Tanja Lamovec
VPLIV IZKLJUČENOSTI Z DELA NA KVALITETO ŽIVLJENJA UPORABNIKOV PSIHIATRIJE
Izključevanje u p o r a b n i k o v psiliiatrije z dela je v Sloveniji s a n k c i o n i r a n o n a dva n a č i n a . Prvi je z g o d n j e in v s e s p l o š n o u p o k o j e v a n j e , ki je o d o s a m o s v o j i t v e d o d a n e s z a v z e l o k a t a s t r o f a l e n o b s e g . Ni mi u s p e l o dobiti u r a d n i h statističnih podatkov, zato lahko p o n u d i m le približno o c e n o , p o k a t e r i je bilo v prejšnjem sistemu r e d n o z a p o slenih dve tretjini u p o r a b n i k o v , zdaj p a je le pri
bližno deset odstotkov. N e s a m o , d a se u p o r a b n i k i upokojujejo bolj z g o d a j , tudi p o s t o p e k u p o k o jevanja je zelo olajšan. S m o p a č v o b d o b j u divjega k a p i t a l i z m a , ko so b r e z p o s e l n i tudi m n o g i mladi in zdravi ljudje. Ž e W a r n e r ( 1 9 8 5 ) je prikazal pre- m o s o r a z m e r e n o d n o s m e d z a p o s l e n o s t j o psihia
tričnih u p o r a b n i k o v in p r o s p e r i t e t o politične eko
n o m i j e . V o b d o b j i h recesije so u p o r a b n i k i p r v i izključeni s trga delovne sile. Isti avtor tudi navaja r a z i s k a v o , ki je p o k a z a l a , d a se p r i z a p o s l e n i h u p o r a b n i k i h krize ponavljajo bistveno manj pogo
sto. D e l o torej p o z i t i v n o vpliva n a njihovo dušev
n o zdravje. To seveda velja tudi za d r u g e ljudi.
Številne raziskave k a ž e j o , da m e d b r e z p o s e l n i m i n a j d e m o z n a k e , ki d e l n o spominjajo n a negativne s i m p t o m e shizofrenije. Iz tega l a h k o s k l e p a m o , d a o d s o t n o s t p l a č a n e g a dela p o v z r o č a ali vsaj p o s p e š u j e d u š e v n e motnje. N a p r e j l a h k o sklepa
m o , da nezaposlenost deluje toliko bolj razdiralno, kolikor bolj so izražene motnje. Treba je poudariti, d a so pozitivni učinki p o v e z a n i skoraj izključno s p l a č a n i m d e l o m . Študije a m e r i š k i h g o s p o d i n j , ki v s e k a k o r niso b r e z dela, k a ž e j o n a izrazito nizko s a m o p o d o b o v primerjavi z ž e n s k a m i , ki so zapo
slene tudi zunaj d o m a .
D r u g i način sankcioniranja izključevanja u p o r a b n i k o v z dela uveljavlja n a š a z a k o n o d a j a , p o k a t e r i s m e u p o k o j e n a o s e b a delati največ 8 u r n a t e d e n . Če dela več, je v n e v a r n o s t i , d a izgubi p o k o j n i n o . U p o r a b n i k i so t a k o s o o č e n i s t e ž k o d i l e m o . Z a v e d a j o se, d a bi v d a n a š n j i h r a z m e r a h
t e ž k o zdržali pritiske, ki jih p r i n a š a r e d n o d e l o . I z r a z i t o t e k m o v a l n a in s t o r i l n o s t n a n a r a v n a n o s t kot tudi bistveno zmanjšanje pravic delavcev jim z b u j a t a s t r a h in o b č u t k e n e m o č i . D e l o d a j a l e c l a h k o d a n e s o d p u s t i delavca, ne d a bi m o r a l za to p o d a t i k a k r š n e koli r a z l o g e . M n o g i u p o r a b n i k i se m o r a j o zelo truditi, d a ohranijo k o n c e n t r a c i j o . Tudi vsiljive misH in glasovi, ki v e č k r a t o s t a n e j o tudi p o t e m , ko je kriza m i m o , zahtevajo veliko energije, če jih h o č e m o bolj ali manj o b v l a d a t i . P o d časovnim pritiskom u p o r a b n i k i v e č i n o m a n e m o r e j o učinkovito delati, še manj t e k m o v a t i z z d r a v i m i kolegi. Po d r u g i strani p a je d o k a z a n o in to potrjujejo tudi m o j e lastne izkušnje, d a so l a h k o u p o r a b n i k i zelo p r o d u k t i v n i v okolju, ki u p o š t e v a njihove specifičnosti. K a k š n o naj b o to okolje, b o m p r i k a z a l a n a k o n k r e t n e m p r i m e r u .
Upokojitev u p o r a b n i k o m najprej p r i n e s e olaj
šanje. Zagotovljena jim je vsaj m i n i m a l n a socialna v a r n o s t , p o l e g tega p a so rešeni s t r a h u p r e d ne
u s p e h o m , posmehovanja in podcenjevanja. Ž e ne
kaj mesecev p o upokojitvi p a se pri večini pojavijo n e u g o d n i učinki: apatija, n e s p o s o b n o s t , zapolniti p r a z e n čas, občutki brezperspektivnosti, b r e z u p a , nesmisla in n e p o t r e b n o s t i . Kot o d g o v o r n a to se p o g o s t o zveča z l o r a b a alkohola ali d r u g i h subs
t a n c . Te značilnosti o p a ž a m o b v s a k o d n e v n e m d r u ž e n j u z u p o r a b n i k i in lahko sledim o p i s a n e m u p r o c e s u , ki pelje le navzdol. Tisti, ki živijo s starši, opustijo skoraj vso skrb za svoje biološke p o t r e b e in p r e n e h a j o opravljati še tista dela, ki so jih po
prej. Večina tistih, ki staršev nimajo ali p a ti nočejo skrbeti zanje, iz m e s e c a v m e s e c vidno p r o p a d a j o . Vedno bolj so zanemarjeni, higienske n a v a d e upa
dajo, p r e h r a n a je n e r e d n a ; včasih so to le sendviči, ki jih delijo r a z n e d o b r o d e l n e organizacije. Nered
k o se p r i d r u ž i tudi b r e z d o m s t v o . V z a č e t k u spijo pri prijatelju, p o t e m p a v z a p u š č e n i h hišah in gara
žah. Dosegli so psihično, fizično, finančno in druž-
23h
b e n o d n o . Tedaj se zatečejo v d u š e v n o bolnišnico (ta je vsaj toliko socialna kot m e d i c i n s k a usta
nova), ki jim daje p r i b e ž a l i š č e , kjer se m a l o ure
dijo. Dobivajo zastonj h r a n o , p r e n o č i š č e , o p r a n a oblačila, p a še del p o k o j n i n e , ki ne gre za cigarete in k a v o , l a h k o p r i h r a n i j o . Ko si o p o m o r e j o , se p r o c e s z a č n e z n o v a . S t e m želim o p o z o r i t i , d a je s i n d r o m vrtečih se vrat bolj socialne kot medi
cinske n a r a v e in ga lahko o d p r a v i m o p r e d v s e m s socialnimi u k r e p i . Pri tistih, ki živijo s starši, se dogaja d r u g a č e n , a prav tako destruktiven p r o c e s . D r u ž i n a se n a v a d n o skoraj izključno posveti u p o r a b n i k u in z a n e m a r j a d r u g e p o t r e b e . N a p e t o s t n a r a š č a in n a s t o p i t r e n u t e k , ko je p o t r e b n a hospi
talizacija, če naj d r u ž i n a preživi. V času hospita
lizacije si d r u ž i n a p s i h i č n o o p o m o r e in p r o c e s se l a h k o z a č n e z n o v a . P o d r o b n o o tej d i n a m i k i go
vori literatura o izraženih emocijah (Leff, Vaughn 1985).
Z a r a d i r a z m e r o m a nizke p o k o j n i n e so u p o rabniki izključeni tudi iz vseh aktivnosti, ki v naši d r u ž b i veljajo za običajne: obiskovanje kina, kul
t u r n i h in š p o r t n i h prireditev, diskov in celo n a k u povanja, ki ljudem v p o t r o š n i š k i d r u ž b i z a p o l n i m a r s i k a t e r o p r a z n i n o v duši. S k r a t k a , u p o r a b n i k i so izključeni iz večine distrakcij, ki ostalim delajo življenje vsaj z n o s n o . Tako u p o r a b n i k i dosti časa p o r a b i j o za b r e z k o n č n o in b r e z p l o d n o t u h t a n j e , p r e m l e v a n j e svoje ujetosti v z a č a r a n i k r o g .
M e d načini p r e s e g a n j a d a n e situacije se naj
pogosteje pojavi misel o p l a č a n e m delu. N e k a t e r i o s t a n e j o p r i r a z m i š l j a n j u , k e r se bojijo k r š i t i z a k o n o d a j o . D r u g i tvegajo in se zaposlijo p r i k a k š n e m privatniku. Brez vsake p o g o d b e , seveda.
N e r e d k o se zgodi, da jih č e z m e s e c odslovi b r e z plačila. K o m u n a svetu naj se pritožijo! N e k a t e r i privatniki zahtevajo suženjsko delo. P r e d k r a t k i m mi je u p o r a b n i k p o v e d a l , d a m u delodajalec p o nuja t e ž k o fizično delo, 10 u r na d a n , vključno s s o b o t a m i in nedeljami. K o l i k š e n bi bil zaslužek, si ni niti u p a l v p r a š a t i .
K a k š n e p s i h o l o š k e funkcije opravlja p l a č a n o d e l o ? Veliko jih je. Po eni strani p o m a g a struktu- rirati čas. Človek zjutraj v s t a n e , se u r e d i in obleče, zapusti s t a n o v a n j e in se o d p r a v i n a d e l o v n o me
sto, kjer je p r i č a k o v a n , o p a ž e n in čuti, d a tja spa
da. Vse to so stvari, ki jih večina ljudi jemlje kot s a m o u m e v n e . N e vem, če veste, k a k o težko je vsta
ti, če n i m a š k a m . D a o o b l a č e n j u in o s t a l e m niti n e govorim ... Ni t r e b a biti d u š e v n o b o l a n , d a se ti to dogaja, tudi m n o g i b r e z p o s e l n i se sprašujejo, č e m u sploh vstati.
Delovni p r o c e s v najslabšem smislu predstavlja vsaj distrakcijo, ki z a m e n j a p r e m l e v a n j e o lastni nesreči. Celo s a m delovni p r o c e s p a n a v a d n o po
m e n i precej več kot t o . Skoraj v s a k o d e l o , če ni r a v n o za t e k o č i m t r a k o m , je l a h k o ustvarjalno in d o p u š č a vnašanje lastnih zamisli. Tako se l a h k o npr. odločiš, d a n a r e d i š izdelek v celoti, ali p a se u s m e r i š n a p o s a m e z n e faze in šele n a k o n c u sestaviš izdelke. Načinov, kako izdelek zapakirati, je p r a v t a k o p r e c e j . Z e l o p o m e m b e n vidik, ki spremlja d e l o , so d r u ž a b n i stiki. O b sodelovanju v d e l o v n e m p r o c e s u se m e d o s e b n i o d n o s i razvi
jajo s p o n t a n o in p o g o s t o prerastejo v prijateljstva.
Z n a n o je, d a i m a m n o g o u p o r a b n i k o v p r o b l e m e z d r u ž e n j e m , delo p a deluje kot n e k a k š e n katali
zator. D r u ž e n j e o b d e l u j e n e p r o b l e m a t i č n o r a v n o zato, ker ni v p r v e m planu. Socialna izolacija neka
terih u p o r a b n i k o v p o m o j e m m n e n j u ni toliko izraz pomanjkanja socialnih veščin kot p o m a n j k a nje vsebin, o k a t e r i h bi govoril. Če n i m a š dela, d r u ž i n e , p a r t n e r j a , o t r o k , hobijev in n i k a m o r n e greš, o č e m b o š p a govoril? S e v e d a , o zdravilih, ki jih jemlješ. Le k d o te b o d o l g o p o s l u š a l ?
P l a č a n o delo je e d e n n a j p o m e m b n e j š i h virov s a m o p o t r d i t v e . Izvira iz o b č u t k a , d a s m o z m o ž n i d o b r o opraviti d e l o . D o k a z , d a je delo d o b r o op
ravljeno, je, da ti je zanj n e k d o pripravljen plačati.
Dejstvo, d a d e l a m d o b r o , p o m e n i , d a s e m nekaj v r e d e n . P o m e n i tudi, d a ni r e s , k a r piše v o d l o č b i o upokojitvi, n a m r e č , d a n i s e m s p o s o b e n za no
b e n o p r i d o b i t n o d e l o . Z n o v a l a h k o z a u p a m v a s e in sem nase celo p o n o s e n . P r i d o b i t n o delo je seve
d a tisto d e l o , ki je p l a č a n o . Vse o s t a l o n e šteje v psihični ekonomiji.
N e p l a č a n o o z i r o m a prostovoljno delo u p o r a b niki m n o ž i č n o odklanjajo. Izključeni iz d r u ž b e ga doživljajo kot n a v a d n o izkoriščanje. Ljudje, ki so potisnjeni n a r o b d r u ž b e , niso pripravljeni za to d r u ž b o zastonj delati. Prostovoljno delo si v p s i h o l o š k e m smislu l a h k o privošči le o s e b a , ki je f i n a n č n o p r e s k r b l j e n a in o s e b n o s t n o i z p o l n j e n a . Ljudje n a p a č n o r a z u m e j o z n a n o trditev: »Ne b o m zastonj delal, raje p o l e ž a v a m . « To ni l e n o b a , tem
več bolj ali manj zavesten u p o r p r o t i d r u ž b i , ki ga je izključila.
Oglejmo si sedaj še finančni vidik, ki je p r i večini u p o r a b n i k o v v o s p r e d j u zavedanja. Izbolj
šanje finančnega stanja d o n e k e m e r e dvigne u p o r a b n i k a z m a r g i n a l n e g a p o l o ž a j a in ga približa situaciji, ki je značilna za večino ljudi. Zdaj si lahko privošči stvari in aktivnosti, ki so bile n a m e n j e n e le d r u g i m . K o n č n o l a h k o p o r a v n a dolgove in se
VPLIV I Z K L J U Č E N O S T I Z DELA NA KVALITETO ŽIVLJENIA U P O R A B N I K O V P S I H I A T R I J E izvleče iz k r o n i č n e z a d o l ž e n o s t i , ki je značilna za
m n o g e u p o r a b n i k e . Slišala sem že več u p o r a b nikov, ki so trdili, d a n a njihovo r a z p o l o ž e n j e naj
bolje vpliva, če imajo jurja v ž e p u . Če bi psihiatri delili d e n a r n a m e s t o tablet, bi v m n o g i h p r i m e r i h dosegli še boljše r e z u l t a t e pri stabilizaciji razpolo
ženja u p o r a b n i k o v .
V psihiatričnih bolnišnicah ž e vrsto let p o t e k a t. i. »delovna terapija« v različnih inačicah. N e k o č je vključevala vsaj nekaj p r o i z v o d n e g a dela, kate
rega izdelki so bili namenjeni prodaji. Čeprav upo
r a b n i k o d tega ni dobil nič, so m n o g i radi delali, ker so čutili, d a je njihovo delo k o r i s t n o . D a n e s p o m e n i »delovna terapija« r a z n e oblike igračka- nja: z glino, l e p l j e n k a m i , r i s b a m i itn. O s e b e z u m e t n i š k i m i nagnjenji p o g o s t o izrazijo svojo ust
varjalnost, ostali p a se bolj ali m a n j dolgočasijo.
Nekaj časa to početje deluje kot distrakcija, sča
s o m a p a p o s t a n e n a d l e ž n o , če že n e p r a v a m o r a . V e d o n a m r e č , d a je njihov i z d e l e k b r e z v s a k e v r e d n o s t i in ga b o d o k m a l u vrgli p r o č . V e d o , d a o d njih n i h č e n e pričakuje nič. N e n a s p r o t u j e m , d a se to igračkanje nadaljuje, o d l o č n o p a s e m p r o t i , d a se imenuje »delovna terapija«. N a ta način se ustvarja vtis, d a obstaja nekaj, č e s a r ni, h k r a t i p a si nihče n e p r i z a d e v a , da bi vpeljal p r a v o d e l o v n o terapijo, k e r jo p a č že i m a m o .
Po d r u g i strani p a i m a m o odlično »delovno rehabilitacijo«. Izvaja jo e n o t a S a t u r n u s a v sklopu bolnišnice Polje. W a r n e r (1985) opredeljuje delov
no rehabilitacijo kot p r e h o d n o fazo, ki ji sledi pre
h o d n a plačano delo. Z n a č i l n o za delovno rehabili
tacijo, ki p o t e k a v S a t u r n u s u , je, da d e l o v n a tera- p e v t k a o d delavcev nekaj p r i č a k u j e . Pričakuje n a m r e č , d a b o d o d e l o , ki so ga sprejeli, d o b r o opravili. Avtomobilske luči, ki jih t a m sestavljajo in pakirajo, so n a m e n j e n e trgu in morajo biti brez
h i b n e . Vse ostalo je p r e p u š č e n o p o s a m e z n i k u . T e r a p e v t k a n a d delavci n e izvaja n o b e n e g a priti
ska in ni n o b e n i h n o r m . N e k d o m o r d a z d r ž i pri delu pol u r e , k d o d r u g p a s e d e m ur. V s a k si lahko k a d a r koli v z a m e o d m o r . T e r a p e v t k a in o s t a l o osebje so prijazni, razumevajoči in v e d n o priprav
ljeni p o m a g a t i . Taki so tudi o d n o s i m e d delavci, saj n i h č e z n i k o m e r n e t e k m u j e . Največ, k a r se l a h k o zgodi, je, d a k d o d r u g e m u z a s e d e stol, a pripetljaj se v e d n o s p o r a z u m n o u r e d i . P r o c e s d e l o v n e r e h a b i l i t a c i j e v S a t u r n u s u p r e d s t a v l j a o d l i č e n zgled t o v r s t n e g a dela.
P r o b l e m je v t e m , da naj bi bila d e l o v n a reha
bilitacija začasen trening, ki naj bi m u avtomatično sledila m o ž n o s t p l a č a n e g a dela. Tako je v Z D A .
T a m gre u p o r a b n i k , ki to žeH, skoz z a p o r e d j e faz rehabilitacije, n a k o n c u p a m u p o n u d i j o p l a č a n o d e l o . Pri n a s še n i s m o ustvarih m o ž n o s t i , d a bi taki o s e b i omogočiU p l a č a n o d e l o . V Z D A upo,- rabnik n e dobi plačila, če se udeleži delovne reha
bilitacije, p o z n e j e p a m u je p l a č a n o delo zagoto
vljeno. D e l o v S a t u r n u s u je p l a č a n o , č e p r a v le simbolično. Najboljši delavci dobijo okoli 1 2 . 0 0 0 sit n a m e s e c , k d o r dela m a n j , p a d o b i m a n j . Tudi ta simboHčna n a g r a d a zelo motivira delavce, tako iz finančnih kot psiholoških vidikov. N e k a t e r i de
lavci o s t a n e j o v S a t u r n u s u tudi več kot d e s e t let, č e p r a v so že zdavnaj d e l o v n o rehabilitirani.
W a r n e r (1985) razlikuje m e d delno in p o p o l n o r e h a b i l i t a c i j o u p o r a b n i k o v p s i h i a t r i j e . D e l n a r e h a b i l i t a c i j a p o m e n i , d a je o s e b a s p o s o b n a skrbeti z a s e , a n e sodeluje v d e l o v n e m p r o c e s u . Popolna rehabilitacija kot najvišja stopnja p o m e n i , d a o s e b a opravlja p l a č a n o d e l o . Pojma d e l n e in p o p o l n e rehabilitacije ne izvirata iz medicinskega, t e m v e č iz sociološkega m o d e l a . Tako d e l n o kot p o p o l n o r e h a b i l i t i r a n a o s e b a ima lahko o s t a n k e psihičnih m o t e n j , s k a t e r i m i se je naučila živeti in jih bolj ali manj u s p e š n o obvladuje. DeUtev se n a n a š a t a k o n a fizično kot n a p s i h i č n o h e n d i k e p i r a n e o s e b e . Z a n i m i v o je, d a W a r n e r j u najvišja stopnja rehabilitacije n e p o m e n i p o p o l n e odsot
nosti psihičnih m o t e n j . i
K A K O Z A G O T O V I T I P L A C A N O D E L O Z A U P O R A B N I K E P S I H I A T R I I E
V o k v i r u s k u p n o s t n e skrbi za u p o r a b n i k e psihia
trije s m o v zadnjih desetih letih naredili k a r precej.
Dobili s m o stanovanjske s k u p i n e , klube, zagovor- ništvo, posvetovalnice in še kaj. Najmanj p a s m o naredili r a v n o pri zagotavljanju p l a č a n e g a dela.
Bilo je sicer nekaj p o s k u s o v v tej smeri (Sent, Alt
ra), ki p a so z a r a d i svoje idejne z a s n o v e lahko zagotovili d e l o le peščici u p o r a b n i k o v . Velika večina u p o r a b n i k o v , ki si želijo p l a č a n e g a dela, je ostala p r a z n i h r o k . P r o b l e m p l a č a n e g a dela se m o r d a zdi težko rešljiv, a p r e p r i č a n a sem, da ni nerešljiv. Z z a č e t e k si oglejmo nekaj izkušenj iz tujine.
V p e t d e s e t i h letih se je v Z D A z b r a l a s k u p i n a u p o r a b n i k o v , ki so ustanovili p o s r e d o v a l n i c o za delo, n a m e n j e n o izključno u p o r a b n i k o m . Poiskali so delodajalce, ki so potrebovali d o d a t n o delovno silo, in p o d a t k e p o s r e d o v a l i u p o r a b n i k o m . S t e m p a se je njihovo p r a v o delo šele začelo. Pogovorili
so se z vsakim delodajalcem p o s e b e j , m u p r e d stavili specifične s p o s o b n o s t i u p o r a b n i k a in tudi njegove šibke točke. Na tej podlagi so se dogovorili za pogoje dela, ki so ustrezali o b e m a . V s a k e m u u p o r a b n i k u so dodelili mentorja, ki je bil v začetku tudi s a m u p o r a b n i k . M e n t o r je jamčil, d a b o delo opravljeno. Če je delavec doživel krizo, g a j e zame
njal k d o s č a k a l n e liste, m e n t o r p a ga je uvedel v delo. Vsake toliko se je zgodilo, da ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen vskočiti. V t e m p r i m e r u je delo opravljal m e n t o r , d o k l e r se delavec ni vrnil.
M e n t o r je spremljal delo svojega varovanca, posre
doval v kočljivih situacijah in se p o p o t r e b i dogo
varjal z delodajalcem. M e n t o r j e v o vlogo bi naj
bolje opisali kot zagovorniško, čeprav je vsebovala še d r u g e e l e m e n t e . O b tako p o g l o b l j e n e m , indivi- dualiziranem delu u s p e h seveda ni izostal. Z a sku
p i n o so izvedeli strokovnjaki in p o n u d i l i p o m o č . N a s t a l a je z n a m e n i t a Fountain House, ki d a n e s v svojih različnih inačicah p o s r e d u j e delo t i s o č e m u p o r a b n i k o v v različnih d e ž e l a h sveta.
N e k o l i k o d r u g a č e so p r o b l e m p l a č a n e g a dela reševali v Italiji. U p o r a b n i k i so skupaj s predstav
niki f e n o m e n o l o š k e psihiatrije ustanavljali k o o p e rative, ki so z a s e d l e še n e i z p o l n j e n e t r ž n e niše. V ta n a m e n so izvedli o b s e ž n e in d r a g e raziskave tržišča, t a k o d a so bile k o o p e r a t i v e v e č i n o m a us
p e š n e . V T o r i n u so npr. ustanovili večje število u s p e š n i h podjetij in servisov, ki so se ukvarjali s čiščenjem pisarn, urejanjem okolja, vzdrževanjem konj in p r i p r a v o d o m a č e h r a n e p o nizkih c e n a h . U p o r a b n i k o m so se priključili tudi b r e z p o s e l n i delavci in t a k o so kooperative postale p o m e m b e n socialni f e n o m e n . Tako kot za Z D A je bila tudi za Italijo značilna izredna angažiranost u p o r a b n i k o v samih. Tolikšna a n g a ž i r a n o s t u p o r a b n i k o v lahko traja le krajši čas. Če v o b d o b j u v z p o n a n e dobijo u s t r e z n e d r u ž b e n e p o m o č i , večina u p o r a b n i š k i h projektov p r o p a d e . A b r e z u p o r a b n i š k e p o b u d e se n e bi zgodilo nič.
Če p o g l e d a m o d o s t o p n o s t p l a č a n e g a dela za u p o r a b n i k e p r i n a s , lahko r e č e m o , d a je minimal
na. Razlogi so vsaj dvojni. Temeljna ovira je obsto
ječa z a k o n o d a j a , ki obsoja u p o k o j e n e o s e b e n a brezdelje. Pravica do dela je sicer z a p i s a n a v usta
vi, v e n d a r o č i t n o za n e k a t e r e kategorije državlja
n o v n e velja. To k o n t r a d i k t o r n o in a b s u r d n o za
k o n o d a j o bi bilo treba n e m u d o m a odpraviti. Celo d r ž a v a bi imela nekaj o d tega, saj bi l a h k o dopol
nilno delo obdavčila, n a m e s t o d a ga prepoveduje.
D r u g i razlog je zastarela mentaliteta in organi
zacijska n e s p o s o b n o s t k a d r o v . K a d a r koli sem v
teh k r o g i h načela p r o b l e m p l a č a n e g a dela, s e m n a v a d n o dobila odgovor, d a so za to p o t r e b n e de
lavnice. Delavnice p a so d r a g e . In celo če bi imeli delavnice, kje bi dobili d e l o ? In če bi ga dobili, k d o bi izdelke prodajal? Itn. Ta z g o d b a o jari kači ima dva r e p a . Prvi so velike investicije, d r u g i p a o g r o m n e podjetniške s p o s o b n o s t i . O s e b a , ki bi jih imela, n e bi hotela delati v sociali, saj bi drugje dobila milijonsko p l a č o .
Dokaj pogost odgovor so tudi integracijska po
djetja. U p o r a b n i k i naj bi delali z d r u g i m i , z a t o bi bilo zanje le m a l o mest, p r o b l e m i p a so p o d o b n i kot pri p r v e m o d g o v o r u . V večini razvitih d r ž a v obstajajo kvote, ki določajo, koliko invalidnih oseb naj zaposli delodajalec, če žeH d a v č n e olajšave.
Če bi se tudi pri n a s odločili za t a k z a k o n , bi nena
d o m a imeli s a m a integracijska podjetja. U s t a n o vitev podjetja je prevelik zalogaj za večino u p o r a b niških služb, z a t o se zdi bolje p r e p u s t i t i podjet
ništvo tistim, ki so za to usposobljeni.
K o n č n o naj o m e n i m še tretji razlog - d a ni dovolj m o ž n o s t i za p l a č a n o d e l o u p o r a b n i k o v . P r o b l e m je v t e m , d a u p o r a b n i k i pri n a s niso do
volj a n g a ž i r a n i . T e m u p a se ni čuditi, saj n e p r e s t a n o poslušajo prej n a v e d e n e o d g o v o r e . O s e b n o vidim vsaj dve alternativi. Prva je p o s r e d o v a l n i c a za delo p o zgledu Fountain House. Taka dejavnost n e z a h t e v a niti velikih investicij niti p o s e b n e g a znanja, p a č p a veliko p r e d a n e g a dela.
D r u g a alternativa je delo n a d o m u , ki ga v ogla
sih kar mrgoli. Ž e res, d a so m n o g i o d teh oglasov goljufija, a p r a v vsi niso. T r e b a je p a č p r e v e r i t i k r e d i b i l n o s t p o n u d n i k a . V naslednji fazi je t r e b a zbrati j e d r n o s k u p i n o u p o r a b n i k o v , ki so z m o ž n i in pripravljeni delati. Tretja zelo p o m e m b n a stvar je, d a se delo odvija v skupini, npr. 6 d o 10 ljudi.
N a ta način delavcem o m o g o č i m o d r u ž e n j e , zvi
š a m o motivacijo in o m o g o č i m o , d a se novi delavci učijo o d bolj izkušenih. Četrti m o m e n t so prostori.
D e l a n a d o m u so čista in n e zahtevajo p o s e b e j p r i r e j e n e g a p r o s t o r a . V s e , k a r p o t r e b u j e m o , je nekaj miz in stolov. Take p r o s t o r e lahko n a j d e m o v večini društev, ki so n a m e n j e n i u p o r a b n i k o m . Peti vidik je nagrajevanje. V s a k delavec se s a m odloči, koliko in kdaj b o delal, p l a č a n p a je p o k o m a d u . S e v e d a je n u j n o p o t r e b n o , d a so vsi i n t e r e s e n t i t o č n o seznanjeni s t e m , koliko l a h k o zaslužijo. To se mi zdi s a m o u m e v n o , p a ni. Bila sem p r i č a več p o s k u s o m , ko so z a p o s l e n i želeli motivirati u p o r a b n i k e za delo. Prinesli so material, a niso vedeli niti, k o m u b o d o izdelke p r o d a h , še manj, koliko b o k d o zaslužil. N e k a t e r i u p o r a b n i k i
VPLIV I Z K L J U Č E N O S T I Z DELA NA KVALITETO ŽIVLJENJA U P O R A B N I K O V P S I H I A T R I J E so p r i delu vztrajali nekaj ur, d r u g i nekaj d n i , po
t e m p a ni bilo n i k o g a r več. Idejni vodja tega po
dviga je sklepal, d a u p o r a b n i k i p a č n o č e j o delati in d a je zato vsak tovrsten p o s k u s nesmiseln. Seve
d a to t e ž k o v e r j a m e m , saj v S a t u r n u s u n e k a t e r i delajo več kot deset let za m a j h n o p l a č o , a v e d o , d a jo b o d o dobiH. K d o r t e h izkušenj n i m a , p a b o verjetno n a s e d e l , saj se l a h k o n a lastne oči pre
priča, d a u p o r a b n i k o v ni blizu.
V z a d n j e m času se je z b r a l a s k u p i n a u p o r a b nikov, o d k a t e r i h n e k a t e r i že dolgo delajo v Satur
n u s u . Odločili s m o se za e n o o d v a r i a n t dela n a d o m u , ki jo je neki u p o r a b n i k že preizkusil. D e l o b o p o t e k a l o v p r o s t o r i h društva P a r a d o k s . Osnov
n a zamisel je v t e m , d a p r e n e s e m o izkušnje iz S a t u r n u s a v novo okolje, n a n o v o v r s t o dela, ki b o n o r m a l n o p l a č a n o .
P l a č a n o delo u p o r a b n i k a približa p o l n o p r a v n e m u državljanu, vsaj k a r se tiče kvalitete življe
nja. N a ta način u p o r a b n i k vsaj d e l n o p r e v l a d a izključenost in iz u p o r a b n i k a p o s t a n e delavec.
LITERATURA
LEFF, J., VAUGHN, C . ( 1 9 8 5 ) , Expressed emotion in families: Its significance for mental ilness. L o n d o n : T h e Guilford P r e s s .
WARNER, R. ( 1 9 8 5 ) , Recovery from schizophrenia: Psychiatry and political economy. L o n d o n : Routhledge a n d K e a g a n .
