Book of abstracts
23. SREČANJE
MLADIH RAZISKOVALCEV
SREDNJIH IN OSNOVNIH ŠOL GORENJSKE
Strahinj, 3. april 2014
23. regijsko srečanje mladih raziskovalcev srednjih in osnovnih šol, zbornik izvlečkov Strokovni odbor:
Andreja Ahčin, Andraž Kalamar, Monika Rant Odbor strokovnih komisij:
Monika Rant, Andraž Kalamar, dr. Marija Gregori Uredniški odbor:
Andreja Ahčin, Monika Rant, Andraž Kalamar, Jure Ausec Organizacijski odbor:
Monika Rant, Andraž Kalamar, Majda Kolenc Artiček, Jure Ausec, Rok Miščevič, Marija Teran, Urška Simjanovski, Janja Čenčič Gartner, Marta Skoberne, Majda Rekar, Marko Valant, Sonja Jerič Štefe, Boris Urh
Postavitev in prelom:
Jure Ausec
Za vsebino in lektoriranje izvlečkov v slovenskem in angleškem jeziku odgovarjajo avtorji prispevkov. The contents and proper use of language in Slovene and English abstracts are authors' responsibility.
Založnik:
Biotehniški center Naklo – Srednja šola, Strahinj 99, 4202 Naklo Naklada:
250 izvodov Datum izida:
april 2014
CIP Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.89053.6(497.452)(082)
379.825053.6(497.452)(082)
SREČANJE mladih raziskovalcev srednjih in osnovnih šol Gorenjske (23 ; 2014 ; Strahinj) Zbornik izvlečkov = Book of abstracts / 23. srečanje mladih raziskovalcev srednjih in
Contents
Kazalo...3
Contents Pozdravni nagovor...6
Welcome speech Sklop 1, Biologija...7
Section 1, Biology Razvoj življenja na Zemlji...8
Čmrlji na Svetem Ožboltu...9
Razvoj metode za analizo L-aminokislinsko- oksidazne aktivnosti v gelu in njena uporaba pri analizi vzorcev gob...10
Vpliv stresa na krvni tlak in frekvenco bitja srca pri dijakih Gimnazije Jesenice...11
Sklop 1, Ekologija in varstvo okolja...13
Section 1, Ecology and Nature Protection Umiraje čebel – konec človeštva?...14
Dvoživke v domači okolici...15
Konec izpustov odpadnih voda v naravo...16
Sklop 2, Sociologija...17
Section 2, Social Studies ASK. FM Vprašaj in odgovori...18
Gasilstvo v Poljanah nekoč in danes...19
Ali je ta srednja šola prava zame?...20
V prostem času rad(a) …...21
Prijateljstvo v osnovni šoli in vplivi nanj...22
Nezdrava prehrana med dijaki Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole...23
Šolske uniforma: da/ne...24
Sklop 3, Slovenski jezik in književnost...25
Section 3, Slovenian Language and Literature Pismo ali SMS...26
(Ne)vidnost lepote poezije...27
Poezija, ti skrivnostni moj svet...28
Govor na radiu...29
Film, ki še vedno živi...30
Analiza narečnih govorov na OŠ Ivana Tavčarja...31
Sklop 4, Psihologija...32
Section 4, Psychology Ali so leta res ovira...33
Vpliv samopodobe na »osvajanje«...34
3
Section 4, Other Fields
Doživljanje filmske glasbe...36
Vpliv kajenja in športne aktivnosti na pljučno funkcijo...37
Sklop 5, Ekonomija in turizem...39
Section 5, Economy and Tourism Gregorjada...40
Spoznavajmo kraje v naši bližini...41
Črno kot noč...42
Kralj sendvičev d.o.o...43
Sklop 5, Etnologija...44
Section 5, Etnology Žirovski prostor večnega počitka...45
Sklop 5, Zgodovina...46
Section 5, History Prelomnica 2. svetovne vojne...47
Življenje v župniji Vrh Svetih Treh Kraljev med 2. svetovno vojno...48
Maršal Radetzky in Tržič...49
Sklop 6, Arhitektura in gradbeništvo...50
Section 6, Architecture and Civil Engineering Kamen na kamen, palača...51
Sklop 6, Geografija in geologija...52
Section 6, Geography and Geology Značilnosti prebivalstva v naseljih na desnem bregu Tržiške Bistrice...53
Sklop 6, Računalništvo in telekomunikacije...54
Section 6, Computer Science and Telecommunications Uporaba računalništva v oblaku in OneDrive pri šolskem delu...55
Basket 2013...56
Sklop 6, Tehnika in tehnologija...57
Section 6, Technical Engineering and Technology »Šinkl«: Kritina preteklosti in kritina prihodnosti...58
Modrotisk...60
Sklop 7, Interdiscipinarno...61
Section 7, Interdisciplinary Jakost hrupa na šoli...62
Primerjalno ovrednotenje dokazov biuretske, ksantoproteinske in ninhidrinske reakcije na kvalitativni osnovi...67 Uporaba izbranih zdravilnih rastlin za zaščito pred soncem...68 Sklop 8, Astronomija in fizika...70
Section 8, Astronomy and Physics
Kako delujejo posamezni sklopi osebnega avtomobila...71 Vizija poselitve Marsa v naslednjem stoletju...72 Sklop 8, Aplikativni predlogi in projekti...73
Section 8, Application proposals and projects
Kuhajmo s Soncem...74 Sklop 8, Elektrotehnika, elektronika in robotika...75
Section 8, Electrical Engineering, Electronics and Robotics
Merilni sistem za drag racing (PRO Tree)...76 Projekt 3D tiskalnik...77 Sponzorji...78
Sponsors
5
Pozdravni nagovor / Welcome speech
Mladim raziskovalcem na pot …
Ko razmišljate o novi ideji, o nečem, kar vas zanima, so prave Pavčkove misli o porajanju novega.
Pesem o pesmi
»Iz nič se zmeraj začenja, iz molka in iz jecljanja.
Potem se mukoma vzpenja kvišku – do razdejanja.
Samo vase toneš vse globlje in razvozlavaš šifre zvokov,
ki vro iz dalje golobje kot z nekih zgubljenih otokov,
dokler se iz teme ne izmota prava štrena in se navežeš.
Potlej si sredi svojega pota in potlej morda dosežeš sen, ki nad poljem leta,
trak mesečine v deška, davno minula leta
in njihove korenine.
Od tod se pesem začenja, pa najsi shodi ali obupa.
Pesem, ki ničesar ne menja, le utrjuje bilčico upa.«
(Tone Pavček) Kaj prinaša raziskovanje?
Raziskovanje.
Aktivno prizadevanje in sistematično poizvedovanje, iskanje, primerjanje, razglabljanje z namenom spoznati, odkriti, povezati, interpretirati in pregledati podatke, dogodke, zgodbe, odnose, védenja, da bi rezultate lahko prenesli v splošno prakso, ravnanja in predvsem v nenehno gibanje in razvoj.
Vam tekmovalcem se zahvaljujem za vaše ideje in trud,
mentorjem za vlivanje poguma in podporo,
komisijam za strokovno presojo
Sklop 1, Biologija Section 1, Biology
Ocenjevalci / Evaluators:
dr. Kazimir Drašlar, upokojeni prof. Biotehniške fakultete UL doc. dr. Stojan Kostanjevec, Pedagoška fakulteta UL
izr. prof. dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta UL
7
Razvoj življenja na Zemlji
Šola: Osnovna šola Preska Avtorji: Dan Dubokovič
Mentor: Veronika Bečan , Mira Kuzma
Kako se je na Zemlji razvilo življenje, še ni povsem znano, obstajajo pa teorije o nastanku.
Teorije so podprte z dokazi, vendar ne moremo nobene neizpodbitno potrditi. Dejstvo pa je, da na Zemlji življenje je, in veliko vemo o tem, kako se je razvijalo.
Rezultati anketnega vprašalnika se precej ujemajo z mojimi pričakovanji. Zdi se mi, da so moji sošolci precej nepoučeni o prazgodovini. Vendar pa sem presenečen, da je večina prepoznala (nekateri so verjetno tudi ugibali) trilobita. Večji del sošolcev se je odločil za teorijo, da je življenje nastalo s pomočjo kemijske reakcije. Nad rezultati ankete sem na splošno zadovoljen. Preseneča pa me zakoreninjenost Darwinove teorije in teorije o tem, da se je človek razvil iz opice.
Čmrlji na Svetem Ožboltu
Šola: Osnovna šola Škofja Loka – Mesto Avtorji: Julijana Božnar, Maja Marolt Mentor: Vlasta Balderman
Med raziskovanjem čmrljev na področju Svetega Ožbolta sva med poletnimi šolskimi počitnicami določili 11 vrst čmrljev od 35 opisanih vrst (Grad, Kozmus, 2010) v Sloveniji. Te vrste čmrljev so: svetli zemeljski čmrlj (Bombus lucorum), temni zemeljski čmrlj (Bombus terrestris), vrtni zemeljski čmrlj (Bombus hortorum), temnokrili zemeljski čmrlj (Bombus argillaceus), pomladanski zemeljski čmrlj (Bombus pratorum), veliki črno-rdeči čmrlj (Bombus lapidarius), mali črno-rdeči čmrlj (Bombus ruderarius), rjavi čmrlj (Bombus pascuorum), drevesni čmrlj (Bombus hypnorum), travniški čmrlj (Bombus humilis) in sivi čmrlj (Bombus sylvarum).
Najbolj pogosto opažene vrste so bile: vrtni zemeljski čmrlj (Bombus hortorum), rjavi čmrlj (Bombus pascuorum), svetli zemeljski čmrlj (Bombus lucorum), mali črno-rdeči čmrlj (Bombus ruderarius) in veliki črno-rdeči čmrlj (Bombus lapidarius). Najmanjkrat je bil opažen sivi čmrlj (Bombus sylvarum).
Okolje na Svetem Ožboltu ni onesnaženo, hiš je malo, v bližini ni industrije, veliko je gozdov in travnikov, na katerih je veliko različnih vrst rastlin.
Čmrlje sva popisali na 59 različnih vrstah rastlin. Čmrlji, ki imajo dolge rilčke, lahko oprašujejo rastline z dolgimi cvetnimi vratovi, vrste s kratkim rilčkom pa rastline, katerih cvetovi imajo kratek cvetni vrat.
Opazovali sva tudi obnašanje čmrljev, način opraševanja cvetov na določeni rastlini in poslušali njihovo brenčanja.
9
Razvoj metode za analizo Laminokislinsko
oksidazne aktivnosti v gelu in njena uporaba pri analizi vzorcev gob
Šola: Gimnazija Kranj Avtorji: Gašper Žun
Mentor: dr. Jerica Sabotič
L-aminokislinske oksidaze so encimi, ki pretvarjajo L-aminokisline v α-ketokisline, amonijak in vodikov peroksid. [1-13] Nahajajo se v rastlinah, insektih, kačjem strupu in glivah [1-5], kjer imajo funkcijo obrambe organizma, vključene pa so tudi v metabolizem aminokislin. [10]
Prisotnost L-aminokislinskih oksidaz lahko zaznamo posredno, saj hrenova peroksidaza pri svoji katalitični aktivnosti na vodikovem peroksidu spremeni barvo [4], glede na intenziteto obarvanja pa lahko primerjamo tudi aktivnosti teh encimov v različnih vzorcih. V svoji raziskavi sem razvil in optimiziral metodo za detekcijo L-aminokislin v gelu in jo uporabil pri analizi več gobjih vzorcev. Pri tem sem primerjal aktivnosti L-aminokislinskih oksidaz v gobah na različnih substratih in določil njihove molekulske mase.
Ugotavljal sem tudi fungicidni in antibakterijski učinek gobjih ekstraktov in ugotovil, da je strupenost gob posledica predvsem encimov, saj predhodno toplotno obdelani vodni ekstrakti niso inhibirali rasti kulture.
L-aminokislinske oksidaze imajo tudi sposobnost specifične vezave na površino celice, kjer sproščajo vodikov peroksid, kar povzro i apoptozo [3], zato ti encimi predstavljajo pomembno področ je pri zdravljenju različnih obolenj, predvsem rakastih. [2, 3, 6, 7]
L-amino-acid oxidase is an enzyme whose function is to convert L-amino acids into α-keto acids, ammonia and hydrogen peroxide. [1-13] It can be found in plants, insects, snake venom and fungi [1- 5], where it helps protect the organism and is also active in amino acid metabolism. [10]
We can make certain of its presence indirectly, as horseradish peroxidase changes its colour during the catalytic reaction with hydrogen peroxide as the substrate. [4] Judging by the intensity of this characteristic change, we are also able to compare the activity of these enzymes in different samples. In my research, I have developed and optimised a method for detecting L-amino acids in a gel and used it to analyse several different samples of mushrooms. While doing so, I compared the activity of L-amino-acid oxidases in mushrooms on different substrates and determined their molecular mass.
I have also ascertained the fungicidal and antibacterial effect of mushroom extracts, reaching the conclusion that the toxicity of mushrooms results from the activity of enzymes, as water
Vpliv stresa na krvni tlak in frekvenco bitja srca pri dijakih Gimnazije Jesenice
Šola: Gimnazija Jesenice
Avtorji: Neja Sirc, Ema Ahačič, Nuša Koblar Mentor: Irena Oblak, Vesna Smolej Vrzel
Stresni odgovor organizma se kaže v odgovoru organizma, imenovanem »boj-beg«, kjer se simpatični živčni sistem odzove z zvišanjem frekvence bitja srca, zvišanjem krvnega tlaka in mnogimi drugimi reakcijami.
V raziskovalni nalogi nas je zanimalo, ali dijaki Gimnazije Jesenice občutijo stres že pri rednem testu znanja, kako in v kakšni jakosti občutijo stres in kako se reakcija razlikuje med športniki in nešportniki. Namen raziskovalne naloge je bil ugotovili, kakšna je sprememba krvnega tlaka in frekvence bitja srca pri zdravih dijakih športnikih in ne športnikih pred in po pisanju rednega testa znanja in ali se njihovo telo odzove kot na stresni dogodek.
Metoda dela je bila meritev krvnega tlaka ter frekvence bitja srca pred in po rednem testu znanja pri dijakih iz dveh splošnih oddelkov in enega športnega oddelka tretjega letnika Gimnazije Jesenice. Po meritvah so dijaki še izpolnili anonimni vprašalnik o stresu, kjer smo spraševali o občutju stresa, odzivih nanj in načinih sproščanja. Z analizo meritev krvnega tlaka in utripa srca smo ugotovili, da sta tako krvni tlak kot frekvenca bitja srca pri splošnih oddelkih višja pred kontrolno nalogo kot po njej, pri dijakih športnikih pa je bila sprememba pred in po testu minimalna.
S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da dijakom največ stresa povzročata pisanje kontrolne naloge in učenje. Na stres se dijaki največkrat odzovejo s strahom, ki se kaže kot razbijanje srca, spremenijo se prehranjevalne navade. Navedli so različne načine sproščanja, največkrat druženje s prijatelji in s poslušanjem glasbe. Pomen raziskovalne naloge je v tem, da bomo poskušali dijakom ponuditi informacije o načinih spopadanja s stresom in spodbujali redno športno aktivnost.
The body responds to stress in »fight-flight« fashion as the sympathetic nervous system responds with the advance of heart pulse, blood pressure and many other reactions.
The paper explores whether the students of Gimnazija Jesenice feel stress when taking exams, how eminent is the level of stress and what the difference between sports people and regular students is. The aim was to find out what was the difference in blood pressure and pulse among healthy students before and subsequently taking the examination and if their body reacts to it as to a nerve-racking event.
We methodologically measured the blood pressure and heart rate before and after the examination among third year students of two regular classes and one sport class at Gimnazija Jesenice. After measurements were taken the students also filled in an anonymous
11
The analyses of blood pressure and pulse showed that both were higher before the examination with the regular class students and that the sport class students showed minimal differences before and after the examination.
The questionnaire showed that the most stress is caused by learning for and taking the examinations. The reaction to stress is more frequently than not fear, uttered by the loud heart beat and change of eating patterns. They relieve stress mainly by socializing or listening to music.
Done the research we will try to inform students about different ways of dealing with stress and boost them to sport activities.
Sklop 1, Ekologija in varstvo okolja
Section 1, Ecology and Nature Protection
Ocenjevalci / Evaluators:
dr. Kazimir Drašlar, upokojeni prof. Biotehniške fakultete UL doc. dr. Stojan Kostanjevec, Pedagoška fakulteta UL
izr. prof. dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta UL
13
Umiraje čebel – konec človeštva?
Šola: Osnovna šola Križe Avtorji: Eva Papler
Mentor: Božena Perko
Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je opraševanje različnih rastlin. Narava nagrajuje čebele za njihovo delo z medičino in cvetnim prahom ter tako omogoča njihov razvoj in obstoj.
Brez čebel, ki oprašujejo rastlinstvo, ne bi bilo darov narave, kajti med žuželkami, ki oprašujejo rastline, so na prvem mestu prav čebele. Vendar populacija čebel v zadnjem času strmo upada, vedno manj je čebeljih družin in posledično obstaja tudi večja možnost, da čebele izginejo s planeta. Namen te raziskovalne naloge je, da ugotovim nekaj vzrokov, zakaj čebele umirajo. Ker je moj dedek čebelar že več kot pol stoletja, mi je predlagal naj vzroke za množično umiranje čebel iščem v sodobnem načinu vrtnarjenja in sadjarstva. Pomemben dejavnik je tudi onesnaženost okolja. Pri raziskavi sem uporabila eksperimentalno metodo in opazovanje. Z eksperimentom sem prišla do ugotovitve, da čebele pri naravnih gnojilih ne poginejo oziroma imajo sposobnost za zaščito pred njimi (gnojnico so ločile od hrane), pri kemijskih sredstvih pa strupa niso znale ločiti od hrane in so zato poginile.
Dvoživke v domači okolici
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Alma Slabe, Klementina Košir Mentor: Julijana Gantar
V raziskovalni nalogi sva želeli ugotoviti, kakšen pomen imajo dvoživke v naravi in kako dobro jih poznajo učenci naše šole.
Najprej sva iz različne literature prebrali veliko zanimivosti o dvoživkah in tako nadgradili znanje o teh vretenčarjih, ki smo jih v šoli obravnavali pri predmetu naravoslovje v 7. razredu.
V šolskem letu 2012/2013 sva obiskovali izbirni predmet ONA (Organizmi v naravi in umetnem okolju), kjer smo učenci imeli priložnost v živo spoznati veliko živali. Pri terenskem delu, ki smo ga izvedli spomladi, smo v bližnji okolici naše šole organizirano reševali dvoživke in jih prenašali preko ceste.
Pri izdelavi naloge sva sestavili anketni vprašalnik in ga razdelili učencem 6., 7., 8. in 9.
razreda naše šole. Odgovori so bili zanimivi, nekateri pričakovani, drugi ne. Tako sva lahko potrdili ali ovrgli hipoteze, ki sva si jih zastavili na začetku raziskovanja. Najine ugotovitve in sklepe sva sproti beležili na papir in vnašali v računalnik, zbirali sva slikovni material in razne fotografije s terenskega dela ter tako izdelali nalogo, pri kateri sva uživali in se tudi marsikaj novega naučili.
15
Konec izpustov odpadnih voda v naravo
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Lucija Eniko, Neža Jesenko, Tinkara Strel Mentor: Lilijana Justin
Tema raziskovalne naloge z naslovom Konec izpustov odpadnih voda v naravo so male čistilne naprave, natačneje rastlinska čistilna naprava (RČN).
Skrb za odvajanje odpadnih voda oziroma fekalij je že od nekdaj povezana s stopnjo razvoja civilizacije oz. družbe. Zbiranje odpadnih voda povzroča večji problem v urbanih okoljih.
Danes je urbaniziran večji del Evrope, zato je nujnost vzpostaviti sistem čiščenja odpadnih voda na celotnem področju EU. Vse članice morajo urediti sisteme kanalizacije do leta 2017.
Do takrat morajo objekti, ki ne bodo nikoli priključeni na kanalizacijsko omrežje, zgraditi individualno-hišno čistilno napravo.
V nalogi smo raziskale delovanje in uporabo rastlinske čistilne naprave (RČN). Vzorec nove RČN smo imele v naši neposrednji bližini Mrzli vrh, ki nam je bila opora ob raziskavi, posneli smo tudi filmček in ga opremili z besedilom. S pomočjo ankete smo poskušale ugotoviti, kako so ljudje seznanjeni z novim zakonom o varstvu okolja in zahtevo o ureditvi odplak. To bo za gospodinjstva pomenilo določeno finančno breme, saj bo največkrat potrebno stare greznice nadomestiti z novimi manjšimi čistilnimi napravami.
Sklop 2, Sociologija
Section 2, Social Studies
Ocenjevalci / Evaluators:
Mojca Logonder, univ. dipl. psih., Gimnazija Šentvid Helena Rant, prof. zgo. in soc., Gorenjski muzej Kranj mag. Lea Avguštin, Šola za ravnatelje
17
ASK. FM
Vprašaj in odgovori
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Agnes Cankar, Maja Krvina Mentor: Janez Mlinar
V današnjem času je tehnologija zelo pomembna, saj jo uporabljamo povsod. V službi, šoli, doma, na cesti, vsepovsod najdemo različne tehnične, digitalne pripomočke. Dandanes so zelo pomembna tudi socialna omrežja, brez katerih si nekateri ne predstavljajo življenja. Poznamo različne spletne strani, ki nam pomagajo pri 'znajdenju' v življenju, komuniciranju, delijo nam celo nasvete, kako živeti, da bomo srečni. Med najbolj obiskane sodijo Facebook, Gmail, Twitter ... Med priljubljenimi in po številu obiskov dnevno v porastu pa je tudi stran Ask.fm.
Stran ni tako poznana kot npr. Facebook, Gmail, večina odraslih je sploh ne pozna; če pa želite stran Ask.fm spoznati, si preberite najino raziskovalno nalogo.
Gasilstvo v Poljanah nekoč in danes
Šola: Osnovna šola Poljane Avtorji: Katja Lavtar, Ajda Marolt Mentor: Edi Bajt
Sva učenki osmega razreda osnovne šole in sva se odločili, da pod mentorstvom učitelja Edija Bajta izdelava raziskovalno nalogo na temo gasilcev v Poljanah.
Najine hipoteze so:
- Ustanovili so ga zaradi večjega požara.
- Danes je več naravnih nesreč, kot včasih.
- Danes je v PGD Poljane več mladih.
- Oprema se je izboljšala.
- Danes se udeležijo več tekmovanj kot včasih.
- V naši občini je 90% požarov manj obsežnih.
- Člani PGD Poljane bolje poznajo delovanje društva, kot nečlani.
Ugotoviti in raziskovati sva želeli naslednje v zvezi z gasilstvom:
- Koliko je mladih članov v PGD Poljane.
- Kakšno opremo so imeli včasih in kakšno danes.
- Koliko naravnih nesreč se zgodi v občini letno.
19
Ali je ta srednja šola prava zame?
Šola: Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas Avtorji: Hana Šturm, Jerca Šturm
Mentor: Neža Erznožnik
V okviru raziskovalne naloge sva želeli izvedeti, kaj je glavni vzrok za izbiro določene srednje šole. Zanimalo naju je, kje osnovnošolci dobijo informacije o srednjih šolah, kaj vpliva na njihovo izbiro, kdaj je padla končna odločitev ter kako zahtevna se jim zdi izbira srednje šole.
Prvi del raziskovalne naloge nam predstavi kratko zgodovino slovenskega šolstva in kaj sploh osnovna in srednja šola, šolska svetovalna služba in izobraževanje so.
V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati anket in hipotez.
Da sva najine hipoteze lahko potrdili ali ovrgli, sva izvedli anketo, ki sva jo razdelili med osnovnošolce in srednješolce. Anketa je pokazala, da se učenci udeležujejo informativnih dni, na njihovo izbiro srednje šole pa najbolj vplivajo njihovi interesi. Manj kot polovica vseh anketirancev pa je že na začetku 9. razreda vedela, na katero srednjo šolo bodo odšli.
V prostem času rad(a) …
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Nika Kavčič, Kaja Dolenec, Patricia Šinko Vatovec Mentor: Maja Brezovar
Prosti čas predstavlja zelo pomemben del našega življenja, saj na tak način spoznavamo sebe in hkrati vplivamo na našo prihodnost. Najstnikovo pestro življenje se hkrati tudi hitro prilagaja na nove trende, ki so ves čas v spreminjanju. Imamo veliko možnosti, kam se vključiti v prostem času, kako in s kom ga preživeti.
Predmet proučevanja naše raziskovalne naloge je, kako starejši osnovnošolci preživljajo prosti čas. V prvem delu naloge so prikazani teoretični pojmi, vezani na predmet raziskave, v drugem delu raziskovalne naloge pa se le-ta preusmeri na izkušnje mladostnikov v prostem času, o katerih smo se pozanimale s pomočjo ankete.
21
Prijateljstvo v osnovni šoli in vplivi nanj
Šola: Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas Avtorji: Katja Šturm, Katja Jereb, Tjaša Miklavčič Mentor: Jana Rihtaršič
"Najpomembnejša stvar, ki jo morem storiti za svojega prijatelja, je, da sem mu preprosto prijatelj. Nimam bogastva, ki bi mu ga podaril. Če ve, da sem srečen, ker ga ljubim, ne bo pričakoval drugega. Mar ni prijateljstvo zaradi tega božansko?" (Henry David Thoreau) Razmišljanje o raziskovalni nalogi na temo vplivov na prijateljstvo se je pojavilo, ko smo opazile, da najstniki izbirajo svoje prijatelje prav na poseben način. Ta način smo hotele podrobneje raziskati in ugotoviti, zakaj prihaja do tega, da si najstniki izbirajo prijatelja glede na socialni in finančni položaj posameznika. Za konec pa smo hotele odkriti poti, kako bi tak način prijateljevanja odpravile. K raziskovanju nas je gnala predvsem izbirčnost najstnikov glede izbire prijateljev. Zazdelo se nam je, da najstniki oziroma ljudje ne bi smeli izbirati prijateljev po videzu in po družbenem položaju. Pomembneje je, kako se počutijo ob človeku in ali mu lahko zaupajo.
Izid o tem, da se otroci najprej obrnejo na prijatelja, nas je rahlo presenetil, saj smo mislile, da večji del otrok, predvsem mlajših, svoje tegobe najprej zaupa staršem. Razlike med podeželjem in mestom so seveda zelo opazne in s pomočjo ankete smo to hipotezo tudi potrdile.
Hipotezo o tem, da se bogat otrok nikoli ne bo družil z revnim, smo zavrgle, ker so analize anket pokazale, da večina otrok izbira prijatelje glede na značaj/notranjost. Bile smo presenečene, da ta hipoteza ni potrjena. Mislimo, da ta hipoteza drži, ampak otroci niso bili dovolj iskreni oziroma se ne zavedajo, da jih privlačijo otroci, ki imajo podobne interese, ki so danes velikokrat pogojeni tudi s finančnim stanjem družine. Menimo, da je k takemu rezultatu pripomogla sodobna vzgoja, ki otroku ne dopušča, da bi razmišljal in izbiral, kakor želi on sam. Hkrati pa se nam zdi, da anketiranci nimajo dovolj zaupanja, da bi za javnost napisali/govorili neko stvar, ki je dejansko zelo osebna. Ugotavljamo, da je težko priti do realne podobe za naš raziskovalni problem.
Nezdrava prehrana med dijaki Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole
(SESGŠ)
Šola: Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola Avtorji: Dejan Hribernik, Nina Milinković, Tjaša Polajnar Mentor: Janez Černilec
Nezdrava prehrana na srednjih šolah je velik problem. Dijaki imajo malico sredi pouka. Pred tem pa jedo manj zdravo hrano. Tri četrtine dijakov ne je šolske malice, ker jim ni všeč. Zaradi teh težav so njihovi starši ob več denarja, dijaki pa tudi niso zadovoljni in niti zbrani. Prehrana v šolstvo bi lahko bila na vsake 3 ure, vsaj po 20 minut, da bi dijaki lahko pojedli večkrat kakšno malenkost in bi lažje tudi spremljali snov, ki jo predava učitelj. Nezdrava prehrana se iz dneva v dan bolj odraža po svetu, saj če pogledamo ljudi, jih je vsaj polovico s previsoko telesno težo. Žalostno je tudi to, da je ljudi s prekomerno težo iz dneva v dan več, kar je vse posledica stresa, prehitrega tempa življenja in posledično tudi premalo obrokov na dan. Če bi ljudje jedli na vsake 4 ure in to ne samo sladkarije iz Lidla, kar je velika težava dijakov, ker nimajo denarja, ampak bi pazili, kaj »nesejo« v usta, bi bila stvar popolnoma drugačna.
V projektni nalogi smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja. Kakšne so značilnosti zdravega in nezdravega prehranjevanja? Kakšne so prehranjevalne navade Slovencev? Kako se prehranjujejo slovenski dijaki? Kako zdravo oziroma nezdravo se prehranjujejo dijaki in dijakinje iz SESGŠ? Kakšno znanje imajo dijaki iz SESGŠ glede zdrave oziroma nezdrave prehrane in prehranske piramide? Katero manj zdravo hrano bi izbrala Tjaša Polajnar v restavraciji Energija?
V projektni nalogi nas zanima zdravo oziroma nezdravo prehranjevanje iz teoretičnega in praktičnega vidika, s poudarkom na prehranjevanju dijakov iz SESGŠ, ker vpliva na zdravje, privlačnost, dobro počutje itd. Če se zdravo prehranjujemo, bomo dosegli tudi prej naštete ideale.
23
Šolske uniforma: da/ne
Šola: Gimnazija Škofja Loka Avtorji: Julija Barbič
Mentor: Tanja Gartner
»Šola ni okolje, v katerem naj bi otroci izstopali z oblačenjem – na kakršenkoli način, dober ali slab« in »Jasno je, da uvedba šolskih uniform socialnih razlik ne bi popolnoma prekrila, zagotovo pa bi obvezna uniformiranost v šoli premostila marsikateri problem in družinskemu proračunu na letni ravni prihranila veliko denarja«, so besede MAJE DIMITROVSKI, ki je z objavo na blogu sprožila vprašanje o uniformah.
Šolske uniforme bi po mnenju nekaterih močno spremenile položaj slovenske mladine, katere starši si vse teže privoščijo obleke za v šolo. To, da otroci sledijo modnim smernicam in sledijo vrstnikom, številnim slovenskim družinam že predstavlja velik problem, zato nekateri menijo, da so šolske uniforme rešitev. Mnenja so sicer različna, vsak ima svoj pogled, vseeno pa je najbolj pomembno mnenje šolarjev, ki bi uniforme tudi nosili.
Za raziskovalno nalogo o šolskih uniformah sem se odločila, ker se debata o šolskih uniformah v šolah vedno pogosteje pojavlja. Čeprav so mnenja zelo različna, so v časopisih »naša mnenja« že kar zapisana, brez zanesljivih podatkov in brez preverjanja, sem se odločila, da bom naredila anketo na osnovnih in srednjih šolah. Naredila sem anketo z dijaki Gimnazije Škofja Loka in s profesorji le-te, z osnovnošolci iz osnovne šole Gorenja vas-Poljane in z njihovimi učitelji.
V nalogi želim predstaviti:
• nekaj splošnih podatkov o šolskih uniformah,
• pozitivne in negativne strani uniform,
• rezultate in ugotovitve anket ter
• intervju z Majo Dimitrovski.
Zastavila sem si naslednje hipoteze:
• šolske uniformah so dobrodošle,
• šolske uniformo bodo zmanjšale socialne razlike,
• šolske uniforme spodbujajo pripadnost šoli,
• dijaki/učenci z nižjim družinskim dohodkom, bi raje imeli šolske uniforme,
• šolske uniforme se v Sloveniji ne bi obdržale
Sklop 3, Slovenski jezik in književnost
Section 3, Slovenian Language and Literature
Ocenjevalci / Evaluators:
dr. Nina Modrijan, Biotehniški center Naklo
Andreja Lampič, prof. slo. in dipl. soc. kult., BC Naklo Janja Čenčič Gartner, prof. slo. in zgod., BC Naklo
25
Pismo ali SMS
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Lara Grošelj, Nika Kristan Mentor: Barbara Peternel
Raziskovalna naloga z naslovom Pismo ali SMS predstavi, koliko učenci naše šole pišejo, komu pišejo, kaj jim je pri pisanju pomembno in naštevajo besede, ki jih pri pisanju uporabljajo.
Sodobni čas nam narekuje vse hitrejši tempo življenja. Povezavo ali stik s človekom, ki ni v neposredni bližini, vzpostavimo najhitreje prek računalnika in telefona, v zadnjem času predvsem mobilnega.
V zadnjih desetletjih so računalniki novo orodje za ustvarjanje, urejanje, strukturiranje, arhiviranje in za dostop ter razčlenjevanje raznovrstnih besednih in nebesednih besedil. Tako so se razvile nove vrste elektronsko oblikovanih besedil. Razvila so se obširna nova področja proučevanja novega žanra elektronske literature, kulture, besedil in jezikoslovja in porodila se je potreba po čim obsežnejši digitalni pismenosti za razbiranje raznih oblik e-besedil.
Čeprav sodobni čas in tehnologija prinašata nov način življenja, komuniciranja in sporočanja pa vseeno ne bi bilo prav, da bi na pisanje pisem popolnoma pozabili. Že dolgo je pismo zelo znana in uporabna oblika komuniciranja. Pisem, takšnih osebnih, je res vedno manj, toda svojega čara niso izgubila. Saj veste, zaradi tistih krhkih niti in nitk.
Najina raziskava bo odgovorila na nekatera vprašanja o pismih ali sms-ih in pisanju le-teh ter zapisom, kako to doživljajo učenci zadnje triade naše šole.
Najprej sva iz različnih virov zbrali literaturo, ki govori o pisanju in pismih.
(Ne)vidnost lepote poezije
Šola: Osnovna šola Naklo
Avtorji: Ema Grašič, Katka Tirović Mentor: mag. Tatjana Lotrič Komac
»Nikakor ne zgolj zato, da prenašam svoje vtise in občutja v pesmi, kajti to je za poezijo premalo,« je odgovoril na vprašanje, zakaj piše, priznani sodobni slovenski pesnik Niko Grafenauer v uvodu v zbirko Skrivnosti (1983, 2012). Skozi njegove izrečene besede se lahko zavemo, kako težko je pisati kakovostno poezijo. Ko pa ta poezija pride do nas, bralcev, se šele zavedamo, kako malo nam pomeni. Zato sva se devetošolki odločili, da podrobneje raziščeva priljubljenost branja poezije med mladostniki, preveriva poznavanje sodobnih slovenskih pesnikov, predvsem pa preveriva njihovo razumevanje poezije. Zanimalo naju je, če učenci tudi sami pišejo pesmi in zakaj imajo poezijo radi oz. zakaj je ne marajo. Učencem 7.–9. razreda sva v reševanje ponudili anketo, v kateri sva se osredotočili predvsem na slovenska pesnika Nika Grafenauerja in Sašo Vegri ter zbirko Skrivnosti in antologijo Naročje kamenčkov. Na podlagi pridobljenih rezultatov, podatkov iz raziskave o priljubljenosti poezije in slovenščine v spremni besedi Igorja Sakside v Naročju kamenčkov ter na podlagi podatkov, zbranih na pripravah na Cankarjevo tekmovanje, na katerem sva obe uspešno sodelovali, sva sestavili raziskovalno nalogo z naslovom Nevidnost lepote poezije.
Pred raziskovalno nalogo sva predvidevali, da je med najinimi vrstniki poezija manj priljubljena kot proza, saj je večinoma ne razumejo tako dobro. Sklepali sva, da je priljubljenost poezije višja v nižjih razredih (7. razred) in da je nekaterim učencem poezija vendarle všeč, ker ob njej lahko sanjarijo in pišejo svoje pesmi. Ena najinih hipotez je bila, da se poezija bere večinoma v šoli, šolarji pa po njej doma ne posegajo, ker se jim zdi dolgočasna. Eden izmed namenov ankete je bil tudi učencem približati misel o (ne)priljubljenosti poezije, jih pripraviti, da bi zamenjali stališče glede branja poezije, in jih nagovoriti, da ne bi posegali le po prozi, saj je tudi poezija lahko poučna in zabavna hkrati.
27
Poezija, ti skrivnostni moj svet
Šola: Osnovna šola Naklo
Avtorji: Karmen Jošt, Nika Teran Mentor: mag. Tatjana Lotrič Komac
Poezija je za večino nekaj skrivnostnega in nevsakdanjega, čeprav jo srečujemo pogosto, npr.
v voščilnicah, v šoli, deklamirana je ob posebnih praznikih. Pogosto nam pove in razodene že slišane, a ne v naših glavah povsem razvozlane pojme in nam včasih pomaga na določeno stvar pogledati z druge plati, mogoče dobre, mogoče slabe. Svet poezije je čudovit, če si znaš pesmi po svoje razložiti in jih poskušaš razumeti. Pesmi so kdaj tudi zgodovinski viri, na primer Prešernove. V njih pesnik predstavi svoja čustva in svoj pogled na življenje ter dogajanje okoli sebe.
Predvidevali sva, da razgledanost Slovencev glede poezije ni prav velika, da poznamo več pisateljev kot pesnikov, da se bolj pojavljajo ženske bralke pesmi ter da otroci in najstniki niso veliki navdušenci nad poezijo, da je poezija težje razumljiva in manj popularna od proze, vendar hkrati meniva, da bralci ob poeziji uživajo in znajo izluščiti sporočilo pesmi. Pobrskali sva med slovenskimi pesniki in povprašali o njihovi prepoznavnosti ter ugotavljali, kako dobro ljudje poznajo Nika Grafenauerja in kako Sašo Vegri ali Albino Vodopivec. Povod za izbor teh dveh pesnikov je bilo letošnje s svetom poezije obdano Cankarjevo tekmovanje.
Podatke za raziskovalno nalogo sva zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika in gradiva za Cankarjevo tekmovanje. Po analizi ankete sva prišli do mnogih odgovorov, tudi nepričakovanih, prav tako pa je bila potrjena marsikatera hipoteza. Zahvaljujeva se vsem sodelujočim, brez katerih ta naloga ne bi obstajala.
Govor na radiu
Šola: Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka Avtorji: Maja Gruden, Rok Šarič
Mentor: Lena Vastl
Osnovno komunikacijsko sredstvo za sporazumevanje je jezik. V svojem poklicu ga najpogosteje uporabljajo (radijski/televizijski) voditelji, novinarji, špikerji, poročevalci, pa tudi igralci, učitelji in drugi ... V raziskovalni nalogi sva poseben poudarek namenila govoru na radiu. Zanimala naju je, zakaj na komercialnih radiih slišimo več pogovornega jezika, medtem ko nacionalni radio bolj dosledno neguje knjižni jezik. Najina začetna hipoteza je bila, da na Radiu Slovenija (nacionalni radio) dajo več poudarka govornemu izobraževanju in v etru tako tudi posledično govorijo knjižno. Na Radiu 1 (komercialna radijska postaja) pa govornemu izobraževanju ne posvečajo dovolj (ali sploh nič) pozornosti, zato tudi v etru govorijo bolj pogovorno. Ugotovila sva, da temu ni tako. V nalogi sva predstavila tudi nekaj zgodovinskih dejstev v zvezi z nastankom radia, med vrstniki pa sva opravila tudi anketo o poznavanju radia kot medija in njegovi priljubljenosti.
29
Film, ki še vedno živi
Šola: Osnovna šola Bistrica, Tržič Avtorji: Nina Bohinjc, Vili Grdič Mentor: Marta Frantar
Odločila sva se, da napiševa raziskovalno nalogo na temo razvoja slovenskega filma na Slovenskem. Osredotočila sva se na samo en film, njegovo igralsko zasedbo ter režiserja. In sicer na slovenski ljubezenski film, posnet po noveli slovenskega realističnega pisatelja Ivana Tavčarja, Cvetje v jeseni. Scenarij zanj je napisal znani slovenski režiser in scenarist Matjaž Klopčič, ki je film tudi režiral. Glavni vlogi Janeza in Mete sta odigrala igralca, ki sta bila tudi velikokrat prisotna v zasedbi njegovih filmov. To sta bila Polde Bibič in Milena Zupančič.
Ugotovila sva, da je bila ljudem najbolj všeč ljubezenska, kmečka tematika, domačnost in pristnost tega filma ter seveda okolje, pokrajina, kjer je bil film sneman. Zaradi dobrega scenarija, režije in scene je velika gledanost tega filma še po 40-letnici, ki je bila lansko leto.
Pri raziskovanju in pisanju te naloge sva bila zelo zavzeta. Ugotovila sva, da smo z mentorico izbrali zelo dobro temo, pri kateri sva se naučila veliko novega.
Analiza narečnih govorov na OŠ Ivana Tavčarja
Šola: Osnovna šola Ivana Tavčarja
Avtorji: Blaž Alič, Martin Klemenčič, Nik Mravlja Mentor: Martin Oblak
Raziskovalna naloga je četrta v seriji nalog, ki raziskujejo narečni govor na naši šoli oz. širše v našem šolskem okolišu. Gre za večgeneracijski podvig, s katerim skušamo ugotoviti, v kolikšni meri mladi še poznamo jezik svojih prednikov ter kakšni so vplivi nanj. Tokratna naloga je nadgradnja vseh prejšnjih, saj skuša tipizirati in analizirati različne govore, ki so se razvili iz enotnega poljanskega narečja. Prejšnje naloge so se ukvarjale z besednjakom 1 , vplivom vrtca na razvoj narečja 2 ter spreminjanjem narečja 3 . Tokratna skuša vse prejšnje konkretizirati, saj je prva, ki raziskuje samo narečje in ne samo njegove uporabe in vplivov.
Za raziskavo smo aplicirali lingvistične metode, prilagojene osnovnošolski ravni. Nismo hoteli presegati samega sebe in ustvariti znanstvenega dela na visokem nivoju. Ne žene nas želja po prestižu, ampak iskren interes, da s svojim skromnim prispevkom pripomoremo k ohranjanju narečja.
Sestavili smo statistično reprezentativen vzorec učencev in posneli njihov govor. Da bi čim bolj spodbudili naravnost njihovega govora, smo jim ponudili, naj opišejo otroško slikanico, ki predstavlja preproste prizore iz življenja.
31
Sklop 4, Psihologija Section 4, Psychology
Ocenjevalci / Evaluators:
doc. dr. Saša Cecić Erpič, Fakulteta za šport UL Breda Miščevič, univ. dipl. psih., Gimnazija Kranj Mateja Potočnik, univ. dipl. psih., OŠ Šenčur
Štefka Križnar, dr. med., upokojena pediatrinja
Ali so leta res ovira
Šola: Osnovna šola Poljane
Avtorji: Urška Dolenec, Vesna Mudri, Tina Ržek Mentor: Sonja Homec
Za izdelavo raziskovalne naloge s področja psihologije smo izbrale naslov Ali so leta res ovira.
Zanimalo nas je predvsem, kako se med seboj razumejo otroci, starši in stari starši. Za ta naslov smo se odločile, ker nam je mar za prijetno počutje doma, v šoli in med prijatelji in ker vemo, da so za to prijetno počutje pomembni tudi dobri medsebojni odnosi. Čutimo, da našim staršem, učiteljem in mnogim starejšim veliko pomeni, če se znamo lepo pogovarjati, če smo vljudni in če imamo do njih nek spoštljiv, pozitiven odnos. Tudi besede hvala, oprosti, prosim
… imajo čudežno moč, samo tega se, vsaj pravijo tako, premalo zavedamo. Pogosto slišimo starejše ljudi govoriti, da današnja mladina ni taka, kot so bili oni nekoč. Pravijo, da se današnja mladina ne zna več pogovarjati, da nima primernega odnosa do starejših, da premalo pomagajo doma, da so tako ali tako samo na telefonih in na računalnikih. Starejši vedno poudarjajo, da odnosi mlajših generacij do svojih staršev, do starih staršev in do starejših niso več taki, kot v času, ko so bili oni mladi oz. otroci. Začele smo se spraševati, ali so se generacije res tako spremenile, ali njihovi odnosi res niso več taki, kot so bili pred leti.
Zanimalo nas je, v kakšnih odnosih so otroci s svojimi starši in starimi starši, koliko se med seboj pogovarjajo, koliko časa se družijo, kako pogosto prihajajo v konflikt, ali otroci zaupajo svojim staršem in starim staršem ... O takih in podobnih vprašanjih smo razmišljale, ko smo slišale določene ljudi, da bi se morali več ukvarjati s svojimi otroki, se več pogovarjati.
sestavljale vprašanja. Pripravile smo tri vrste anket: ANKETA – otroci, ANKETA – starši in ANKETA – stari starši. Razdelile smo jih med različne generacije. Vsaki generaciji smo razdelile po dvajset anket, skupaj šestdeset anket.
33
Vpliv samopodobe na »osvajanje«
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Ema Klemenčič, Tamara Humar Mentor: Andreja Bogataj
»Osvajati in biti osvojen«, je razmišljanje vsakega najstnika. Od česa pa je odvisno, koliko si upaš in ali si zanimiv za svojo »simpatijo«? S pomočjo raziskovalnega dela sva dopolnili svoje znanje o vrstah samopodobe, dejavnikih, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter o povezavi med samopodobo posameznika z načinom spletanja prijateljstev, z uspešnostjo pri ljubezni ali na kratko pri »osvajanju ... . Slišali sva, da kdor ima dobro samopodobo je bolj korajžen, lažje navezuje stike, bolj ga imajo vrstniki radi. Če je po zunanjosti lep, je srečnejši, če je dober učenec, ga nihče ne mara, če je občutljiv na dogajanje okoli sebe, torej čustven, se mu posmehujejo. Pa je res tako? Vabiva vas, da preberete najino raziskovalno nalogo, kajti v njej boste našli odgovore na številna vprašanja.
Sklop 4, Druga področja Part 4, Other Fields
Ocenjevalci / Evaluators:
doc. dr. Saša Cecić Erpič, Fakulteta za šport UL Breda Miščevič, univ. dipl. psih., Gimnazija Kranj Mateja Potočnik, univ. dipl. psih., OŠ Šenčur
Štefka Križnar, dr. med., upokojena pediatrinja
35
Doživljanje filmske glasbe
Šola: Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas Avtorji: Marijana Jezeršek, Ana Mezeg
Mentor: Neža Erznožnik
Osnovni namen raziskave je bil, da poizveva, ali in v kakšni meri filmska glasba vpliva na občutja pri 14. letih.
V najini raziskovalni nalogi sva proučili film, filmsko glasbo in vpliv le-te na doživljanje gledalca oziroma poslušalca. Ugotovili sva, da filmska glasba močno vpliva na doživljanje, občutenje in gledalčeva čustva. Glasba je kot medij zelo močan in se zlahka zasidra v spomin ter pusti določene vtise ali pa v nas vzbudi ponovna doživljanja. Do ugotovitev in odgovorov sva prišli s pomočjo vprašalnika. Cilj najine raziskovalne naloge je bil, da potrdiva vpliv glasbe na gledalca in vlogo filmske glasbe, ki je nemalokrat po krivici zapostavljena.
Vpliv kajenja in športne aktivnosti na pljučno funkcijo
Šola: Gimnazija Jesenice
Avtorji: Barbara Mlinarec, Katarina Mlinarec, Eva Pavlič Mentor: Irena Oblak
Ena od posrednih meritev pljučne funkcije je merjenje največjega pretoka zraka v izdihu z merilcem PEF, ki ga sicer redno uporabljajo osebe z astmo, s tem pa na posreden način lahko spremljajo svojo omejitev pretoka zraka glede na čas. Merilec PEF smo uporabili kot enostaven posreden kazalec pljučne funkcije pri zdravih dijakih.
V raziskovalni nalogi nas je zanimalo, kako kajenje, športna aktivnost in spol vplivajo na pljučno funkcijo pri dijakih pred in po športni aktivnosti glede na to, ali so kadilci, aktivni ali pasivni kadilci in ali so redno športno aktivni ali ne. Pri tem smo upoštevali, ali imajo dijaki morda astmo ali kakšno drugo pljučno ali srčno bolezen.
Metoda dela je bila meritev največjega pretoka zraka z merilcem PEF pred in po uri športne vzgoje med zdravimi dijaki 3. letnikov športnega, vzporednega in splošnega oddelka na Gimnaziji Jesenice. Iz vzorca smo izločili vse dijake z astmo in drugimi boleznimi pljuč ali srca. Zatem so dijaki rešili tudi anketo o kajenju, izpostavljenosti tobačnemu dimu in ukvarjanju s telesno aktivnostjo.
Rezultati so pokazali, da je v povprečju maksimalni pretok zraka najvišji pri dijakih v vzporednih oddelkih, po športni aktivnosti se je pretok povprečno dvignil za 30 L/min, največ pri športnikih. Pri kadilcih in tistih, ki so več kot tri ure na dan izpostavljeni tobačnemu dimu, smo sicer v povprečju ugotovili malo višji maksimalni pretok zraka kot pri nekadilcih. V anketi je največ dijakov menilo, da bi lahko izboljšali pljučno funkcijo z dihalnimi vajami in športno aktivnostjo.
Na podlagi raziskovalne naloge bomo spodbujali dijake k bolj pogosti športni aktivnosti in opustitvi kajenja.
One of the indirect measurements of lung function is the measurement of the peak flow while exhaling with the PEF meter, which is regularly used by asthma patients to monitor the peak expiratory flow. The PEF meter was used to measure lung function among healthy students.
The research paper analyses how smoking, sport activities and gender influence lung function among students before and after recreation if they are active or passive smokers and if they exercise regularly or not. We also took into consideration the students with asthma or any other lung or heart disease.
Methodologically, we measured the peak respiratory flow before and after the PE class among the healthy students of the third year of sport's classes and parallel regular classes at Gimnazija
37
activity.
The results show that on average, the peak airflow is the highest, 30 L/min, with the sport students after the physical activity. Tobacco users and those who are more than 3 hours daily exposed to tobacco smoke was the peak airflow on average higher than with non- smoking students. The study indicated that most scholars claim that lung function could be improved by practicing breathing exercises and sport activities.
On the basis of the research done we will promote recreation among students and support them to stop smoking.
Sklop 5, Ekonomija in turizem Section 5, Economy and Tourism
Ocenjevalci / Evaluators:
mag. Renata Mavri, Biotehniški center Naklo mag. Monika Rogelj, Gorenjski muzej
mag. Tita Porenta, Mestni muzej Radovljica
39
Gregorjada
Šola: Osnovna šola Križe
Avtorji: Jan Bitežnik, Drejc Fležar, Tinkara Zaletel Mentor: Katja Konjar, Betka Potočnik
V raziskovalni nalogi Gregorjada smo pripravili turistični produkt, v katerem smo se osredotočili na praznik gregorjevo.
Najprej smo pregledali literaturo, obiskali muzeja v Kropi in Tržiču ter pripravili spletno anketo. Izvedeli smo veliko novih stvari o gregorjevem v starih časih ter kako so ta praznik praznovali.
Naš namen pa je praznik približati mladim današnjega časa. Želimo, da bo poučen ter hkrati zabaven. Tako smo pripravili dvodnevni program, v katerem bodo naši vrstniki izvedeli veliko novih stvari o Tržiču, si mesto ogledali, izdelovali gregorčke ter jih spustili po vodi. Prespali bodo v Tržiškem muzeju. Drugi dan bomo obiskali Dovžanovo sotesko, kjer bodo potekale tudi igre.
Spoznavajmo kraje v naši bližini
Šola: Gimnazija Franceta Prešerna Avtorji: Polona Kaplenik, Klara Bedek Mentor: Vesna Jenko
Ker so gibanje, zdravje in seveda tudi znanje pomemben del vsakdana, je pomembno, da se tega tudi zavedamo. Poznamo veliko metod in možnosti, kako vse tri točke združiti v eno celoto. To bi nam učna pot v Olševku omogočila. Učna pot Olševek poteka v vasi Olševek v Občini Šenčur. Pot obsega 12 točk, na katerih si lahko pobližje ogledamo naravne in kulturne znamenitosti ter si o njih tudi kaj preberemo in hkrati naučimo. Najbolj zanimivo je to, da poteka po gozdnih poteh kamor težko pridemo z avtomobilom, ker nam ne preostane drugega, se po njej odpravimo peš ali s kolesom. Zato z lahkoto združimo vse 3 točke, povrh tega se še zabavamo in izobražujemo. V tej raziskovalni nalogi, bo učna pot predstavljena po točkah same učne poti, zanimalo naju je tudi kako ljudje v sami vasi in izven nje poznajo kraj v katerem živijo; ljudi, ki so na svojstven način oblikovali podobo kraja in kako poznajo bližjo okolico, ki je pomembna za njegovo prepoznavnost.
41
Črno kot noč
Šola: Gimnazija Franceta Prešerna
Avtorji: Sara Lakič, Leja Zupanc, Tjaša Eržen, Tim Zupan Mentor: Vesna Jenko, Polonca Petek
Oglarstvo na slovenskem ima že dolgoletno tradicijo. Ljudje so oglje uporabljali in ga še uporabljajo v gospodinjstvu in obrtni dejavnosti. Glede na to, da je tam kjer smo doma veliko gozdov, nas je zanimalo ali se v naši bližini pojavlja oglarstvo. Iskali smo kope in jih tudi našli. Kope smo po napornem iskanju našli na Starem vrhu, Javorjah, na Mohorju... Oglarjenje se v naši bližini pojavlja skorajda povsod kjer so bukovi gozdovi.
V nalogi je opisano vse kar je povezano z oglarstvom, tako na slovenskem kot tudi po svetu. V njej izvemo kako so ljudje prišli v stik z oglarstvom, kaj jih je do tega pripeljalo in kako se je to razvijalo do danes. Podrobneje je opisan tudi prehod in razvijanje oglarstva na naših tleh.
Ker pa je osrednja tema naloge oglarstvo kot pridobitna dejavnost, je natančneje predstavljeno kaj pridobivamo z njim, na kakšen način in s čim si pri tem pomagamo. Kljub temu, da se število ljudi, ki se ukvarjajo z oglarstvom vedno bolj zmanjšuje, pa število ljudi, ki se odpravijo na oglarsko pot, narašča. Ljudje se z veseljem vedno znova odpravijo na oglarsko pot pri Litiji, ki jo sestavlja dvanajst zanimivih točk naravnih, kulturnih in etnoloških dediščin.
Oglarjenje smo želeli spoznati do potankosti, zato smo poiskali oglarsko učno pot, ki pa je žal zaradi ledene ujme nismo mogli obiskati. Ko bodo gozdni delavci sanirali gozdove v tem delu naše domovine, bomo to pot tudi prehodili.
The paper describes everything associated with charcoal burning, both in Slovenia and around the world. In it we learn about how people came in contact with charcoal burning, what brought them to it, and how it has evolved until today. It also specifically describes the transition and development of coal mining on our soil. Howewer, because the focal point of the assigment is coal burning as a gainful activity, the gains of charcoal burning, and what we use to help ourselves with, are accurately represented. Despite the fact that the number of people who are actively engaged in charcoal burning is increasingly declining, while at the same time the amount of people that choose to walk the Oglarska pot is increasing. People are always happy to set off on the Oglarska pot, which consists of 12 interesting point of natural, cultural and ethnological heritage.
Kralj sendvičev d.o.o.
Šola: Gimnazija Franceta Prešerna
Avtorji: Žan Košir, Milan Cvijić, Mark Andoljšek Poljka Mentor: Polona Maček, Natalija Majes
Zaradi naših želj po podjetništvu smo prišli na idejo, da bomo odprli restavracijo, kjer bo na voljo dobiti veliko vrst sendvičev. Ker je na trgu že zelo veliko ponudnikov hitre hrane, smo začeli preučevati trg, naredili nekaj anket in prišli do zaključka. Noben od ponudnikov hitre hrane v Sloveniji ne ponuja sendvičev. Vsi ponujajo izdelke, ki so zelo nezdravi in zelo slabo vplivajo na zdravje ljudi, kot so pice, hamburgerji, hotdogi, kebab... Zato smo se po vzoru ameriške restavracije Subway odločili, da bom tudi sami proizvajali sendviče, ki niso tako nezdravi kot ostala hitra hrana, vsekakor pa jih bomo sestavljali iz kakovostnih surovin slovenskega porekla in tako dosegli visokokakovostne sendviče božanskega okusa.
Na trgu je že veliko ponudnikov hitre hrane, vendar je naša ponudba drugačna, bolj inovativna. Naši večji konkurenti so McDonalds, Sodexo, Tvojih 5 minut, Burger king,...
Sedaj živimo v času, v katerem se vse več poudarja zdravje človeka. Tukaj vstopimo mi.
Mislimo, da podjetje kot je naše lahko vstopi na trg brez večjih tveganj. S ponudbo treh kategorij sendvičev, v katerih je še skoraj neomejeno število podkategorij lahko na trgu uspemo, kot da bi tlesknil s prsti. Zaradi podjetniškega načela, da ima stranka vedno prav, bodo v naših restavracijah lahko kupci sami sestavili sendvič, ki jim je najbolj pisan na kožo.
Seveda bomo imeli tudi prostore, kjer se bodo lahko stranke v miru okrepčale in pridobile novo energijo za premagovanje ovir v življenju. Ampak, to še ni vse. Vemo, da je v današnjih časih čas dragocena vrednota, ki jo moramo kar se da izkoristiti, da uspemo v življenju, zato bomo privržencem in ljubiteljem božanskih sendvičev omogočili, da bodo naše izdelke naročali tudi domov, na delavno mesto.... Seveda bomo za to poskrbeli, kar se da hitro.
Sendviči bodo na voljo vegetarijanski, s salamo ali pa kar z izvrstnim mesom. Seveda bi bil sendvič prazen in nezanimiv, če ne bi stranka sama lahko poleg omenjenih menijev naročila priloge po želji. Priloge bodo obsegale številne vrste zelenjave, omake...Sendviči ne bodo imeli omejitve prilog. Ker pa k hrani spada tudi pijača, pa bomo poleg sendvičev ponudili tudi več vrst pijač. Razvoz, pa bo na voljo, če bo stranka naročila vsaj 2 sendviča.
43
Sklop 5, Etnologija Section 5, Etnology
Ocenjevalci / Evaluators:
mag. Renata Mavri, Biotehniški center Naklo mag. Monika Rogelj, Gorenjski muzej
mag. Tita Porenta, Mestni muzej Radovljica
Žirovski prostor večnega počitka
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Ema Podobnik, Larisa Bogataj, Petra Gantar Mentor: Petra Novak
Raziskovalna naloga predstavi zadnji prostor, kamor je namenjen človek – pokopališče. V njej je poleg šeg in navad ob slovesu od umrlega podrobneje predstavljeno žirovsko pokopališče in žirovski občinski odlok o pokopavanju. Na podlagi terena so v nalogi analizirane fotografije posameznih grobov/nagrobnikov, predstavljeno je sporočilo več kamnosekov, ki so povedali več zanimivih reči o izdelovanju nagrobnikov in o njihovih naročnikih. V praktičnem delu naloge so predstavljeni tudi rezultati ankete, izvedene med osnovnošolci in odraslimi, ter intervju s krajinsko etnologinjo.
45
Sklop 5, Zgodovina Section 5, History
Ocenjevalci / Evaluators:
mag. Renata Mavri, Biotehniški center Naklo mag. Monika Rogelj, Gorenjski muzej
mag. Tita Porenta, Mestni muzej Radovljica
Prelomnica 2. svetovne vojne
Šola: Osnovna šola Bistrica, Tržič
Avtorji: Sara Završnik Puhar, Nika Horvat Mentor: Marta Frantar
S pomočjo literature sva izvedeli, da je bil vzrok te bitke vzeti Angležem upanje za poraz Nemčije. V projektu sva napisali vse pomembnejše podatke o napadu na Sovjetsko zvezo.
Navedli sva vzrok, potek in posledice, torej zakaj se je Hitler odločil napasti zaveznika, dogajanje med bitko in zakaj so bili Nemci poraženi, ko so vendar vsi pričakovali nasprotno.
Naredili sva tudi anketo in sicer z namenom, da izveva koliko ljudi pozna ta dogodek. Opisali sva tudi pomembnejše udeležence operacije, kot so Hitler, Stalin, ruski general Žukov, nemški general Manstein, general Von Paulus in drugi.
47
Življenje v župniji Vrh Svetih Treh Kraljev med 2. svetovno vojno
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Vid Treven, Martin Žust, Aleš Klemenčič Mentor: Vlasta Pečelin
Že dolgo nas je zanimalo, kaj se je dogajalo v našem domačem kraju, med drugo svetovno vojno in v letih tik po njej. O vojnih dogodkih smo veliko slišali pripovedovati od naših staršev in starih staršev. Ta tematika nas je zelo pritegnila in želeli smo si izvedeti še več.
Najbolj nas je begalo, ker so naši starši in stari starši menili, da so komunisti v naše kraje prinašali zlo in nezaupanje med vaščani. Politiki in zgodovinarji pa so bili popolnoma drugačnega mnenja. Sestavili smo vprašalnik in opravili 14 intervjujev z vaščani, ki so še doživeli drugo svetovno vojno. Naša odkritja, kako se je zares godilo našim prednikom, bomo predstavili v tej raziskovalni nalogi.
Maršal Radetzky in Tržič
Šola: Gimnazija Kranj
Avtorji: Vid Žepič, Katarina Legat, Lan Julij Zadravec Mentor: Patricija Veldin
Raziskovali smo življenje avstrijskega feldmaršala Josefa Radetzkyja, ki je bil sodobnik Napoleona, Metternicha in Prešerna. Zgodovina se ga spominja, kot vojskovodje, ki se je spopadal z Napoleonom, zatiral nacionalna in liberalna gibanja v Italiji, obenem pa je eden izmed najbolj znanih prebivalcev Tržiča. Pojasnili bomo njegov pomen za mesto Tržič ter vas opozorili na njegovo dediščino.
We have been studied the life of the Austrian field marshal Joseph Radetzky, who was a contemporary of Napoleon, Metternich and Prešeren. History remembers him as general, who had been fought with Napoleon, suppressed national and liberal movements in Italy, at the same time he was one of the most famous inhabitants of Trţič. We will explain its importance for the city Trţič and alert you to its heritage.
49
Sklop 6, Arhitektura in gradbeništvo
Section 6, Architecture and Civil Engineering
Ocenjevalci / Evaluators:
Bernarda Božnar, prof. geog. in soc., Biotehniški center Naklo Igor Lipovšek, prof. geo. in soc., Zavod RS za šolstvo
Boris Urh, prof. lik. um., Biotehniški center Naklo dr. Tina Jukić, Fakulteta za upravo UL
Tomaž Levstek, univ. dipl. inž. agr., Biotehniški center Naklo
Kamen na kamen, palača...
Šola: Osnovna šola Žiri
Avtorji: Anže Oblak, Dejan Perić Mentor: Andreja Bogataj
»Če ba un zmagu, bam pa še jest.« (Miklavčič 2013) To so besede, ki so pogosto odločilno vplivale, da je skromen žirovski »šuštar« začel graditi svojo hišo. Z velikim odrekanjem, z medsebojno pomočjo prijateljev je rasla »žirovska hiša«, sprva skromnejša, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na videz velika, razkošna, danes hiša za eno družino. Kako so gradili, kakšen material so uporabili, kakšno je razmišljanje lastnikov hiš glede uporabe izolacije, odnosa do narave... in še marsikaj, naju je zanimalo v raziskovalni nalogi. Ko jo preberete, vam bo jasno, zakaj »pravi Žirovec« še danes posveča veliko prostega časa in denarja v urejenost svojega doma in okolice. Za mnoge je hiša »ročni izdelek«.
51
Sklop 6, Geografija in geologija Section 6, Geography and Geology
Ocenjevalci / Evaluators:
Bernarda Božnar, prof. geog. in soc., Biotehniški center Naklo Igor Lipovšek, prof. geo. in soc., Zavod RS za šolstvo
Boris Urh, prof. lik. um., Biotehniški center Naklo dr. Tina Jukić, Fakulteta za upravo UL
Tomaž Levstek, univ. dipl. inž. agr., Biotehniški center Naklo
Značilnosti prebivalstva v naseljih na desnem bregu Tržiške Bistrice
Šola: Osnovna šola Bistrica Tržič Avtorji: Maja Šepetavc, Nina Žumer Mentor: mag. Irma Kovač
V raziskovalni nalogi so prikazane značilnosti prebivalstva in poselitve v 14 naseljih v občini Tržič, ki ležijo južno od Tržiča, na desnem bregu reke Tržiške Bistrice, in sodijo v šolski okoliš naše osnovne šole Bistrica. Število učencev oziroma zasedenost oddelkov v šoli je namreč pogojena z gibanjem števila prebivalstva. Primerjali sva podatke o številu prebivalstva, o starostni in spolni sestavi prebivalstva in o migracijah prebivalstva, ter ugotavljali vpliv slabega gospodarskega stanja v občini na demografske značilnosti.
53
Sklop 6, Računalništvo in telekomunikacije Section 6, Computer Science and
Telecommunications
Ocenjevalci / Evaluators:
Bernarda Božnar, prof. geog. in soc., Biotehniški center Naklo Igor Lipovšek, prof. geo. in soc., Zavod RS za šolstvo
Boris Urh, prof. lik. um., Biotehniški center Naklo dr. Tina Jukić, Fakulteta za upravo UL
Tomaž Levstek, univ. dipl. inž. agr., Biotehniški center Naklo
Uporaba računalništva v oblaku in OneDrive pri šolskem delu
Šola: Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka Avtorji: Žan Križnar, Katarina Benedik
Mentor: Majda Šubic
Računalništvo v oblaku je izraz, ki ga vedno pogosteje zasledimo in uporabljamo. Storitev uporabniku omogoča, da podatke in datoteke prenese na oddaljene strežnike in do njih dostopa ali jih obdeluje na različnih lokacijah in napravah (računalnikih, tablicah, pametnih telefonih ...) . Za to potrebuje le dostop do interneta in ustrezno programsko opremo.
Namen najine raziskovalne naloge je raziskati, koliko so računalniški oblaki sploh poznani in v kakšen namen se uporabljajo. V ta namen smo anketirali učence, starše in zaposlene na šoli ter nekaj dijakov in študentov. Delovni dan učencev in zaposlenih ljudi je vedno bolj zatrpan s številnimi obveznostmi. Časovno in lokacijsko se vedno težje uskladimo. Pri šolskem delu je tim 7 učiteljev z učenci uporabljal storitev OneDrive. Za storitev OneDrive sva se odločila, ker omogoča timsko delo več uporabnikov v istem dokumentu istočasno.
55
Basket 2013
Šola: Šolski center Kranj Avtorji: Jan Sušnik
Mentor: Uroš Sterle
Na spletu obstaja mnogo portalov, ki ponujajo različne informacije iz sveta športa. Čeprav je naša država dokaj majhna, imamo preko 10 spletnih strani z novicami, ki objavljajo tudi veliko prispevkov iz športnega dogajanja. V letu 2013 je Slovenija gostila evropsko prvenstvo v košarki EuroBasket 2013, ki je bil idealna priložnost za raziskovanje v smeri povezave športa z računalništvom. Cilj projekta Basket 2013 je bil zagotoviti vse pomembne in zanimive novice na enem spletnem portalu ter uporabnike spodbuditi k spremljanju prvenstva ter košarke na splošno.
V raziskovalni nalogi sem želel predstaviti pot od načrtovanja do izdelave spletne aplikacije in pa objavo na svetovni splet. Predstavil sem tudi potek pridobivanja sponzorskih sredstev za boljšo prepoznavnost spletne strani ter potrdil in ovrgel nekaj najbolj zanimivih hipotez iz sveta športa in računalništva v tem trenutku.
On the web there is many web portals that offer a variety of information from the world of sport. Although our country is quite small, we have over than 10 websites with news, where is a lot articles from sports events. In 2013 Slovenia hosted the European Basketball Championship, EuroBasket 2013, which was an ideal opportunity to explore sport in connection to computing. The aim of the project Basket 2013 was to provide all the interesting and important news in one web portal and to encourage visitors to follow the championship and basketball in general.
In the research project I wanted to present the way from planning to building web application and its publication on the World Wide Web. I also introduced the progress of sending requests for sponsorship funds which would help the project to be known around Slovenia. I confirmed and debunked some of the most interesting hypotheses from the world of sport and computer science at the moment.
Sklop 6, Tehnika in tehnologija
Section 6, Technical Engineering and Technology
Ocenjevalci / Evaluators:
Bernarda Božnar, prof. geog. in soc., Biotehniški center Naklo Igor Lipovšek, prof. geo. in soc., Zavod RS za šolstvo
Boris Urh, prof. lik. um., Biotehniški center Naklo dr. Tina Jukić, Fakulteta za upravo UL
Tomaž Levstek, univ. dipl. inž. agr., Biotehniški center Naklo
57
