Book of abstracts
24. SREČANJE
MLADIH RAZISKOVALCEV
SREDNJIH IN OSNOVNIH ŠOL
GORENJSKE
Naslov:
24. regijsko srečanje mladih raziskovalcev srednjih in osnovnih šol, zbornik izvlečkov
Strokovni odbor:
Andreja Ahčin, Andraž Kalamar, Monika Rant Odbor strokovnih komisij:
Monika Rant, Andraž Kalamar, dr. Marija Gregori Uredniški odbor:
Andreja Ahčin, Monika Rant, Andraž Kalamar, Jure Ausec Organizacijski odbor:
Monika Rant, Andraž Kalamar, Majda Kolenc Artiček, Jure Ausec, Rok Miščevič, Urška Simjanovski, Janja Čenčič Gartner, Marta Skoberne, Majda Rekar, Marko Valant, Sonja Jerič Štefe, Boris Urh
Postavitev in prelom:
Jure Ausec
Za vsebino in lektoriranje izvlečkov v slovenskem in angleškem jeziku odgovarjajo avtorji prispevkov.
The contents and proper use of language in Slovene and English abstracts are authors' responsibility.
Založnik:
Biotehniški center Naklo – Srednja šola, Strahinj 99, 4202 Naklo Naklada:
300 izvodov Datum izida:
april 2015
2 CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.89-053.6(497.452)(082)
379.825-053.6(497.452)(082)
SREČANJE mladih raziskovalcev srednjih in osnovnih šol Gorenjske (24 ; 2015 ; Strahinj) Zbornik izvlečkov = Book of abstracts / 24. srečanje mladih raziskovalcev srednjih in osnovnih šol Gorenjske, Strahinj, 2. april 2015 ; [uredniški odbor Andreja Ahčin ... et al.]. - Naklo : Biotehniški center, Srednja šola, 2015
ISBN 978-961-93564-5-6 1. Ahčin, Andreja
278804992
Kazalo Contents
Kazalo...3
Contents Pozdravni nagovor...6
Welcome speech Člani tekmovalnih komisij...7
Evaluators Sklop 1, Biologija...8
Section 1, Biology Tujke v Škofji Loki in okolici...9
Pljučna tuberkuloza nekoč in danes...10
Ptice medvoške okolice...11
Antibiotični učinki eteričnih olj na rast patogenih kožnih bakterij vrste Staphylococcus epidermidis...12
Fitoremediacijska zmogljivost slovenskih avtohtonih sort obogatenih z dodatkom melatonina...13
Sklop 1, Ekologija z varstvom okolja...15
Section 1, Ecology and Nature Protection Mačji dol – druga priložnost...16
Vrtičkarstvo v občini Gorenja vas – Poljane...17
Divjad v Poljanski dolini...18
Hrana, zavržena priložnost...19
Sklop 2, Sociologija...20
Section 2, Social Studies Okolje in tuji jeziki...21
Idealno preživljanje popoldneva skozi oči najstnika...22
Skrite pasti koristne miške...23
Prehod iz osnovne v srednjo šolo...24
Mladinske subkulture na Gimnaziji Kranj...25
Salsa na slovenskem ozemlju: Spolna vloga ženske na plesišču...26
Načini preživljanja prostega časa dijakov na deželi in v mestu...27
Sklop 3, Slovenski jezik ali književnost...28
Sklop 4, Psihologija...33
Section 4, Psychology Zlo ali užitek...34
Stres pri gasilcih...35
Odnos do priseljencev...36
Učne metode pri srednješolcih...37
Strahovi in fobije med mladimi...38
Problematika učenja fizike in odnos dijakov do pouka fizike v gimnaziji...39
Sklop 5, Druga področja...40
Section 5, Other Fields Lokalno pridelana hrana na škofjeloškem...41
Prehranjevanje nekoč in danes...42
Ekstrakcija fikocianina iz spiruline...43
Družinska kmetija Matijovc...44
Sklop 5, Kemija ali kemijska tehnologija...45
Section 5, Chemistry and Chemical Technology Čudežna molekula resveratrol...46
Zobna pasta...47
Sklop 6, Zgodovina ali umetnostna zgodovina...48
Section 6, History and Art History Mumificiranje v starem Egiptu...49
Dediščina Nemcev v Poljanski dolini...50
1. in 2. svetovna vojna v Poljanah in okolici...51
Moda skozi čas...52
»Stoji učilna zidana«...53
Položaj žensk na slovenskem v času prve svetovne vojne...54
Sklop 6, Arhitektura ali gradbeništvo...55
Section 6, Architecture and Civil Engineering Okrasni vrt v Žireh...56
Hermanova utrdba...57
Sklop 7, Interdisciplinarno...58
Section 7, Interdisciplinary Izdelava lastnega glasbila...59
Rokovnjači in Kriva jelka nekoč in danes...60
Invazivne tujerodne rastline...61
Pošten poskus iz domače kuhinje...62
Točila za med...63
Obodne škatlice...64
Sklop 7, Varnost v cestnem prometu...65
Section 7, Road Safety Varna kolesarska pot na relaciji Kranj – Škofja Loka...66
4
Sklop 8, Geografija ali geologija...67
Section 8, Geography and Geology Naselje Bistrica nekoč in danes...68
Polikarpova dežela...69
Med dvema domovinama...70
Sklop 8, Ekonomija ali turizem...71
Section 8, Economy and Tourism Obudimo pozabljene gradove...72
Prešerno o Prešernu...73
Poslovni načrt Vrtec Srček d.o.o...74
Kickstarter...75
Sklop 9, Astronomija ali fizika...76
Section 9, Astronomy and Physics Elektromagnetno sevanje v naši šoli...77
Kako temperaturna sprememba vpliva na uglasitev kitare?...78
Sklop 9, Matematika ali logika...79
Section 9, Mathematics and Logic Razmerja med Penroseovimi ploščicami...80
Sklop 9, Računalništvo ali telekomunikacije...81
Section 9, Computer Science and Telecommunications Ali sem pripravljen na uporabo Office 365?...82
Pagina Rasa ali programiranje urejevalnika besedil...83
Sklop 9, Tehnika ali tehnologija...84
Section 9, Technical Engineering and Technology Krmiljenje objektov z mislimi...85
Sklop 9, Aplikativni predlogi in projekti...86
Section 9, Application Proposals and Projects Ko zgodbe zaživijo...87
Projekt „352“ – prenova učilnice 352 ŠC Kranj...88
Sklop 9, Elektrotehnika, elektronika in robotika...89
Section 9, Electrical Engineering, Electronics and Robotics Sistem za hitro speljevanje dragsterja (drag race dirkalnik)...90
Sponzorji...91
Pozdravni nagovor Welcome speech
Mladim raziskovalkam in raziskovalcem na pot … Ko razmišljaš o novi ideji, o nečem, kar te zanima je pred tabo vprašanje:
Kaj mi prinaša raziskovanje?
Enostavno: raziskovanje.
Aktivno prizadevanje in sistematično poizvedovanje, iskanje, primerjanje, razglabljanje z namenom spoznati, odkriti, povezati, interpretirati in pregledati podatke, dogodke, zgodbe, odnose, vedenja, da bi rezultate lahko prenesli v splošno prakso, ravnanja in predvsem v nenehno gibanje in razvoj.
Namen raziskovalnih srečanj oz. tekmovanj mladih raziskovalk in raziskovalcev je uvajanje mladih v znanost, popularizirati znanost in tehniko, odkrivanje mladih talentov, vas spodbujati k poglabljanju znanja, ustvarjalnosti, kreativnosti ter raziskovalni dejavnosti.
Z raziskovalnimi nalogami ter inovativnimi projekti sodelujete učenci in učenke osnovnih šol ter dijaki in dijakinje srednjih šol Gorenjske. Na državno tekmovanje se bodo uvrstile najboljše naloge z 20 različnih področij.
Področja, na katerih ste letošnji raziskovalci in raziskovalke pripravili naloge, so sledeča:
astronomija ali fizika, biologija, ekologija z varstvom okolja, etnologija, matematika ali logika, kemija ali kemijska tehnologija, psihologija ali pedagogika, ekonomija ali turizem, geografija ali geologija, slovenski jezik ali književnost, sociologija, zgodovina ali umetnostna zgodovina, interdisciplinarna področja, druga področja (kmetijstvo, biotehnologija in prehrana), elektrotehnika, elektronika in robotika, arhitektura ali gradbeništvo, računalništvo ali telekomunikacije, tehnika ali tehnologija (tekstil, lesarstvo, strojništvo idr.), varnost v cestnem prometu, aplikativni inovacijski predlogi in projekti.
Veseli nas, da ste prijavili in oddali kar 63 raziskovalnih nalog.
Tekmovalkam in tekmovalcem se zahvaljujem za vaše ideje in trud, mentoricam in mentorjem za vlivanje poguma in podporo,
komisijam za strokovno presojo,
vodstvom šol za ustvarjanje spodbudnih učnoraziskovalnih okolij.
POGUMNO in SREČNO!
Andreja Ahčin, ravnateljica
6
Člani tekmovalnih komisij Evaluators
Jana Artač, upokojena psihologinja Lea Avguštin, Šola za ravnatelje
doc. dr. Janez Benedičič, Fakulteta za strojništvo UL Evgen Benedik, Biotehniška in Medicinska fakulteta UL Nevenka Cigler, Geografsko društvo Gorenjske
dr. Katarina Fidler, LEK, d. d.
Rock Finale, Biotehniški center Naklo
dr. Marija Gregori, Raziskovalna enota BC Naklo
izr. prof. ddr. Iztok Humar, Fakulteta za elektrotehniko UL Marija Jerše, Biotehniški center Naklo
Miro Kačar, samostojni slikar
doc. dr. Stojan Kostanjevec, Pedagoška fakulteta UL Andreja Lampič, Biotehniški center Naklo
Borut Lazar, Biotehniški center Naklo
dr. Uroš Lotrič, Fakulteta za računalništvo in informatiko UL Marjan Luževič, predsednik Geografskega društva Gorenjske mag. Renata Mavri, Biotehniški center Naklo
Breda Miščevič, upokojena psihologinja dr. Nina Modrijan, Biotehniški center Naklo mag. Tomaž Ogrin, Institut Jožef Stefan dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta UL Mateja Potočnik Poljanšek, OŠ Šenčur
dr. Tatjana Resnik Planinc, Filozofska fakulteta UL
Jožef Rozman, Komisija varno kolesarim na Mestni občini Kranj
Sklop 1, Biologija Section 1, Biology
Ocenjevalci / Evaluators:
Evgen Benedik, Biotehniška in Medicinska fakulteta UL dr. Katarina Fidler, LEK, d. d.
doc. dr. Stojan Kostanjevec, Pedagoška fakulteta UL
8
Tujke v Škofji Loki in okolici
Šola: Osnovna šola Škofja Loka-Mesto
Avtorji: Manca Jerala, Lana Kejžar, Manca Štritof Mentor: Vlasta Balderman
Invazivne tujerodne rastline so tiste, ki so se v našem okolju začele prekomerno razmnoževati in so s svojim širjenjem začele izpodrivati avtohtone vrste ter spreminjati področja, kjer so se naselile.
Popisale smo invazivne rastline na področju Škofje Loke, predvsem ob reki Sori, kjer so te rastline najbolj razširjene. Invazivne tujerodne vrste rastlin na tem področju so: japonski dresnik, kanadska zlata rozga, žlezava nedotika, enoletna suholetnica, navadna vinika, oljna bučka in topinambur.
Za to področje so bili narejeni popisi leta 2001, 2006 in 2014, zato smo primerjale razširjenost invazivnih rastlin.
Japonski dresnik je zadnjih 15 let najbolj invazivna rastlina v tem okolju, invazivnost ostalih vrst pa se spreminja. Zelo invazivne rastline v tem obdobju so bile tudi kanadska zlata rozga, žlezava nedotika in enoletna suholetnica. Oljna bučka, navadna vinika in topinambur so se bolj razširile šele v zadnjih letih. Deljenolistne rudbekije, robinije in pajesna na obrežju Sore, na področju popisa ni več, bili pa so popisani leta 2001.
S preizkusom kalivosti semen smo ugotovile, da se najbolj invaziven japonski dresnik razmnožuje predvsem vegetativno, saj je kalivost semen zelo majhna.
Z anketo smo ugotovile, da ljudje o invazivnih rastlinah ne vedo veliko, ker jih o tej problematiki nihče ne obvešča in niso seznanjeni s problemom njihovega razširjanja.
Pljučna tuberkuloza nekoč in danes
Šola: Osnovna šola Simona Jenka Kranj
Avtorji: Anja Matteweber, Nataša Gogala, Ana Sekavčnik, Ela Štern, Martin Maks Urbanc
Mentor: Vilma Cunk
Tuberkuloza spada med najpogostejše nalezljive bolezni in je ozdravljiva, če bolnik pravočasno pride na zdravniški pregled, se bolezen ugotovi in začne čim prej zdraviti z ustreznimi zdravili in če se upošteva vsa zdravnikova navodila in zdrav način življenja.
Zdravljenje bolezni nekoč in danes se bistveno ne razlikuje. Ves čas so bila pomembna zdravila in zdrav način življenja.
10
Ptice medvoške okolice
Šola: Osnovna šola Preska Avtorji: Vanesa Bezlaj
Mentor: Veronika Bečan, Mira Kuzma
S pticami si delimo svoje življenje. Če jih ne bi bilo, bi se cel ekosistem porušil. Zato jih moramo ohranjati in ozaveščati ljudi o njihovem pomenu v svetu in o njihovih habitatih.
Rezultati raziskovalne naloge so presegli moja pričakovanja. Veliko je bilo ptic, za katere sem trdila, da jih v medvoški okolici sploh ni. Najbolj sem bila presenečena nad srednjim detlom in rjavim srakoperjem. Moja opazovanja in beleženja so potekala vsak dan, ne glede na vremenske okoliščine. V medvoški okolici je veliko različnih habitatov, zato je tu prisotnih veliko različnih vrst ptic.
Antibiotični učinki eteričnih olj na rast patogenih kožnih bakterij vrste
Staphylococcus epidermidis
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Petra Kern, Aljaž Mulej, Anja Šivic Mentor: Marjetka Kastelic Švab
Mnogo mladostnikov se vsakodnevno srečuje z mozoljavostjo in aknavostjo, ki se v večini pojavljata v puberteti, zaradi spremenjenega ravnovesja hormonov v krvi. V raziskovalni nalogi smo tako želeli z znanjem mikrobiologije premagati te težave s kožo. Ker pa se v modernem času tudi vse preveč zatekamo k proizvodnji in nakupu polsintetičnih in sintetičnih kemoterapevtikov, ki imajo enak ali vsaj podoben zdravilen učinek kot naravni antibiotiki, smo se odločili, da za zaviranje rasti bakterij mozoljavosti uporabimo naravna eterična olja.
Tako smo z raziskovalno nalogo želeli ugotoviti antibiotične učinke desetih izbranih eteričnih olj na rast patogene vrste kožnih bakterij Staphylococcus epidermidis. Pri eksperimentalnem delu naloge smo izvedli različne laboratorijske metode: od odvzema brisa, aseptične tehnike, priprave gojišč, izolacije in gojenja bakterijske kulture, tehnik zasejevanja in priprave čistih kultur, opisov bakterijskih kultur na različnih gojiščih, barvanja mikroskopskih preparatov bakterijskih razmazov, biokemijskih metod identifikacije bakterij, vse do izvedbe metode difuzijskega antibiograma za določanje občutljivosti bakterije na antibiotične snovi eteričnih olj. Z raziskavo smo dokazali, da stav boju s povzročiteljem mozoljavosti, bakterijo Staphylococcus epidermidis, najbolj učinkoviti eterični olji cimeta in timijana.
As teenagers we confront with pimples and acne on daily basis. With our knowledge in microbiology, we wanted to help ourselves and others with the sesorts of skin problems. In modern time, we like to overuse artificial substances which basically have the same or at least similar effect as natural extracts of plants. That is why we decided to use natural essential oils instead of artificial antibiotics. We researched several methods of determinating the efficiency of antimicrobialagents (antibiograms). We learnt about structure of essential oil sandtested the techniques in laboratory. Besides researching the antimicrobial effect on the growth of bacterial culture (Staphylococcus epidermidis) we also focused on isolation and identification of that certain species of bacteria. In our research, we used ten different kinds of essential oils.
Our goal was to find out which of the used oils is the most efficient in preventing the growth of bacterial culture. Our research showed that the most efficient of the ten oils were essential oils of cinnamon and thyme.
12
Fitoremediacijska zmogljivost slovenskih avtohtonih sort obogatenih z dodatkom
melatonina
Šola: Gimnazija Kranj Avtorji: Maruša Hrobat
Mentor: Vanda Kukec, Marko Zupan
Cilj študije je bil raziskati načine za izboljšanje sanacijskih postopkov svinca (Pb), ki so trenutno v rabi v Mežiški dolini, in preveriti, ali dodatek melatonina poveča fitoremediativno zmogljivost slovenskih avtohtonih sort (Fagopyrum esculentum (Moench), Brassica napus L.
in Sinapis alba L.).
Za raziskavo je bilo posajenih 45 semen iste sorte, po osem semen za vsako od petih ponovitev. Prve tri rastline iste ponovitve so bile zalite z raztopino svinčevega (II) karbonata (vsak peti dan) in melatonina (vsak drugi dan), naslednje tri rastline iste sorte so bile zalite z raztopino svinčevega (II) karbonata (vsak peti dan) in vode. Prva rastlina kontrolne skupine je bila zalivana z vodo, druga pa je z raztopino melatonina. Meritve parametrov tal in vsebnosti Pb v tleh, ter zgornjih delih vzorcev rastlin, so bile opravljene na Biotehniški Fakulteti Univerze v Ljubljani, z uporabo atomske absorpcijske spektrometrije (AAS).
Raziskovalna hipoteza je navedla, da bodo vzorci zalivani z melatoninom kopičili večje količine Pb, ki bo zaradi svoje izredne mobilnosti zaznan predvsem v koreninah, in da dodatki Pb in melatonina ne bodo povzročili vidne spremembe v fiziologiji rastlin, kar je vidno v odsotnosti bistvene razlike v meritvah sveže biomase med vzorci.
Rezultati kažejo, da so koreninski (talni) vzorci rastlin, ki so prejele melatonin, kopičili večje količine Pb kot vzorci, ki so bili zaliti s raztopino Pb in kot rastline kontrolnih skupin. Razlike v meritvah sveže biomase med vzorci so statistično nepomembne. Začetne hipoteze so podprte, vendar pa študija ni vzpostavila trdenega vzročno-posledični odnosa med dodatkom melatonina in učinkovitostjo fitoremediacijske zmožnosti rastlin, ravno zaradi omejenega dostopa do primerne znanstvene opreme.
The objective of this study was to investigate ways of improving the currently used methods of lead (Pb) remediation in Meža Valley, and to test whether the addition of melatonin increases
solution only. Measurement of the soil parameters and levels of Pb in the soil and upper parts samples of the plants were carried out at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, using atomic absorption spectrometry (AAS).
Research hypothesis stated that the samples watered with melatonin will accumulate larger quantities of Pb, which will mostly be detectable in the roots, since it is highly immobile; and that additives of Pb and melatonin will not visibly damage the plants, indicated by no significant difference in the fresh biomass measurements between the samples.
Results indicate that the root samples of the plants which received melatonin accumulated larger Pb quantities as compared to samples which were watered with the Pb solution only and to the control group. Differences in measurements of fresh biomass between the samples are statistically insignificant. The initial hypotheses are supported, however the study does not establish a firm cause-effect relationship between the addition of melatonin and efficiency of phytoremediation, due to limited availability of sufficient equipment.
14
Sklop 1, Ekologija z varstvom okolja
Section 1, Ecology and Nature Protection
Ocenjevalci / Evaluators:
Evgen Benedik, Biotehniška in Medicinska fakulteta UL dr. Katarina Fidler, LEK, d. d.
doc. dr. Stojan Kostanjevec, Pedagoška fakulteta UL
Mačji dol – druga priložnost
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Alma Slabe, Kaja Dolenec Mentor: Julijana Gantar
Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jo tudi po božje častili. Če je kdorkoli mački kaj naredil, je bil strogo kaznovan. Temu pa sedaj še zdaleč ni tako. Zaradi malomarnosti lastnikov je na svetu vedno več mačk, ki se jih znebijo na takšen ali drugačen način. Ker niso sterilizirali oziroma kastrirali svojih ljubljenčkov, so dobili nezaželene mladiče. Ti v veliko primerih ostanejo na cestah. Nekateri imajo srečo in jih najde kakšno zavetišče in jim pomaga najti prijazen dom, ostali pa poginejo. Taka ustanova je tudi Mačji dol v Škofji Loki, ki zavrženim mačkam omogoči drugo priložnost za normalno življenje v toplem domu skrbnih ljudi.
S svojo raziskovalno nalogo sva želeli ugotoviti, kakšen odnos imajo učenci naše šole do mačk ter bolj temeljito preučiti problem zavrženih mačk. Za dodatne informacije sva odšli tudi v zavetišče za mačke v Škofji Loki (Mačji dol).
16
Vrtičkarstvo v občini Gorenja vas – Poljane
Šola: Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas Avtorji: Hana Šturm, Jerca Šturm
Mentor: Neža Erznožnik
V raziskovalni nalogi sva pridobivali, poglabljali in razširjali znanja o vrtnarjenju v občini Gorenja vas – Poljane.
Najin namen je bil raziskati, kakšna semena uporabljajo, katere vrtnine gojijo, kakšnih gnojil in insekticidov se poslužujejo prebivalci naše občine ter kaj jim pomeni pojem eko vrt.
Zanimalo naju je, če se vrtovi v zadnjih petih letih na območju naše občine povečujejo ali zmanjšujejo, kako dolgo že imajo pridelovalno površino in kolikšno površino zajemajo njihovi vrtovi.
Da bi dobili odgovore na zastavljena vprašanja, sva izvedli anketo. Rezultati so pokazali, da se ljudje vedno več zanimajo za eko vrtnarjenje in da poskušajo živeti čim bolj »eko življenje«.
Divjad v Poljanski dolini
Šola: Osnovna šola Poljane
Avtorji: Urška Jesenko, Sergeja Stržinar Mentor: Irena Tehovnik
Najin namen raziskovalne naloge je bil, da oceniva številčnost divjadi v Poljanski dolini, večinoma pa v Občini Gorenja vas - Poljane. Od lovcev sva mnogokrat slišali, da je približno enako število posameznih vrst divjadi po vsej dolini. Ker imava radi tako domače kot divje živali, sva želeli še nekaj več izvedeti o divjih živalih, ki živijo v najini okolici. Postavili sva pet hipotez, ki sva jih tekom naloge tudi preverjali in po raziskovanju prišli do naslednjih rezultatov. Z raziskovalno nalogo sva ugotovili, da številčnost divjadi v Poljanski dolini ne upada in ne narašča, kar pomeni, da je število divjadi večinoma stabilno.
Prvo hipotezo, ki se glasi: število divjadi v Poljanski dolini se povečuje, sva zavrgli, zato ker število divjadi v Poljanski dolini ne narašča in se ne zmanjšuje. Drugo hipotezo: lisice pogosteje opazimo kot zajce, sva potrdili, saj sva lisico opazili na terenu večkrat kot zajca.
Tretjo hipotezo, ki pravi, da je vrana pogostejša kot kanja, sva potrdili, saj sva vrano videli večkrat, kanje pa nisva. Četrto hipotezo, ki se glasi: najpogosteje v okolici povzročata škodo divji pujs in vrana, lahko deloma potrdiva deloma pa ovrževa, ker vrana v okolici ne povzroča veliko škode, divji pujsi pa povzročajo največ škode v naravi. Peto hipotezo, ki pravi, da je srnjad pogosteje opažena kot jelenjad, sva potrdili, saj sva srnjad opazili zelo velikokrat, jelenjadi pa ne.
Ugotovili sva, da je v Poljanski dolini najbolj pogosto opažena srnjad, ki pa jo je številčno tudi največ. Divjad sva opazili bolj na sončni legi, več sva jih videli pred pričetkom slabega vremena ali v lepem vremenu, v megli pa zelo malo, ker je bila slaba vidljivost. Ob padavinah so se zadrževale živali pod kakšno smreko in so jedle nizko grmičevje. Tudi na zapuščenih kmetijah in manj obdelovanih površinah sva opazili več divjadi. Ob bolj hrupnih cestah je bilo opaženih manj divjadi, saj jih hrup moti. Terensko delo nama je bilo zelo všeč, ker sva opazovali živali in bi se še lotili podobnega raziskovalnega dela.
18
Hrana, zavržena priložnost
Šola: Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas Avtorji: Ana Koprivnikar
Mentor: Agata Bradeško
Za to raziskovalno nalogo sem se odločila, ker mi ni vseeno za okolje in zdravje ljudi, pa tudi zaradi količine zavržene hrane v naši državi. Želim izpostaviti količine zavržene hrane, razloge za to, in kako bi lahko sedanje stanje izboljšali. Pridobila sem potrebne podatke in jih analizirala. Vključila sem mnenje strokovnjakinje, s katero sem se pogovorila o situaciji v Sloveniji in razpravljala o možnostih za zmanjšanje nepotrebne količine odpadne hrane.
Upam, da se bo vsak, ki bo prebral to nalogo, zamislil in prispeval svoj delež v skupno dobro vseh z bolj vestnim ravnanjem s hrano. Upam tudi, da bo naloga v pomoč vsem zagnanim ekologom in organizacijam ki nas pozivajo k pametnemu ravnanju s hrano. Moj cilj bo dosežen, če bo zaradi naloge vsaj nekaj ljudi izboljšalo ravnanje s hrano in s tem zmanjšalo pritisk človeštva na naše okolje.
Sklop 2, Sociologija
Section 2, Social Studies
Ocenjevalci / Evaluators:
Lea Avguštin, Šola za ravnatelje
Marjan Luževič, predsednik Geografskega društva Gorenjske dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta UL
20
Okolje in tuji jeziki
Šola: Osnovna šola Poljane Avtorji: Petra Omejc, Teja Beznik Mentor: Bernarda Pintar
Znanje tujih jezikov je v današnjem času postala nuja. S prvim tujim jezikom se nekateri otroci srečajo že pred petim letom starosti, drugi kasneje. Pri nas je prvi tuji jezik večinoma angleščina in po veljavnem Učnem načrtu za angleščino se ga osnovnošolci začnejo učiti v četrtem razredu, v izbranih šolah pa ga uvajajo tudi za mlajše učence. V znanju angleščine pa se pojavljajo velike razlike, na kar po najinem predvidevanju vpliva tudi okolje, iz katerega učenci prihajajo. Z metodo anketiranja in intervjuja sva ugotavljali razlike med podeželsko in mestno šolo in ugotovili, da so precejšnje. Na to vpliva večja ponudba in zanimanje za izvenšolske dejavnosti, naravnanost družine pa tudi spremljanje risank, filmov in glasbe v angleščini.
Mastering foreign languages has nowadays become necessary. Some children encounter the first foreign language before the age of five, others much later. The first foreign language in our county is mainly English and according to the curriculum schoolchildren start to learn it in the fourth grade. However, some schools have been introducing English to younger pupils.
But big gaps appear in the knowledge of English and our assumption is that the cause of this is also the setting the pupils come from. Through the methods of questionnaire and interview we established the differences in knowledge between the city and country pupils, population.
The causes of this are more possibilities for extra-curricular activities in the city, greater interest for foreign languages, the atmosphere in the family, watching cartoons, films and listening to music in English.
Idealno preživljanje popoldneva skozi oči najstnika
Šola: Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas Avtorji: Katja Šturm
Mentor: Neža Erznožnik
Če se ti zdi, da nekaj zmoreš, ali pa le sanjaš o tem, se nemudoma loti dela.
Drznost je genialna, močna in čarobna. (Goethe)
Razmišljanje o raziskovalni nalogi se je pojavilo, ko sem v času šolskega pouka opazovala sošolce in vrstnike, ki so se ob slabi oceni čudili, kako je sploh mogoče, da so dobili slabo oceno, saj so veliko pozornosti in prostega časa namenili učenju.
Nekaj časa sem premišljevala, kako bi vse skupaj sploh izpeljala, da bodo učenci na vprašanja ankete, ki jo prilagam, odgovorili realno. Naslednja ideja, ki sem jo dobila pa je, da bi lahko najstnike izprašala še o drugih dejavnostih, ki jih opravljajo v prostem času. Možnost, da pa bi lahko o preživljanju prostega časa povprašala še njihove starše, pa se je pojavila s strani mentorice. Le tako sem lahko dobila dva različna vpogleda na preživljanje časa mladostnikov, tako iz strani učenca, kot njegovega starša in s tem pridobila bolj realne rezultate.
22
Skrite pasti koristne miške
Šola: Osnovna šola Šenčur
Avtorji: Maja Bešter, Aljaž Knific, Lia Lovrenčec, Domen Okorn Mentor: Majda Vehovec
V raziskovalni nalogi smo preverili, koliko časa naši sošolci preživijo za računalnikom, njihovo poznavanje pravil za varno rabo interneta in upoštevanje le-teh. Podobna vprašanja smo zastavili tudi njihovim staršem in odgovore med seboj primerjali.
Ugotovili smo, da učenci naše šole poznamo pravila za varno rabo interneta in jih delno tudi upoštevamo. Dnevno preživimo za računalnikom manj kot dve uri, najpogosteje uporabljamo računalnik za zabavo in komunikacijo, največkrat uporabljamo Facebook kot družabno omrežje.
Prehod iz osnovne v srednjo šolo
Šola: Osnovna šola Poljane Avtorji: Katja Lavtar, Ajda Marolt Mentor: Edi Bajt
Raziskati sva hoteli na katere srednje šole se največkrat vpišejo učenci ter ali se jim ocene izboljšajo ali poslabšajo. Zelo naju je presenetilo, ko je večina učencev 9. razreda OŠ Poljane odgovorilo, da mislijo, da se jim bodo ocene izboljšale. Prav tako naju je presenetilo, da si je večina učencev srednjo šolo izbrala v zadnjem trenutku.
Ugotovili sva, da se ocene v srednjih šolah večinoma poslabšajo, so pa tudi izjeme. Vpis na gimnazije v Sloveniji se je v zadnjih letih zmanjšal. Na naši šoli so se učenci na gimnazije vpisovali manj, kot je slovensko povprečje. Letošnji vpis na gimnazije na naši šoli je zelo velik (43%). Ta generacija odstopa navzgor tudi po ocenah in uspehih na tekmovanjih. Da je bilo prejšnja leta več vpisov na strokovne šole kot gimnazije pripisujeva predvsem okolju v katerem živimo.
Vedno več dijakov se v šolo vozi, kot stanuje v dijaškem domu, to je verjetno posledica nižjih cen javnega prevoza in lažja dostopnost do šole.
24
Mladinske subkulture na Gimnaziji Kranj
Šola: Gimnazija Kranj
Avtorji: Katja Basaj, Martin Zavrl Mentor: Patricija Veldin
V tej raziskovalni nalogi ugotavljava, kakšno je stanje mladinskih subkultur v tem času na Gimnaziji Kranj. Zanima naju ali le te sploh obstajajo oz. ali se izraţajo na kakšen drug način kot so se v njihovih začetkih. So se mladinske subkulture spremenile? Poleg tega naju zanima tudi, katere subkulture se pojavljajo na naši šoli, če se. Za nalogo sva se odločila, ker sva opazila pomanjkanje izraţanja osebnega mnenja skozi oblačenje na hodnikih Gimnazije.
Večina dijakov se prilega določenemu modelu in skozi njihov izgled teţko ugotoviš, kakšni so njihovi pogledi na svet, kot si lahko pri originalnih pankerjih ali hipijih. Da bi ugotovila odgovore na najina vprašanja bova izvedla anketo med gimnazijci, skozi katero bova poskušala ugotoviti kako se njihova osebna mnenja in prepričanja izraţajo skozi oblačenje, ter če se imajo za pripadnike subkultur in kako to kaţejo. Prav tako bova analizirala nekaj najbolj pogostih subkultur, ki so se pojavljale od 20. stoletja do zdaj. Na koncu upava, da bova uspela ugotoviti stanje mladinskih subkultur na Gimnaziji in zakaj je temu tako.
In this paper we're trying to find out, what the current state of youth subcultures is in this time in Gimnazija Kranj. We are interested in learning if those even exist or if they are expressed in any other way than they were in their beginnings. Did youth subcultures change? Besides that we're interested in which subcultures are present in our school, if they are. We chose to do the paper, because we've noticed a lack of expressing ones personal opinion through ones clothing style on the corridors of the school. Most of the students fit a certain mold and through their outside look it's hard to establish their view of the world, like you could with the original punkers or hippies. To get the answers to our questions, we're going to carry out a poll among the students, through which we'll try to find out how are their personal opinions and beliefs indicated through their clothing style. And if they think of themselves as members of youth subcultures and how they show that. Besides that we will also analyze some of the most common subcultures that have been emerging since the 20th century until now. At the end we hope to establish the current state of youth subcultures on the Gimnazija and why they are like that.
Salsa na slovenskem ozemlju: Spolna vloga ženske na plesišču
Šola: Gimnazija Kranj Avtorji: Ana Šegula
Mentor: Marko Bukovšek
V tej raziskovalni nalogi bom raziskala vlogo ženske pri salsi, družabnem plesu v paru, v kulturnih okvirih naše družbe. Salsa je ples latinsko-karibskega izvora in zato predstavlja nam, pripadnikom zahodne družbe, tujo, v naših očeh bolj tradicionalno kulturo, v kateri sta vlogi moškega in ženske opredeljeni na dominantno ter submisivno. Spolna vloga, ki jo posameznica prevzame med plesom, se tako razlikuje od vlog, ki so ji poznane iz lokalnega kulturnega konteksta. Osredotočila se bom na žensko submisivno vlogo na plesišču kot na kontrast množice dominantnih vlog, ki jih ženske prevzemajo v vsakdanjem življenju v Sloveniji. Ta naloga temelji na podatkih, pridobljenih na plesnih tečajih in salsa plesnih večerih v Ljubljani skozi metodo opazovanj z udeležbo ter na podatkih, pridobljenih skozi intervjuje plesalcev. Analize podatkov se bom lotila skozi okvir antropološke feministične teorije. Poleg udejanjanja ženske vloge bom v nalogi pojasnila tudi, kako izvrševanje dejanj pri samem plesu oblikuje identiteto plesalke kot ženske znotraj salsa subkulture ter izven nje.
Pri tem igra pomembno vlogo torej sama komunikacija med žensko in plesnim partnerjem ter ostalimi člani salsa subkulture.
26
Načini preživljanja prostega časa dijakov na deželi in v mestu
Šola: Biotehniški center Naklo Avtorji: Gašper Hauptman Mentor: Mojca Logonder
V raziskovalni nalogi sem predstavil preživljanje prostega časa dijakov BC Naklo, ki prihajajo iz različnih okolij, iz mesta in podeželja. Preverjal sem, če mladi s podeželja preživljajo prosti čas bolj aktivno in v stiku z naravo v primerjavi s svojimi sovrstniki iz mesta. V današnjem času je večina mladih pod velikim pritiskom. Smo v obdobju prehoda v odraslost, ugotavljamo, kaj bomo počeli v prihodnosti, soočamo pa se še z visokimi pričakovanji staršev
… Zato je pomembno, da prosti čas, ki ga imamo na voljo, primerno izrabimo, tako za učenje kot za sprostitev in ukvarjanje s hobiji, da si naberemo dovolj energije za uspešno soočanje s zahtevami vsakdanjega življenja. Tema se mi zdi aktualna za sodobnega mladostnika, glede na specifike svojega problema (primerjave podeželje in mesto) pa doslej še premalo obdelana.
Ugotovil sem, da dijaki s podeželja preživljajo svoj prosti čas na manj različnih načinov kot dijaki iz mesta, kar je posledica lokacije njihovega prebivališča in njihova zaposlenost z domačimi opravili. Podobno dijaki iz mesta več časa preživijo ob druženju z vrstniki, saj se lažje dobijo skupaj, ker živijo bližje. Oboji svoj prosti čas preživljajo tako aktivno kot pasivno, kar kaže na urbanizacijo podeželja, saj veliko dijakov iz podeželja na primer hodi v mesto na treniranje športa ali druge obšolske dejavnosti.
Če primerjamo načine preživljanja prostega časa med spoloma vidimo, da ženske več časa preživijo ob klepetu in druženju. A to jim ne preprečuje, da bi prosti čas preživljale manj aktivno kot moški, saj se jih precej odloča za športne aktivnosti. Na področju šole pa so dijakinje uspešnejše od dijakov in tudi več svojega prostega porabijo za učenje.
Dokazal sem, da ima okolje vpliv na preživljanje prostega časa, saj se dijaki večkrat odločijo za ukvarjanje s športom v svojem prostem času, če se kateri od njihovih staršev ukvarja s športom.
Ugotavljam, da imata spol in okolje posameznika nezanemarljiv vpliv na to, kako bo preživljal prosti čas. Razlike med dijaki iz mesta/podeželja oziroma dijaki/dijakinjami so bile še večje v preteklosti in se postopoma zmanjšujejo.
Sklop 3, Slovenski jezik ali književnost
Section 3, Slovenian Language and Literature
Ocenjevalci / Evaluators:
Andreja Lampič, Biotehniški center Naklo dr. Nina Modrijan, Biotehniški center Naklo Miha Zor, RTV Slovenija
28
Ljudske pripovedi šolskega okoliša Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas
Šola: Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas Avtorji: Miha Jeraša, Jaka Smola Blagus
Mentor: Rosina Dolenc
Raziskovalna naloga Ljudske pripovedi šolskega okoliša Osnovne šole Ivana Tavčarja zajema področje slovenščine. Zbirali smo ljudske povedke in pravljice, nato smo jih analizirali.
Raziskovali smo teme, zgodovinsko ozadje, književni kraj in čas, književne osebe, motive, sporočilnost, jezik, slog in pesniška sredstva. Postavili smo dve hipotezi, ki sta se potrdili.
Lahko ju strnemo v ugotovitev: ljudske pripovedi se še pojavljajo, vendar v manjšem obsegu kot nekoč in z novimi temami. Z raziskovalno nalogo smo želeli pomagati ohraniti del slovstvene folklore v Poljanski dolini.
The research work titled Folk tales in the territory of Ivana Tavčarja Primary School covers the field of Slovene language. We have analyzed folk tales and fairytales. We study the main subjects, historical backgrounds, literary time and place, literary persons, motifs, message, language style and poetic assets. Initially, we assumed two hypotheses and they were both confirmed. To sum up, folk tales still appear, but with new subjects and in smaller range than a few years ago. The aim of theresearch is to help maintain a part of literary folklore in Poljanska dolina.
William Shakespeare – kako ga poznajo učenci
Šola: Osnovna šola Poljane
Avtorji: Maša Stanonik, Aleksandra Logar Mentor: Bernarda Pintar
Poznavanje svetovnih književnikov, predvsem klasikov, je v osnovni šoli zelo skopo. Učenci tretjega triletja pri pouku slovenščine spoznajo le nekaj tujih avtorjev, med katerimi je v devetem razredu tudi William Shakespeare. Zanimalo naju je, koliko o Williamu Shakespearu vedo učenci sedmega, osmega in devetega razreda. Predvidevali sva tudi, da učenci iz mestnega okolja tega angleškega dramatika bolje poznajo, zato sva anketne vprašalnike razdelili učencem mestne in podeželske šole. Opravili sva tudi intervju z učiteljico slovenščine in preverili, koliko knjig Williama Shakespeara si učenci izposodijo. Posebej pa sva raziskali tudi znanje in zanimanje devetošolcev naše šole, saj so si ogledali film Zaljubljeni Shakespeare. En vprašalnik so izpolnili pred ogledom filma, drugega pa po njem. Izkazalo se je, da zelo velikih sprememb v poznavanju Shakespeara po filmu ni bilo zaznati ter da si učenci Shakespeara večinoma ne želijo spoznati bolje. Navedli sva tudi nekaj predlogov za izboljšanje ugotovljenega stanja.
Knowledge of the world's best writers, especially classics, is not on a very high level in primary school. The reason is probably in the fact that at Slovene lessons pupils of the third triad meet only a few foreign writers, including William Shakespeare in the ninth grade. We wanted to find out what pupils of the seventh, the eighth and the ninth grade knew about William Shakespeare. We assumed that pupils from city settings knew more than pupils from rural settings. We delivered questionnaires to city pupils and to the pupils of our country school. We also interviewed our Slovene teacher and our school librarian. The pupils of the ninth grade watched the film Shakespeare in Love so we made two different questionnaires fort them to check whether their knowledge and interest changed after the film. It has been turned out that there have been no significant changes in the nine grade pupils' knowledge and attitude towards William Shakespeare and that pupils in general do not feel the need of improving their knowledge about him. We have listed some proposals to improve the situation.
30
Luč knjig nikoli ne ugasne
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Lana Ikič, Tjaša Jezeršek Mentor: Barbara Peternel
Kralji in knjige imajo veliko moč; kralji umirajo … (Vzhodnjaška modrost)
Knjige, ki so spreminjale svet …
Mnogo bi jih lahko že našteli, a le redki so naslovi, o katerih bi se avtorji seznamov lahko sporazumeli. V enem pa se strinjajo vsi: po dolgih tisočletjih svojega razvoja je dobila knjiga, posebno odkar je postala množično občilo, neznansko, naravnost eksplozivno moč in ni je sile na svetu, ki bi jo, ko je dozorel njen čas lahko z nasiljem zadržala in utišala.
Za knjigo bi lahko rekli, da je predmet (lahko jo listamo, prijemamo, trgamo ...), naprava (je oštevilčena in nam omogoča lažje iskanje informacij) ali medij (s knjigo lahko prenašamo sporočila, podatke, informacije ...)
Knjiga je lahko tudi oznaka za literarno delo, v zadnjem času pa z izrazom e-knjiga označujemo literarna dela, ki so shranjena (lahko izključno) na elektronskih medijih in dostopna s pomočjo računalnika.
Zanimalo naju je, koliko učenci naše šole berejo, kaj jim branje pomeni, kako izbirajo knjige, po kateri vrsti knjig najraje posegajo, kateri so priljubljeni pesniki ali pisatelji ter kakšen odnos imajo do branja. Dobili sva tudi odgovore o tem, koliko se poslužujejo elektronskih naprav za branje in pisanje.
Na začetku raziskovalne naloge sva poiskali tudi nekaj o zgodovini človeštva in o zgodovini knjige ter tudi o uporabnosti knjige.
Multiperspektivnost v romanu ime mi je rdeča (Orhan Pamuk)
Šola: Gimnazija Kranj Avtorji: Barbara Bergant Mentor: Tina Lušina Basaj
Orhan Pamuk je turški pisatelj in je znan po tem, da je prvi Turek, ki je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Njegovo najbolj znano delo je Ime mi je rdeča, o katerem bom tudi pisala v tej raziskovalni nalogi. Knjiga ni napisana 'na običajen način', temveč ima več pripovedovalcev. Skozi devetinpetdeset poglavij se izmenjujejo številne osebe, ki pripovedujejo svojo stran zgodbe. Ni pa nujno, da je vsak izmed njih človeški pripovedovalec.
V mnogih poglavjih se srečamo s psom, konjem, z zlatnikom, s smrtjo, satanom, z barvo rdečo in še bi lahko naštevali. Tako vidimo zgodbo z več zornih kotov in lahko bolje razumemo dejanja vseh vpletenih. Ta drugačen način pisanja je ena izmed prednosti romana in eden izmed razlogov, zakaj je postal tako neverjetno uspešen. Priporočam knjigo vsakomur, ki si želi res kvalitetnega branja.
Orhan Pamuk is a well-known Turkish writer. He is famous for his Nobel price in literature for his master work My name is red. This book is also the topic I chose for my research paper. The novel consists of a special way of writing. Each chapter is told by a different narrator of over twenty different voices. The book has fifty-nine chapters and it is not necessary for the characters to be human, for instance a dog, horse, a coin, death, satan, the colour res etc.
That allows us to see the story from different viewpoints and to have a better understanding of the actions the caracters perform. This particular style of writing is one of the many reasons the novel became such a succesful book and also a best-seller. I would recommend this book to anyone who likes quality reading.
32
Sklop 4, Psihologija Section 4, Psychology
Ocenjevalci / Evaluators:
Jana Artač, upokojena psihologinja
Breda Miščevič, upokojena psihologinja
Mateja Potočnik Poljanšek, OŠ Šenčur
Zlo ali užitek
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Nina Oblak, Jaka Reven, Vanessa Tavčar Mentor: Barbara Peternel
Kot vsaka druga skušnjava ima čokolada svoje prednosti in slabosti. Po eni strani zelo dobro vpliva na človekovo razpoloženje in delovanje srca in ožilja, po drugi strani pa lahko škodi, ker poveča telesno maso. Zaradi alkaloidov, ki so v čokoladi, lahko postane človek pravi čokoholik oziroma odvisnik od nje.
V nalogi smo raziskali zgodovino čokolade, vrste čokolade, pogostost uživanja čokolade in vpliv čokolade na posameznika. Zanimali so nas hormoni, ki so povezani z uživanjem čokolade. Gre za endorfini biokemične snovi, ki jih organizem normalno proizvaja. Endorfini so opioidni (mamilu podobni) peptidi, ki povzročajo občutek prijetnosti in zadovoljstva.
Povečano izločanje endorfinov zmanjšuje občutljivost za bolečino, s čimer pojasnimo blagodejno delovanje čokolade na bolečine.
Najprej smo iz različnih virov zbrali literaturo, ki je povezana s čokolado. Nato smo se lotili še anketiranja. Ugotovili smo, da so anketirani učenci naše šole uspešni uživalci čokolade, saj jo veliko pojedo in tudi pogosto je na jedilniku, čeprav so jo v prehrambeno piramido pravilno uvrstili.
Naša raziskava odgovarja na nekatera vprašanja o čokoladi in navadah povezanih z uživanjem čokolade učencev osmega in devetega naše šole.
34
Stres pri gasilcih
Šola: Osnovna šola Žiri Avtorji: Miha Tratnik Mentor: Lilijana Justin
Raziskovalna naloga opisuje poklicni stres v gasilski brigadi Ljubljana in gasilsko reševalni službi Kranj. Pri tem je posebej opisana problematika doživljanja in soočanja s poklicnim stresom, zavedanja in poznavanja posledic/ simptomov in odražanje posledic stresa v vsakdanjem življenju gasilcev.
S pomočjo intervjuja sem ugotavljal, kateri stresni dogodki v času intervencije pomenijo najvišjo obremenitev za gasilca, kako doživljajo stres gasilci po intervenciji, kako se spopadajo z njim, na kakšen način vpliva na njihovo zasebno življenje/ zdravje, ter kakšni so predlogi za pomoč pri soočanju z gasilskim stresom v organizaciji. S pomočjo njihovih odgovorov sem pridobil veliko informacij o stresu. Raziskoval sem, kako stres vpliva na gasilce, kako na stres odreagirajo, kako se z njim soočajo, kakšne so posledice, ter kdaj in kako zapadejo stresu.
Raziskava je pokazala, da je najbolj stresna intervencija reanimacija (reševanje ponesrečene osebe), ali prometna nesreča, saj so, v obeh primerih, v nevarnosti človeška življenja.
Odnos do priseljencev
Šola: Biotehniški center Naklo Avtorji: David Bertalanič
Mentor: Mojca Logonder
Ta raziskovalna naloga obravnava odnos do priseljencev v Republiki Sloveniji in posledično stereotipe ter predsodke do njih. Na podlagi reka »na mladih svet stoji« sem se odločil, da bom raziskavo izpeljal med dijaki moje gimnazije – Biotehniškega centra Naklo. Pričakoval sem bolj odklonilna stališča do priseljencev, še posebej na šoli, kjer je velika večina dijakov Slovencev, pretežno z bolj podeželskega okolja. Raziskave sem se lotil z vprašalnikom, razdeljen je bil med več oddelkov. Po vrednotenju podatkov sem le- te prikazal v tabelah ter grafih za lažjo predstavljivost. V raziskavi sem ugotovil, da predsodki do priseljencev med preučevano populacijo niso izraziti in razširjeni, mladi si izbirajo prijatelje na osnovi osebnih karakteristik in ne na podlagi nacionalnosti, če obstaja bolj odklonilen odnos, se ta izkazuje v blagi obliki ali pa ga osebe niti niso pripravljene priznati, čeprav je bil vprašalnik anonimen.
Pri zaposlitvi kandidata ne bi obravnavali drugače zaradi nacionalnosti, kar nam lahko daje pozitiven pogled na to, kako mladi doživljajo multikulturnost v Sloveniji in dejansko živijo neobremenjeni s stereotipi in predsodki. Za raziskavo sem vzel vzorec 124 posameznikov, večinoma deklet (92). Vzorec je precej velik in za proučevano populacijo dijakov zaradi velikosti dokaj reprezentativen, saj dekleta v gimnazijah prevladujejo. Vprašalnik je bil za reševanje enostaven in zaradi skupinske aplikacije anonimen, zaradi česar so odgovori bolj točni ter zanesljivi. Seveda pa dopuščam možnost, da so preizkušanci v mojem vzorcu odgovarjali s socialno zaželenimi odgovori o tem, da predsodkov nimajo in jih priseljenci ne motijo, v dejanskem življenju pa se morda obnašajo bolj odklonilno, kot so to pripravljeni napisati in si priznati. A za preverjanje dejanskega vedenja bi potreboval več časa in opazovanje/snemanje v različnih življenjskih situacijah, kar je v okviru enoletne raziskovalne naloge in z omejenimi sredstvi in znanjem žal neizvedljivo.
36
Učne metode pri srednješolcih
Šola: Biotehniški center Naklo Avtorji: Amelia Stanonik
Mentor: Mojca Logonder
Dandanes je učenje ena izmed ključnih kompetenc življenja, ki nas spremlja na vsakem koraku. Učiti se začnemo že v maternici, učenje pa nadaljujemo vse do naše smrti. Učenje za vsakega posameznika predstavlja nekaj drugega. Nekateri znanje cenijo in se za pridobitev le tega močno trudijo, medtem ko je nekaterim šolsko učenje sekundarna dejavnost in izobraževanje zanemarijo ter svojo energijo raje usmerijo na druga področja, npr. šport, kulturo, umetnost ... Življenje se iz dneva v dan spreminja, spreminja se tempo življenja, ki je vedno hitrejši in zahtevnejši, razvijajo se nove tehnologije, znanosti ter druge dejavnosti, ki zahtevajo boljše in bolj poglobljeno znanje. Človek se mora tako stalno prilagajati in učiti oziroma se mora »boriti za obstanek«, kot je to dejal Darwin v svoji evolucijski teoriji. Znanje nam olajša življenje in znajdenje v novih situacijah. Preko novih spoznanj spoznavamo tudi sami sebe in svet okoli nas, si krepimo samozavest in dobimo moč za obvladanje stvarnosti.
Znanje je torej nekaj nepogrešljivega pri modernem človeku, zato je neprestano učenje nujno in značilno za ljudi.
V svoji raziskavi sem ugotavljala, ali učno uspešnejši dijaki več časa namenijo učenju kot učno manj uspešni. Hipotezo so rezultati potrdili. Raziskovala sem ali imajo višji letniki boljše učne navade kot nižji in ugotovila, da se več kot polovica učencev nižjih letnikov uči predvsem pasivno (preberejo in ponovijo snov), v višjih letnikih pa je malo več učencev, ki uporabljajo tudi bolj aktivne metode učenja (reševanje vaj, izpisovanje, izdelava miselnih vzorcev...). Žal pa so razlike med letniki relativno majhne, saj se navade učenja rade obdržijo tudi za kasnejše obdobje. Glede dileme ali se dekleta več učijo kot fantje sem ugotovila, da se večina fantov uči bolj malo, razloge pa sem iskala v tem, kaj se pričakuje od določenega spola (pri dekletih se bolj poudarja in pričakuje pridnost, vestnost, delavnost..., po spolnih stereotipih pa se pri fantih bolj poudarja iznajdljivost, bolj se tolerira občasno ne opravljanje šolskih obveznosti kot pri dekletih). Zanimalo me je tudi, kako težko se dijaki motivirajo za šolsko učenje in z zadovoljstvom sem ugotovila, da večinoma dokaj lahko, če vidijo cilj, zakaj se naučiti določene vsebine. Ob besedi učenje večina dijakov pomisli na delo, ki ga morajo opraviti za šolo, pokazalo se je tudi, da dijaki besedo učenje večkrat povežejo z negativnimi čustvi. Izkazalo se je tudi, da več kot polovica učencev z učenjem odlaša do zadnjega trenutka pred preverjanjem, kar se mi zdi precej zaskrbljujoče.
Strahovi in fobije med mladimi
Šola: Biotehniški center Naklo Avtorji: Eva Markič
Mentor: Mojca Logonder
Za svojo maturitetno nalogo sem se odločila, ker me je pri psihologiji zelo navdušila psihoanaliza in nezavedni del, ki močno vpliva na naše življenje. Menim, da tudi strahovi in fobije v mnogih primerih izvirajo od tam. Zanima pa me tudi, s kakšnimi strahovi se mladi srečujejo in ali poznajo njihov izvor. Pred vsem pa, če se mladi sploh trudijo svoje strahove odpraviti oziroma kakšno obremenitev predstavljajo v njihovem življenju, se z njimi sploh srečujejo? Menim, da imajo mladi številne podobne strahove in da zato, ker le ti niso zelo veliki, nanje v vsakdanjem živlejnju pogosto pozabimo in se z njihovim odpravljanjem niti ne ukvarjamo.
Za začetek sem izdelala teoretični del, kjer sem sama bolje spoznala teorijo strahov, njihove vpliva na človeka ter v kakšnih okoliščinah stahovi preidejo v fobijo. Na podlagi novo naučene teorije sem sestavila cilje svoje naloge in iz njih izpelajala hipoteze, katere sem preverila med mladimi. Izbrala sem si vzorec mladih od 17 do 19 let, ki prihajajo iz različnih okolij in imajo različne izkušnje, obiskujejo pa Biotehniški center v Naklem. Zanje sem sestavila vprašalnik, kjer sem uporabila kombinirani tip vprašanj in ocenjevalno lestvico.
Preko vprašalnika sem dobila odgovore, katere sem uredila in z njimi moje hipoteze potrdila ali pa zavrgla. Izbrana vprašanja sem še interpretirala ter naredila sklepe ter napisala oceno naloge.
Ugotovila sem, da se mladi ne srečujejo prav pogosto s svojimi strahovi, oziroma jim ne posvečajo prav veliko pozornosti, kar pripelje do tega, da med mladimi niti ni veliko močnih in neracionalnih strahov - fobij. Največji strah je bil drugačen od pričakovanega, kar je moje zanimanje za nalogo le še bolj povečalo. Opazila sem, da sem veliko bolj pozorna na to, kdaj se ljudje počutijo neprijetno, ter večkrat opazim, ko se soočajo s svojimi strahovi.
38
Problematika učenja fizike in odnos dijakov do pouka fizike v gimnaziji
Šola: Gimnazija Kranj
Avtorji: Tjaša Možek, Lea Kern Mentor: Daša Rozmus
Raziskovalno nalogo z naslovom Problematika učenja fizike in odnos dijakov do fizike v gimnaziji, sva naredili z namenom, da ugotoviva, kaj si dijaki Gimnazije Kranj mislijo o pouku fizike, kakšne probleme imajo z učenjem, kako pogosto delajo domače naloge in kako se jo učijo. Vsi te dejavniki so naju pripeljali do zaključkov, zakaj so rezultati pri fiziki taki kot so in kje so vzroki za te probleme. Ker fizika velja za enega težjih predmetov naju je zanimalo tudi, zakaj se tako veliko število dijakov odloči za fiziko na maturi. Zaradi velikega števila vprašanj sva se odločili, da bova izvedli to raziskovalno nalogo in dijake povprašali o njihovih navadah. Postavili sva sedem hipotez, ki sva jih potrdili ali ovrgli , glede na odgovore dijakov v anketi. Rezultati so naju presenetili, saj ima večina dijakov na naši šoli dober odnos do fizike, so zadovoljni z razlago profesorjev in več kot polovica dijakov vsaj večinoma, če ne redno, dela domače naloge. So pa iskreno priznali, da se učijo predvsem kampanjsko, pred testom, kar sva pripisali dejstvu, da je v gimnazijskem programu 12 predmetov in se je težko vse učiti sproti.
We wanted to make a research project about the problems with studying physics and about the attitude of the students, to figure out what do students from Gimnazija Kranj think about the classes, what kind of problems do they face when it comes to studying physics, we, how often do they do their homework and also a very important part – how do they study that subject.
All of those things brought us to the conclusions of why the results in physics are like as they are and where are the reasons for that problems. Because physics is known as one of the hardest subjects we were wondering why so many students pick physics for their matura exam.
Due to so many unanswered questions we decided to do this research project and ask students about their habits. We came up with seven statements which we conformed or declined, according to the answers which we got in survey. We were surprised about the results because most of the students have a good attitude toward physics, are really pleased with teachers learning and more than half of the students do their homework from time to time. But they confessed that they mostly study right before the test and the reason behind it is that we have 12 subjects and it is really hard to study each and everyone regularly.
Sklop 5, Druga področja Section 5, Other Fields
Ocenjevalci / Evaluators:
dr. Marija Gregori, Raziskovalna enota BC Naklo mag. Tomaž Ogrin, Institut Jožef Stefan
dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta UL
40
Lokalno pridelana hrana na škofjeloškem
Šola: Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka Avtorji: Katja Blažič in Maja Gruden
Mentor: Jana Ržen
Lokalno pridelana hrana postaja vedno bolj aktualna tema. V raziskovalni nalogi sva z analizospletne ankete ugotavljali poznavanje lokalne hrane na škofjeloškem območju.
Spoznali sva, da vse starostne skupine razmeroma dobro poznajo lokalno hrano in njene prednosti, skoraj vsi pa jo tudi uporabljajo pri svoji prehrani. V Škofji Loki in okolici imamo tudi veliko pridelovalcev, ki skrbijo za lokalno samooskrbo. Občani Škofje Loke imajo tako možnost nakupa lokalne hrane na kmetijah, v trgovinah in na tržnicah, kjer je pestrost izdelkov čedalje večja. Na splošno so ljudje na škofjeloškem dobro ozaveščeni o lokalno pridelani hrani, še vedno pa je med njimi manjšina, ki cene postavlja na prvo mesto ne glede na kakovost hrane.
Pričakovali sva, da lokalno pridelano hrano kupujejo predvsem starejši ljudje, vendar sva se z analizo ankete dokopali do nekoliko presenetljivih ugotovitev. Ugotovili sva namreč, da vse več mladih kupuje lokalno pridelano hrano, saj z uživanjem le-te hočejo sebi in otrokom zagotoviti zdravo in bolj kakovostno življenje.
Locally grown food is a topic that is getting more and more current in our daily life. The research assignment consists of the analysis of the web survey, where we were finding out the interviewees' level of knowledge about locally grown food in Škofja Loka area. The answers show that all the age groups know local food and its advantages fairly well and almost everybody use it in their diet. There are many producers who provide for local food self- supply in Škofja Loka and its vicinity. That is why the citizens of Škofja Loka can buy local food at the farms, at the shops and at the markets, where the variety of such products is increasing every year. In general, people in Škofja Loka area are well eco-conscious about locally produced food, on the other hand, the minority of them puts the price of the food first, regardless of quality. We expected that locally grown food is mostly bought by older people but the analysis of the survey showed a bit surprising results. We found out that mainly young people buy locally grown food, because they want to provide better and healthier life for themselves and their children.
Prehranjevanje nekoč in danes
Šola: Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor Avtorji: Marija Okršlar
Mentor: Maja Šenk Zidar
Raziskovalne naloge z naslovom Prehranjevanje nekoč in danes sem se lotila po tem, ko sem prebrala knjigo Michaela Pollana »V obrambo hrani: manifest jedca«. Avtor v knjigi izpostavi probleme hranjenja zahodne civilizacije in bolezni, ki jih tak življenjski slog potegne za sabo.
Pravi, da so najboljša tradicionalna živila, ki so vzgojena v kvalitetni zemlji, taka kakršna bi prepoznale tudi naše prababice. Želela sem izvedeti, kako zelo se je spremenilo tradicionalno prehranjevanje naših babic v način modernega prehranjevanja danes.
After I read a book In Defense of Food (author Michael Pollan) I started to do a research paper. I was inspired by author’s words that people nowadays don’t eat food but “edible foodlike substances” — no longer the products of nature but of food science. Many of them come packaged with health claims that should be our first clue they are anything but healthy.
He says that the best is an alternative way of eating that is informed by the traditions and ecology of real, well-grown, unprocessed food. That sort of food our great grandmothers would recognize as food.
42
Ekstrakcija fikocianina iz spiruline
Šola: Biotehniški center Naklo
Avtorji: Katjuša Mežek, Anamarija Klemenčič Mentor: Borut Lazar
Dandanes ljudje zaradi vedno hitrejšega načina življenja in slabih prehranskih navad pogosto pozabimo na svoje zdravje, zato je zelo priporočljivo uživanje alg in njihovih barvil zaradi velike vsebnosti nam pomembnih aminokislin, vitaminov in mineralov. Algam znanstveniki pravijo tudi »hrana prihodnosti«, saj jih je zelo lahko gojiti v ogromnih količinah na majhnih površinah zaradi njihovega razmerja med površino in volumnom. Poleg tega pa v okolje ne sproščajo škodljivih snovi, ter same reciklirajo svojo vodo. Alge so izredno bogate z bioaktivnimi snovmi, kot so npr. barvila.
V projektni nalogi sva raziskovali različne tehnike izločitve barvila fikocianina iz mikroalge Spiruline. Uporabljali sva destilirano vodo ter različne koncentracije ocetne kisline, citronske kisline in klorovodikove kisline. Ekstrahiranim barvilom sva izmerili absorbanco pri različnih valovnih dolžinah in izračunali čistost in koncentracijo fikocianina. Poleg fikocianina sva v izločenem barvilu odkrili tudi velike količine rdečega barvila fikoeritrina. Najbolj obetajoči sta ekstrakciji s citronsko kislino in ocetno kislino.
Due to our fast paced lifestyle and unhealthy eating habits, we often forget about our own health. This is why it is very advisable to consume more algae and their dyes, because of their high contents of healthy amino acids, vitamins and minerals. Scientists call algae »the food of the future«, because they are very easy to grow in great numbers on small surfaces, due to their surface and volume ratio. They also recycle their own water and don’t emit any harmful chemicals in our environment.
In this project work we studied different techniques of phycocyanin extraction from the microalgae Spirulina. We used distilled water and different concentrations of acetic acid, citric acid and hydrochloric acid for the extractions. We also measured the absorbance of our extracted dyes at different wavelengths and calculated their purity and concentration. Beside phyocyanin we found high contents of phycoerithrin in the algae.
Družinska kmetija Matijovc
Šola: Gimnazija Franceta Prešerna
Avtorji: Živa Kous, Petra Jeglič, Živa Janškovec Mentor: Bojana Zavolovšek, Natalija Majes
V raziskovalni nalogi želimo ovreči hipotezo, da so naravne in družbene razmere v Sloveniji ovira za konkurenčno kmetijsko pridelavo in da lahko gospodarsko primerljive rezultate z razvitimi državami EU lahko dosegajo le kmetijska podjetja ter velike poklicne tržne kmetije.
Zadale smo si nalogo, da Družinsko kmetijo »Matijovc« primerjamo s povprečno slovensko kmetijo »Jarc« ter dansko in nizozemsko kmetijo glede na naravne in kmetijske razmere s slovensko kmetijo.
Poleg podrobne predstavitve kmetije Matijovc smo v raziskovalni nalogi opisale tudi kmetijstvo v Evropski uniji in kmetijstvo v Sloveniji.
In the research task we want to refute hypothesis that the natural and social situation in Slovenia is a barrier to competitive agricultural production and that can be economically comparable results with the developed countries of the EU can be achieved only agricultural enterprises, and large professional commercial farms. We have set ourselves the task of family farm "Matijovc" compared with the average Slovenian farm "JARC" and the Danish and Dutch farm with regard to natural and agricultural conditions of the Slovenian farm. In addition to the detailed presentation of the farm Matijovc we research paper describing the agriculture in the European Union and agriculture in Slovenia.
44
Sklop 5, Kemija ali kemijska tehnologija
Section 5, Chemistry and Chemical Technology
Ocenjevalci / Evaluators:
dr. Marija Gregori, Raziskovalna enota BC Naklo mag. Tomaž Ogrin, Institut Jožef Stefan
dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta UL
Čudežna molekula resveratrol
Šola: Osnovna šola Križe
Avtorji: Eva Papler, Eva Klančnik Mentor: Monika Košir
Tujerodne vrste, živalske in rastlinske, uvajamo v okolje zaradi koristi ljudi, saj lahko bistveno prispevajo h kakovosti življenja. Nekatere vrste se v novem okolju ustalijo in se začno hitro širiti. Tudi japonski dresnik spada med te tujerodne invazivne rastline. Ponekod sestavlja pravcate hektarske sestoje, tudi v bližini kraja, kjer živiva. Zatira zeli in celo grmovnice ter drevesne vrste. Marsikje je že povsem spremenil pokrajino. Japonski dresnik je bil v Slovenijo vnesen kot okrasna rastlina vrtov in parkov ter kot medonosna in krmna rastlina. V raziskovalni nalogi naju je zanimalo ali ima ta rastlina tudi drugo uporabno vrednost. Z raziskovanjem sva ugotovili, da je njen najbolj uporabni del korenika, saj vsebuje učinkovino resveratrol. Ta je zelo močan antioksidant in njegovi zdravilni učinki že zdavnaj presegajo področje varovanja srca in ožilja. Namen te raziskovalne naloge je, da s pomočjo povratne ekstrakcije dokaževa resveratrol v koreniki. Dokazovali sva ga v skorji korenike ter njeni povrhnjici. S pomočjo dokaznih tehnik sva prišli do rezultata, da je resveratrol v koreniki res prisoten.
Non-native animal and plant species are introduced into an environment due to their benefits for the people because they can contribute a great deal to the quality of life. Some species settle down in the new environment and start to spread around quickly. The Japanese Knotweed is one of the non-native plants that has been classified as an invasive species. In some areas it forms hectare stands, including in the area near the village we live in. It suppresses herbs and even shrubs and trees. In many places it has totally changed the landscape. The Japanese knotweed was introduced in Slovenia as an ornamental plant in the gardens and parks, as well as a honey and fodder plant. In the research paper we wanted to find out whether this plant has got any other useful values. Through research we learnt that the rhizome is its most useful part for it contains resveratrol, a very powerful antioxidant. Its therapeutic effects have exceeded the prevention of cardiovascular diseases a long time ago.
The purpose of this research paper was to prove the resveratrol in the rhizome using the back- extraction. We proved it in the rhizome bark and its skin. With the help of the proof techniques we proved resveratrol's presence in the rhizome.
46
Zobna pasta
Šola: Osnovna šola Cvetka Golarja, Škofja Loka Avtorji: Anja Krajnik, Urša Tomašič
Mentor: Jasmina Vidovič
Izdelali sva zobno pasto po receptu, ki sva ga našli v eni od knjig. Zanimal naju je okus in učinek najine zobne paste ter cena v primerjavi s kupljeno. Z nalogo sva pokazali, da lahko tudi doma ustvarjamo zanimive in uporabne stvari. Ugotovili sva, da najina zobna pasta bolje očisti lupine obarvanih jajc kot kupljena, a je najina zobna pasta kar precej dražja od kupljene.
Preverili sva še penjenje v trdi in mehki vodi in ugotovili, da se najina zobna pasta manj peni.
Zobna pasta se najbolje peni v vodovodni vodi, kar je razumljivo saj si ljudje zobe umivamo z vodovodno vodo, ne pa z destilirano ali mineralno. Nato sva za mnenje o zobni pasti povprašali še nekaj najinih sošolcev.
We made tooth paste recipe that we found in one of the books. We were interested in the taste and effect of our toothpaste and price in comparison to the purchased one. We have shown with this task that we can create interesting and useful things also at home. We have found out that our toothpaste cleans the skells of coloured eggs better than the purchased one. But it turned out that our toothpaste is much more expensive. We have checked foaming in hard and soft water and found out that our tooth paste foams less. The toothpaste foams best in tap water, which is understandable because people wash their teeth with tap water, not distilled or mineral. Then we also asked some of our classmates about their opinion of our toothpaste.
Sklop 6, Zgodovina ali umetnostna zgodovina Section 6, History and Art History
Ocenjevalci / Evaluators:
Rock Finale, Biotehniški center Naklo Marija Jerše, Biotehniški center Naklo Boris Urh, Biotehniški center Naklo
48
