n a s p r e m e m b e d o k t r i n , uvajajo n o v e p r i s t o p e in m e t o d e dela ter zmanjšujejo m o č javnih administracij, ki so imele v preteklosti n e o m e j e n a pooblastila pri poseganju v življenja ljudi. Novosti so z n a n e in so p r e d m e t teoretskih r a z p r a v in s p r e m e m b vsakdanjih p r a k s . S teoretskimi p r e m i k i se največ ukvarjajo na Viso­

ki šoli za socialno d e l o in Fakulteti za d r u ž b e n e v e d e . D r ž a v a je s svojo strategijo t a k o stanje o m o ­ gočala in p o d p i r a l a . Njej je pripisati zasluge za veliko število N V O , ki so se razvile v d e s e t i h letih in m n o g e o d njih zelo aktivno p o s e g l e v p o d r o č j e socialnega varstva. N e k a t e r e d a n e s upravljajo z večjimi financami in istim številom z a p o s l e n i h kot kateri o d c e n t r o v za socialno delo. N a to p o d r o č j e niso segle v Sloveniji delujoče tuje fundacije. Tuj d e n a r p r i d o b i v a j o šele v z a d n j e m času, ko se bolj povezujejo s p o d o b n i m i o r g a n i z a c i j a m i p o svetu in z a r a d i svoje aktivne vloge p o s e g a j o t u d i v ev­

r o p s k e politike d o c i v i l n o d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j . Kljub t e m u p a n e m o r e m o govoriti o k o n s e n z u m e d d r ž a v o in civilno d r u ž b o . Pluraliziranje siste­

m a ni n a s t a l o z a r a d i pritiskov n e v l a d n i h o r g a n i ­ zacij, t e m v e č z a r a d i z a h o d n i h p r a k s in veljavnih

m o d e l o v . Temeljno i z h o d i š č e je bilo p o v e z a n o z n e o k o n z e r v a t i v n o s t j o p r v e slovenske v l a d e , ki je opisovala javni sektor kot b i r o k r a t s k i in ga razu­

mela kot nosilca ideologije p r e t e k l e g a političnega r e ž i m a . Ker je ta s e k t o r s a m p o sebi o z n a č e n kot slab, ga je bilo t r e b a n a d o m e s t i t i z u s t r e z n e j š i m i p r i v a t n i m i in n e v l a d n i m i organizacijami. S a m a m e n i m , d a je bilo razdržavljenje le z m o t a in n e dovolj h i t r o izpeljana strategija privatizacije, ki v m e n j a v a h vlade p o z n e j e ni imela v e č p o d p o r e . N V O so bile ves čas v vlogi p r e j e m n i c p r o r a č u n ­ skega d e n a r j a . Nikoli ni šlo za partnerski o d n o s , k a r se k a ž e tudi v dejstvu, d a n e obstajajo nikakr­

šni legalizirani f o r u m i vpliva in k o m u n i k a c i j e . N V O niso p o s v e t o v a l n i o r g a n , ko gre za spre­

m e m b e politik ali k a k š n o d r u g o odločanje. O d n o s je h i e r a r h i č e n in temelji n a t e m , d a d á d r ž a v a d e n a r , N V O p a izvajajo storitve. N e glede n a na­

m e n e d r ž a v e se s o o č a m o z dejstvom, d a so N V O v t e m o d n o s u p o d r e j e n e . N a politike n e m o r e j o vplivati, bojijo se izgube finančne p o d p o r e , veliko n a p o r o v vložijo v s t a l n o predstavljanje, ki naj bi d a l o vedeti, koliko delajo in k a k o p o t r e b n i so.

Večina komunikacije se r e d u c i r a n a d e n a r in o p o ­ zarjanje n a e k s i s t e n č n e težave. S profesionali­

zacijo in institucionalizacijo, ki sta p o t r e b n i za p r i d o b i t e v d e n a r j a , izgubljajo aktivistično vlogo javnega z a g o v o r n i š t v a .

V e n d a r m o r a m o h k r a t i u p o š t e v a t i dejstvo, d a m n o g e o r g a n i z a c i j e te vloge nikoli n i s o imele.

Ustanovljene so bile z a t o , d a bi izvajale storitve in k a k š n e aktivnejše vloge zase niti n e z a h t e v a j o . Z a n i m a j o jih p r e d v s e m s a m o z a p o s l o v a n j e , p r o ­ g r a m , ki ga izvajajo, in p r e p o z n a v n o s t p r i finan- cerjih. V t e m smislu se njihova vloga n e loči dosti o d javnih u s t a n o v , k a r je d o d a t e n d o k a z za zmot­

n o s t p r e d s t a v o N V O kot p r e d s t a v n i c a h ljudi in njihovih p o t r e b , javne s l u ž b e p a naj bi bile p r e d ­ stavnice države in njenih interesov. Razlike so prej v t e m , d a m o r a j o N V O iskati s r e d s t v a n a trgu in n e le p r i državi, z a t o so njihove storitve za d r ž a v o cenejše kot javne s l u ž b e , ki so v celoti o d v i s n e o d p r o r a č u n s k i h financ. O r g a n i z a c i j e , ki nikoli niso bile aktivistične in zagovorniške in so se definirale p r e d v s e m skoz p r o f e s i o n a l i z e m , se h i e r a r h i č n e ­ m u o d n o s u nikoli niso u p i r a l e , ker s a m e p o sebi nimajo ambicij vplivati n a s p r e m e m b o politik. Že­

lijo le s t a b i l n o in trajno financiranje, ki bi v čim večjem d e l e ž u p r i h a j a l o o d d r ž a v e aH l o k a l n e s k u p n o s t i .

V p r a š a n j e avtonomije se pojavi pri tistih N V O , ki so politične. Njihove ambicije niso u s m e r j e n e

v profesionalizacijo, t e m v e č želijo o p o z a r j a t i n a izvore socialnih p r o b l e m o v , n a p o l o ž a j d o l o č e n e s k u p i n e ljudi, n a n e e n a k o s t i in s t e m p o v e z a n e n a p a č n e d r ž a v n e strategije. Č e p r a v so te organi­

zacije v manjšini, jih n a j d e m o skoraj n a vseh po­

dročjih. Tako je društvo C e n t e r za p o m o č m l a d i m sprožilo o b s e ž n o javno k a m p a n j o p r o t i revščini m l a d i h . D r u š t v o za n e n a s i l n o k o m u n i k a c i j o se s p o d o b n i m i javnimi akcijami na p o d r o č j u nasilja pojavlja ž e skoraj desetletje, t a k a sta S O S telefon in Ž e n s k a svetovalnica in še m n o g i d r u g i . Vsa ta d r u š t v a so h k r a t i tudi s t o r i t v e n a in o d v i s n a o d javnega d e n a r j a . S svojim delovanjem n e n e h n o tvegajo i z g u b o p o d p o r e , k a r v s e k a k o r vpliva n a odločitve, o d k a t e r i h je navsezadnje odvisna eksi­

s t e n c a aktivistk in aktivistov. Ta d r u š t v a bolj kot n a pomanjkljivo financiranje svojih storitev o p o ­ zarjajo n a pomanjkljivo p a r t n e r s t v o in n a šibek vpliv, ki ga l a h k o imajo n a javne politike. V e d n o bolj o p o z a r j a j o n a p o m a n j k a n j e m o ž n o s t i in p o d p o r e za javne k a m p a n j e .

Pri t e m je t r e b a še p o s e b e j o p o z o r i t i n a d r u š ­ tva, ki zastopajo d r u ž b e n o izključene s k u p i n e lju­

di, ki so se m o r a l i dolga leta soočati z institucio­

nalizacijo. N e k a t e r i jih imenujejo tudi u p o r a b n i š ­ k a d r u š t v a . G r e za organizacije z visoko stopnjo aktivizma in j a v n e g a p r e d s t a v n i š t v a in h k r a t i z zelo n i z k o s t o p n j o d r u ž b e n e m o č i . Č e p r a v jih M D D S Z f i n a n č n o p o d p i r a , njihovih a r g u m e n t o v za s p r e m e m b e n e u p o š t e v a . Z a h t e v e , kot so indi­

v i d u a l i z i r a n o financiranje, s p r e m e m b e v skrajno dvomljivem razdeljevanju d e n a r j a Loterije Slove­

nije, s p o r n a z a k o n o d a j a , z a p o s l i t v e n e m o ž n o s t i , nove storitve asistence so t e m e , ki sodijo v o s p r e ­ dje r a z u m e v a n j a d r u ž b e n i h izključenosti. Č e p r a v so te t e m e p r i o r i t e t n e v večini v l a d n i h d o k u m e n ­ tov, v vsakdanji praksi ni s p r e m e m b . Obstaja torej velik r a z m i k m e d pisnimi d o k u m e n t i in p r a k s a m i , ki ga s a m a p r e p i s u j e m prej n e s p o s o b n o s t i javnih u s l u ž b e n c e v kot p a k a k š n i n a č r t n i zaroti p r o t i ci- v i l n o d r u ž b e n i m gibanjem aH p a neoliberalistič- nim poHtikam vpeljave trga v socialo. N e s p o s o b ­ n o s t se n a n a š a p r e d v s e m n a s p r e j e m a n j e odloči­

tev in strategij, ki bi jih biH s p o s o b n i i m p l e m e n ­ tirati v p a r t n e r s t v u z v s e m i N V O . P a r t n e r s t v o sedaj p o t e k a le s tistimi, ki imajo večjo d r u ž b e n o m o č , k a r k a ž e na šibkost vladnih institucij, ki raje n e n a r e d i j o nič, kot d a bi n a r e d i l a kaj n a r o b e .

Tako stanje p o k a ž e p r e d v s e m n a p o t r e b o p o povezovanju, ki bi zagotovila večjo d r u ž b e n o m o č za uveljavljanje z a h t e v aktivističnih N V O . Potre­

b e n je torej p r e m i k o d i n d i v i d u a l i z m a k n o v e m u

k o l e k t i v i z m u , v e n d a r z b i s t v e n o d r u g i m i vsebi­

n a m i , k o t jih je ta p o j e m vseboval v p r e t e k l o s t i . N e g r e za e n a k o s t i , t e m v e č za r a z l i č n o s t i , ki m o ­ rajo p o s t a t i e n a k o v r e d n e in jih je m o g o č e uveljav­

ljati v s k u p n o s t i z d r u g i m i . N e glede n a v l a d n o politiko bi m o r a l e N V O z b r a t i toliko m o č i , d a se z a č n e j o p o v e z o v a t i in si svojo a v t o n o m i j o z a g o t o ­ vijo z l a s t n i m d e l o v a n j e m . U s t r e z n e s o g o v o r n i c e l a h k o p o s t a n e j o le t a k o , d a p r e s e ž e j o svoje par­

cialne i n t e r e s e in p o k a ž e j o nekaj v e č s a m o z a v e s t i in zavesti o delovanju za s k u p n o d o b r o . K r e p i t e v m o č i , aktivna d r ž a p r i o d l o č a n j u o l a s t n e m živ­

ljenju, n e o d v i s n o življenje in z a g o v o r n i š t v o p o ­ stajajo n a j p o m e m b n e j š e p r e m i s e novega o d n o s a

d o u p o r a b n i k o v storitev. P o u d a r j a j o p r e d v s e m s p o z n a n j e , d a l a h k o a v t o n o m n i p o s a m e z n i k i in p o s a m e z n i c e a k t i v n o p o s e g a j o v j a v n o delovanje in d o s e g a j o vpliv. V s e t o velja tudi za delovanje n e v l a d n i h o r g a n i z a c i j , z a t o je t r e b a p r e s e č i dis­

c i p l i n i r a n o d r ž o d o d r ž a v e , ali p a se uvrstiti m e d p r o f e s i o n a l n e institucije, ki naj m e d s a b o svobod­

n o k o n k u r i r a j o n a t r g u storitev. Ta je z o d h o d o m v » E v r o p o « veliko bližje, kot si l a h k o m i s l i m o . V s e n e v a r n o s t i z a t o še p r i h a j a j o . P r a v a k r i z a slovenskega blaginjskega sistema n a s č a k a t a k r a t , k o se b o t r e b a opredeliti d o trga socialnih storitev, ki jih b o d r ž a v a k u p o v a l a , N V O p a p r o d a j a l e , in z m o t a o privatizaciji n e b o v e č m o g o č a .

äM'jmabfiSrM .s^&šr-ib OPOMBE

' Ivan Svetlik o p r e d e l i s o c i a l n o d r ž a v o k o t tisto, ki v s a k o m u r zagotavlja m i n i m a l n o s o c i a l n o v a r n o s t . Pri d r ž a v i blaginje p a n e gre več le za m i n i m u m v a r n o s t i , t e m v e č za k r e i r a n j e p r o g r a m o v , ki naj bi zajeli širši s p e k t e r človekovih p o t r e b . Pri t e m p a sodeluje v e č sektorjev, p o l e g j a v n e g a še n e v l a d n i , z a s e b n i , n e f o r m a l n i in d o b r o d e l n i . Meje socialne d r ž a v e se d o l o č a j o glede n a razmejevanje m e d s o c i a l n o d r ž a v o in d r u ž b o blaginje. Širjenje socialne d r ž a v e p o v z r o č a o d v i s n o s t ljudi o d d r ž a v e , širjenje d r u ž b e blaginje p a o g r o z i s o c i a l n o v a r n o s t d r ž a v l j a n k in državljanov. D r ž a v a blaginje je u m e š č e n a m e d oboje t a k o , d a uvaja p l u r a H z e m , ki p o m e n i participacijo razHčnih sektorjev. D r ž a v o blaginje p o g o s t o povezujejo t u d i s kakovostjo življenja, kjer n e gre v e č le za zagotavljanje m i n i m u m a za d o s t o j n o preživetje.