Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920

Izdajatelj:

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: gp.umar@gov.si

Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v publikaciji Delovni zvezki UMAR, ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj

http://www.gov.si/umar/public/dz.html

Urednica zbirke: Eva ZVER

Tehnična urednica: Ema Bertina KOPITAR Prevod povzetka: Tina POTRATO

Lektoriranje: Vesna JEREB

Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Distribucija: Simona ZRIM

Tisk: SOLOS, Ljubljana

Naklada: 200 Ljubljana, 2005

© Razmnoževanje publikacij in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Delovni zvezek 1 / 2005

Povzetek 7

Summary 8

Uvod 9

1. Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 11

1.1. Skupni rezultati poslovanja gospodarskih družb v letu 2003 12

1.1.1. Prihodki 13

1.1.2. Odhodki 15

1.2. Poslovanje gospodarskih družb v posameznih dejavnostih v letu 2003 19

1.2.1. Prihodki in odhodki družb v posameznih dejavnostih 20

1.2.2. Poslovni izid družb v posameznih dejavnostih 21

1.3. Sredstva in obveznosti do virov sredstev vseh gospodarskih družb skupaj in po

posameznih dejavnostih v letu 2003 24

1.3.1. Sredstva 25

1.3.2. Obveznosti do virov sredstev 27

1.4. Prisilne poravnave, steèaji in likvidacije 29

1.5. Izbrisi po Zakonu o finanènem poslovanju podjetij 29

1.6. Uspešnost poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj in po posameznih dejavnostih

v letih 2002 in 2003 30

2. Poslovanje gospodarskih družb glede na velikost v letu 2003 35

2.1. Gospodarske družbe glede na število zaposlenih 35

2.1.1. Poslovanje gospodarskih družb glede na število zaposlenih v letu 2003 35 2.1.2. Uspešnost poslovanja gospodarskih družb glede na število zaposlenih v letih

2002 in 2003 37

2.2. Velike, srednje in majhne družbe 38

2.2.1. Poslovanje velikih, srednjih in majhnih družb v letu 2003 39 2.2.2. Uspešnost poslovanja velikih, srednjih in majhnih družb v letih 2002 in 2003 42

3. Izvozniki v letu 2003 44

3.1. Poslovanje izvoznikov v letu 2003 44

3.1.1. Poslovni izid 45

3.1.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev 47

3.2. Uspešnost poslovanja izvoznikov v letih 2002 in 2003 47

4. Gospodarske družbe glede na obliko lastnine v letu 2003 50

4.1. Poslovanje gospodarskih družb glede na obliko lastnine v letu 2003 50

4.1.1. Poslovni izid 51

4.1.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev v letu 2003 53

4.2. Kazalniki uspešnosti poslovanja za leto 2003 54

6 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Povzetek/Summary

5. Gospodarske družbe glede na poreklo kapitala v letu 2003 56

5.1. Poslovanje gospodarskih družb glede na poreklo kapitala v letu 2003 56

5.1.1. Poslovni izid 57

5.1.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev v letu 2003 59

5.2. Kazalniki uspešnosti poslovanja za leto 2003 59

6. Zadruge v letu 2003 62

6.1. Poslovanje zadrug v letu 2003 62

6.1.1. Poslovni izid 63

6.1.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev 65

6.2. Kazalniki uspešnosti poslovanja zadrug v letu 2003 65

Podatkovna priloga 69

Povzetek

Gospodarske družbe so pri vodenju poslovnih knjig in izdelavi letnih poroèil za leto 2003 drugo leto zapored upoštevale Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah in prenovljene slovenske raèunovodske standarde.

Za statistiène namene so morale podatke iz letnih poroèil za leto 2003 v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah in Letnega programa statistiènih raziskovanj za leto 2003 do 31. marca 2004 predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve na posebnih, poenotenih obrazcih.

Podatke je predložilo 39,837 gospodarskih subjektov – pravnih oseb (od tega 35,839 kapitalskih družb, 3,671 osebnih družb ter 327 zadrug) s 464,381 zaposlenimi.

V desetletnem obdobju, odkar družbe vodijo raèunovodske evidence v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi raèunovodskimi standardi, se je

število družb vsako leto (razen v letih 1999 in 2001) poveèalo, število zaposlenih pa (razen v letih 1995, 1999, 2000 in 2001) zmanjšalo. Leta 2003 je bilo v primerjavi z letom 1994 za 8,896 (28.7%) veè družb in za 10,739 (2.3%) manj zaposlenih. Skladno s tem se je zmanjšalo povpreèno število zaposlenih v posamezni družbi, od 15.36 v letu 1994 na 11.66 v letu 2003, kar je najmanjše povpreèje v celotnem desetletnem obdobju.

Družbe v zadnjih šestih letih (razen v letu 2001) dosegajo pozitiven poslovni izid.

Najveèji neto èisti dobièek (pozitivno razliko med èistimi dobièki in èistimi izgubami) so izkazale v letu 2003. Znašal je 314,751 milijonov tolarjev in je bil za 46.1% veèji od neto èistega dobièka, ki so ga izkazale družbe za leto 2002, ko so že veljali Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah ter prenovljeni slovenski raèunovodski standardi.

V delovnem zvezku je podana analiza poslovanja družb v letu 2003, in sicer za:

• vse družbe skupaj,

• družbe v posameznih dejavnostih,

• družbe glede na število zaposlenih,

• velike, srednje in majhne družbe,

• izvozne družbe,

• družbe glede na obliko lastnine,

• družbe glede na poreklo kapitala in analiza poslovanja zadrug v letu 2003.

Kljuène besede: gospodarske družbe, Zakon o gospodarskih družbah, slovenski raèunovodski standardi, podatki iz izkaza poslovnega izida, podatki iz bilance stanja, kazalniki uspešnosti poslovanja.

8 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Povzetek/Summary

Summary

For the second year, the book-keeping and annual reports of commercial companies have had to be prepared in line with the Act Amending the Companies Act and the revised Slovenian Accounting Standards.

Pursuant to the Act Amending the Companies Act and the Annual Programme of Statistical Surveys, companies had to submit data for 2003 from their annual reports to the Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services on standardised forms by 31 March 2004 for statistical purposes.

Data were submitted by 39,837 economic agents – legal entities (35,839 of which were corporations, 3,671 were partnerships and 327 were co-operative societies) which employed 464,381 workers.

In the ten-year period during which companies have kept their accounts in line with the Companies Act and the Slovenian Accounting Standards, the number of companies climbed each year except in 1999 and 2001, while the number of employees fell, except in 1995, 1999, 2000 and 2001. In 2003, there were 8,896 (28.7%) more companies and 10,739 (2.3%) fewer employees compared to 1994.

A commensurate fall was seen in the average number of employees per company which dropped from 15.36 in 1994 to 11.66 in 2003, which is the lowest average in the whole ten-year period.

Commercial companies have recorded positive results in the past six years (except in 2001). They registered the biggest positive difference between net profit and net loss in 2003. It totalled SIT 314,751 million and was 46.1% higher than the positive difference between net profit and net loss recorded by companies in 2002 when the Act Amending the Companies Act and the revised Slovenian Accounting Standards were already in force.

This Working Paper analyses the 2003 performance of:

• total commercial companies;

• companies classified by activities;

• companies classified by the number of employees;

• large, medium-sized and small enterprises;

• _exporters;

• companies classified by kind of ownership;

• companies classified by origin of capital and and co-operative societies.

Key words: commercial companies, Companies Act, Slovenian Accounting Standards, data from profit and loss statements, data from balance sheets, company performance indicators.

Uvod

Gospodarske dužbe (v nadaljevanju družbe) so pri izdelavi letnega poroèila za leto 2003 drugo leto zapored upoštevale Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-F)¹ in prenovljene slovenske raèunovodskem standarde (v nadaljevanju SRS)².

Družbe so morale za statistiène namene v skladu z ZGD-F in Letnim programom statistiènih raziskovanj za leto 2003³ podatke iz letnih poroèil za leto 2003 predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) do 31. marca 2004. Te podatke so morale predložiti na poenotenih obrazcih, ki jih je predpisala AJPES z Metodološkim navodilom za predložitev letnih poroèil in drugih podatkov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov⁴. Podatke iz letnih poroèil za leto 2003 je AJPES predložilo 39,837 družb. Med njimi je bilo 35,839 kapitalskih družb (družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe in komanditne delniške družbe), 3,671 osebnih družb (družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe in tihe družbe) ter 327 zadrug.⁵ Omenjene družbe so v letu 2003 zaposlovale 464,381 delavcev, ustvarile 12,029,244 milijonov tolarjev prihodkov, 2,846,863 milijonov tolarjev dodane vrednosti, razpolagale s 14,717,933 milijonov tolarjev sredstev ter izkazale 314,751 milijonov tolarjev neto èistega dobièka (pozitivne razlike med èistim dobièkom in èisto izgubo).

Pri razporeditvi družb po dejavnostih so prevladovale družbe iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (32.1%), sledile so družbe iz dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (25.7%) ter iz predelovalnih dejavnosti (16.6%). Družbe iz predelovalnih dejavnosti pa so zaposlovale najveè delavcev (45.0%) in najveè prispevale k skupnim prihodkom (35.3%), k celotni dodani vrednosti (42.2%) in k skupni vrednosti sredstev (27.0%).

Po številu zaposlenih so prevladovale družbe z 1 do 10 zaposlenimi. Takih je bilo dobra polovica družb. Družb brez zaposlenih je bilo 31.4%, 10 do 50 zaposlenih je imelo 8.7% družb, 50 do 250 zaposlenih je imelo 2.8% družb, 250 do 500 zaposlenih je imelo 0.5% družb, veè kot 500 zaposlenih pa je imelo samo 0.3% družb. Kljub maloštevilnosti so družbe z veè kot 500 zaposlenimi, zaposlovale najveè delavcev (29.7%) in so najveè prispevale k skupnim prihodkom (29.8%) in k celotni dodani vrednosti (34.3%). Z najveèjim deležem sredstev (26.0%) pa so razpolagale družbe s 50 do 250 zaposlenimi.

Pri razporeditvi družb po velikosti v skladu z merili 52. èlena ZGD-F, je bilo 95.3% majhnih, 2.6% srednjih in 2.1% velikih družb. Èeprav je bilo velikih družb najmanj, so imele najveè zaposlenih (49.9%) in so najveè prispevale k skupnim prihodkom (59.5%), k celotni dodani vrednosti (58.4%) ter k celotni vrednosti sredstev družb (63.9%).

1 Uradni list RS, št. 45/01, 59/01.

2 Uradni list RS, št. 107/01.

3 Uradni list RS, št. 111/02.

4 Uradni list RS, št. 7/04.

5 Izvzeti so podatki bank, zavarovalnic, pooblašèenih investicijskih družb, družb za upravljanje in nekaterih drugih finanènih in investicijskih družb, ki ne poslujejo po kontnem naèrtu za družbe. Izvzeti so tudi podatki o poslovanju Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter podatki družb, ki so bile v steèajnem ali likvidacijskem postopku.

Podatke iz letnih poroèil za leto 2003 je AJPES predložilo 39,837 družb

10 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Uvod

Dobre tri èetrtine družb je prihodke ustvarilo zgolj na domaèem trgu, samo 23.4%

pa je bilo izvoznikov (družb, ki so izkazale èiste prihodke od prodaje proizvodov, storitev, blaga in materila tudi na tujem trgu). Prav izvozniki pa so zaposlovali skoraj tri èetrine vseh delavcev (71.6%), ustvarili 78.6% skupnih prihodkov, 77.3% celotne dodane vrednosti in razpolagali z 62.2% celotne vrednosti sredstev vseh družb.

Po obliki lastnine kapitala so prevladovale družbe z zasebno lastnino. Takih je bilo 94.3% družb, 4.0% družb je bilo z mešano, 0.9% z zadružno in 0.7% z državno lastnino kapitala. Bili sta tudi 2 družbi z družbeno lastnino, za 37 družb pa ni bilo podatka o njihovi obliki lastnine. Èeprav je bilo družb z zasebno lastnino kar 94.3%, je bilo pri njih zaposlenih manj kot polovica vseh delavcev (49.1%), ki so prispevali manj kot polovico skupnih prihodkov (49.4%), celotne dodane vrednosti (46.0%) in celotne vrednosti sredstev družb (41.1%). Samo malo manjši so bili prispevki družb z mešano lastnino. Pri njih je bilo zaposlenih 39.4% vseh delavcev, ki so ustvarili 40.0% skupnih prihodkov, 40.7% celotne dodane vrednosti in razpolagali z 38.6%

celotne vrednosti sredstev družb. Sledili so prispevki družb z državno lastnino in nazadnje prispevki družb z zadružno lastnino kapitala.

Po poreklu kapitala je bilo 90.2% družb z domaèim kapitalom, 6.0% s tujim in 3.8% z mešanim (domaèim in tujim) kapitalom. Družbe z domaèim kapitalom niso bile samo najštevilnejše, ampak so zaposlovale tudi najveè delavcev (85.9%

delavcev) in najveè prispevale k skupnim prihodkom (78.5%), k celotni dodani vrednosti (80.7%) ter k celotni vrednosti sredstev družb (80.2%). Sledili so prispevki družb s tujim in nazadnje prispevki družb z mešanim poreklom kapitala.

1. Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

V desetletnem obdobju, odkar družbe vodijo raèunovodske evidence v skladu z ZGD⁶, se je število družb vsako leto (razen v letih 1999 in 2001) poveèalo, število zaposlenih pa (razen v letih 1995, 1999, 2000 in 2001) zmanjšalo. Leta 2003 je bilo v primerjavi z letom 1994 za 8,896 (28.7%) veè družb in za 10,739 (2.3%) manj zaposlenih. Skladno s tem se je zmanjšalo povpreèno število zaposlenih v posamezni družbi, od 15.36 v letu 1994 na 11.66 v letu 2003, kar je najmanjše povpreèje v celotnem desetletnem obdobju.

Poslovanje družb je postalo pozitivno v letu 1998 (ko so èisti dobièki družb presegli èiste izgube) in bi bilo pozitivno tudi v letu 2001, èe ne bi v 15 družbah iz premogovni-

štva in elektrogospodarstva (v veèinski lasti države) zaradi prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev (nepremiènin, strojev in opreme)⁷ nastala neto èista izguba v znesku 414,537 milijonov tolarjev (vse ostale družbe so namreè izkazale neto èisti dobièek v znesku 115,094 milijonov tolarjev). Najveèji neto èisti dobièek pa so družbe izkazale v letu 2003 v znesku 314,751 milijonov tolarjev, kar je za 46.1% veè, kot so ga izkazale družbe v letu 2002 (ko so že veljali ZGD-F in prenovljeni SRS).

Tudi v letu 2003 je bilo najveè družb v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (32.1%), sledile so družbe v dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (25.7%) ter družbe v predelovalnih dejavnostih (16.6%). Družbe v predelovalnih dejavnostih pa so zaposlovale najveè delavcev (45.0%) in najveè pripevale k skupnemu poslovanju družb (35.3% k skupnim prihodkom, 42.2% k celotni dodani vrednosti in 27.0% k skupni vrednosti sredstev ob koncu leta).

6 Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01 in 59/01.

7 Sklep Vlade Republike Slovenije, dne 14. 5. 2001.

: 1 a l e b a

T Poslovanjegospodarskihdružbvobdobju1994–2003

o t e

L Gospodarskedružbe Zaposleni Netočistidobiček(+) ) - ( a b u g z i a t s i č o t e N o

li v e t

Š Verižniindeks Števlio Verižniindeks ZnesekvmioSIT 4

9 9

1 30,941 475,120 -36,467

5 9 9

1 33,609 108.6 484,602 102.0 -24,937

6 9 9

1 35,786 106.5 467,238 96.4 -60,417

7 9 9

1 36,717 102.6 460,376 98.5 -3,868

8 9 9

1 37,585 102.4 459,094 99.7 36,536

9 9 9

1 37,553 99.9 463,481 101.0 119,520

0 0 0

2 37,695 100.4 468,677 101.1 117,521

1 0 0

2 37,210 98.7 473,447 101.0 -299,443

2 0 0

2 38,051 102.3 469,166 99.1 215,498

3 0 0

2 39,837 104.7 464,381 99.0 314,751

r i

V :APP-Staitsitčnipodatkiizblianceuspehagospodarskihdružbzaleto1994,1995,1996,1997,1998,1999,2000in2001;AJPES-Podatkiizizkaza .

3 0 0 2 n i 2 0 0 2 o t e l a z b ž u r d h i k s r a d o p s o g a d i z i a g e n v o l s o p

V letu 2003 so družbe izkazale najveèji neto èisti dobièek v zadnjih

šestih letih

12 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

: 2 a l e b a

T Glavnipodatkioposlovanjugospodarskihdružbvletu2003

i k t a d o p i n v a l

G ZnesekvmioSIT Indeks

2 0 0 2 / 3 0 0 2

% v h i k d o h i r p v ž e l e D 3

0 0

2 2002 2003 2002

) o li v e t š o l e c ( b ž u r d o li v e t

Š 39,837

) o li v e t š o l e c ( h i n e l s o p a z o li v e t

Š 464,381 457,136 101.6

i k d o h ir

P 12,029,244 10,921,860 110.1 100.0 100.0

i k d o h d

O 11,634,813 10,640,769 109.3 96.7 97.4

t s o n d e r v a n a d o

D 2,846,864 2,578,176 110.4 23.7 23.6

k e č i b o d it s i

Č 520,172 435,356 119.5 4.3 4.0

a b u g z i a t s i

Č 205,421 212,335 96.7 1.7 1.9

a b u g z i / k e č i b o d it s i č o t e

N 314,751 223,021 141.1 2.6 2.0

k e č i b o d i n č n a li

B 1,275,298 1,068,686 119.3 10.6 9.8

a b u g z i a n č n a li

B 464,484 402,917 115.3 3.9 3.7

a b u g z i / k e č i b o d i n č n a li b o t e

N 810,814 665,769 121.8 6.7 6.1

r i

V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2003.

1.1. Skupni rezultati poslovanja gospodarskih družb v letu 2003

Družbe so morale AJPES za statistiène namene predložiti obrazec podatki iz izkaza poslovnega izida, ki je sestavljen v skladu s prvo razlièico SRS št. 25. Ker gre za stopenjski izkaz poslovnega izida, je iz podatkov razvidno, na kateri stopnji (pri kateri vrsti poslovanja) so družbe ustvarile dobièek oziroma izgubo.

Ker so bili v letu 2003 poslovni prihodki veèji od poslovnih odhodkov, so družbe na prvi stopnji izkazale neto dobièek iz poslovanja v znesku 389,444 milijonov tolarjev (39.5% veè kot v letu 2002). Razlika med finanènimi prihodki in finanènimi odhodki je bila negativna (61,932 milijonov tolarjev) in za 13.9% manjša kot v letu 2002. Zaradi tega se je zmanjšal poslovni izid na drugi stopnji, tako da je neto dobièek iz rednega delovanja znašal 327,512 milijonov tolarjev (57.9% veè kot :

3 a l e b a

T Stopenjskiizkaz poslovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2003

T I S o i m v k e s e n

Z Indeks

2 0 0 2 / 3 0 0 3 2

0 0

2 2002

a b u g z i / k e č i b o d o t e

N 394,431 281,090 140.3

a j n a v o l s o p z i

- 389,444 279,271 139.5

a j n a r i c n a n if d o

- -61,932 -71,897 86.1

v o k d o g o d h i n d e r z i d o

- 66,919 73,716 90.8

a k č i b o d z i k e v a

D 79,680 58,069 137.2

A B U G Z I / K E Č I B O D I T S I Č O T E

N 314,751 223,021 141.1

r i

V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2003.

v letu 2002). Razlika med izrednimi prihodki in izrednimi odhodki je bila pozitivna (66,919 milijonov tolarjev) in za 9.2% manjša kot v letu 2002. To je poveèalo poslovni izid na tretji stopnji in izkazan je bil neto celotni dobièek v znesku 394,431 milijonov tolarjev (40.3% veè kot v letu 2002). Ko od tega zneska odštejemo obraèunani davek iz dobièka (79,680 milijonov tolarjev oziroma za 37.2% veè kot v letu 2002), pridemo do neto èistega dobièka v znesku 314,751 milijonov tolarjev (41.1% veè kot v letu 2002).

1.1.1. Prihodki

V letu 2003 so družbe ustvarile 12,029,244 milijonov tolarjev prihodkov. V primerjavi z letom 2002 so bili veèji za 10.1%. Najbolj so se poveèali pri družbah iz dejavnosti gradbeništva (za 21.3%), najmanj pa pri družbah iz dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (za 1.1%). Tako kot v letu 2002 pa so tudi v letu 2003 najveè prihodkov ustvarile družbe iz predelovalnih dejavnosti (35.3%).

Najveèji del prihodkov družb so predstavljali poslovni prihodki (95.9%), manjšega pa finanèni (3.2%) in izredni prihodki (0.9%).

Poslovni prihodki so znašali 11,535,052 milijonov tolarjev in so bili za 10.8% veèji kot v predhodnem letu. Najveèji del poslovnih prihodkov (69.8%) so družbe ustvarile s prodajo na domaèem trgu. Èisti prihodki od prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala na domaèem trgu so bili z zneskom 8,049,808 milijonov tolarjev

: 4 a l e b a

T Prihodkigospodarskihdružbvletu2003

i k d o h i r

P ZnesekvmioSIT Indeks 2 0 0 2 / 3 0 0 2

% v h i k d o h i r p v ž e l e D 3

0 0

2 2002 2003 2002

) 3 + 2 + 1 ( J A P U K S I K D O H I R

P 12,029,244 10,921,860 110.1 100.0 100.0

.

1 POSLOVNIPRIHODKI 11,535,052 10,409,804 110.8 95.9 95.3 .

1 .

1 Čisitpirhodkiodprodajenadomačemtrgu 8,049,808 7,250,517 111.0 66.9 66.4 .

2 .

1 Čisitpirhodkiodprodajenatujemtrgu 3,168,437 2,885,412 109.8 26.3 26.4 .

3 .

1 Spremembavrednositzalogproizvodovin e

j n d o v z i o r p e n a č n o k o d e

n 44,731 32,562 137.4 0.4 0.3

. 4 .

1 Usredstvenilastniproizvodiinlastnestortive 41,604 37,797 110.1 0.3 0.3 .

5 .

1 Subvencjie,dotacjie,regres,ikompenzacjieindrugi i

k n i č u i m i n v o l s o p s i n a z e v o p ,i k d o h ir

p 74,238 64,379 115.3 0.6 0.6

. 6 .

1 Drugiposlovnipirhodki 156,234 139,137 112.3 1.3 1.3

.

2 FINANČNIPRIHODKI 388,770 391,667 99.3 3.2 3.6 .

1 .

2 Finančnipirhodkiizdeležev 135,450 119,108 113.7 1.1 1.1 .

2 .

2 Finančnipirhodkiizdolgoročnihtejratev 39,414 42,271 93.2 0.3 0.4 .

3 .

2 Finančnipirhodkiizkratkoročnihtejratev 213,906 230,288 92.9 1.8 2.1

.

3 IZREDNIPRIHODKI 105,422 120,389 87.6 0.9 1.1 .

1 .

3 Subvencjie,dotacjieinpodobnipirhodk,ikiniso i

k n i č u i m i n v o l s o p s i n a z e v o

p 11,731 9,597 122.2 0.1 0.1

. 2 .

3 Drugiizrednipirhodki 93,691 110,792 84.6 0.8 1.0 r

i

V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2003.

Neto èisti dobièek družb je bil za 41.1%

veèji kot v prejšnjem letu

Prihodki družb so bili za 10.1%

veèji kot v prejšnjem letu

14 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

za 11.0% veèji kot v letu prej. Najveèji del te vrednosti so ustvarile družbe iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (43.4%).

Druga pomembna postavka poslovnih prihodkov so èisti prihodki od prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala na tujem trgu, ki so v letu 2003 predstavljali 27.5% poslovnih prihodkov. Znašali so 3,168,437 milijonov tolarjev in so bili v primerjavi s predhodnim letom veèji za 9.8%. Njihovo poveèanje je bilo za 1.2 odstotne toèke manjše od poveèanja èistih prihodkov od prodaje na domaèem trgu in za 3.8 odstotne toèke veèje od poveèanja skupnega izvoza (ki je bil za 6.0%

veèji kot v letu 2002). Skoraj tri èetrtine njihove vrednosti so ustvarile družbe iz predelovalnih dejavnosti.

Nekoliko bolj kot èisti prihodki od prodaje na tujem trgu so se v tem èasu poveèali usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve (proizvodi, ki so jih podjetja proizvedla za lastne potrebe in jih usredstvila med opredmetenimi osnovnimi ali neopredmetenimi dolgoroènimi sredstvi, ter z njimi povezane storitve, ki so jih podjetja prav tako sama opravila). Veèji so bili za 10.1% in so z zneskom 41,604 milijonov tolarjev predstavljali 0.4% poslovnih prihodkov. Najveèji del njihove vrednosti so izkazale družbe iz predelovalnih dejavnosti (35.1%).

Še bolj od omenjenih prihodkov so se poveèale subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi uèinki. V primerjavi s predhodnim letom so bili veèji za 15.3% in so z zneskom 74,238 milijonov tolarjev predstavljali 0.6% poslovnih prihodkov. Najveèji del tovrstnih prihodkov so izkazale družbe iz dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez (40.9%).

Drugi poslovni prihodki so bili glede na prejšnje leto veèji za 12.3% in so z zneskom 156,234 milijonov tolarjev predstavljali 1.3% poslovnih prihodkov. Mednje sodijo prihodki od porabe in odprave dolgoroènih rezervacij ter prevrednotovalni poslovni prihodki (dobièki od prodaje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih dolgoroènih sredstev, zmanjšanja popravkov vrednosti poslovnih terjatev zaradi odprave njihove oslabitve, odpis poslovnih dolgov itd.). Najveèji del njihove vrednosti so izkazale družbe iz predelovalnih dejavnosti (34.3%).

Drugi sklop prihodkov tvorijo finanèni prihodki. Ti so bili z zneskom 388,770 milijonov tolarjev za 0.7% manjši kot v prejšnjem letu. Delimo jih na finanène prihodke iz deležev, finanène prihodke iz dolgoroènih terjatev in finanène prihodke iz kratkoroènih terjatev.

Finanèni prihodki iz deležev so se v primerjavi s predhodnim letom poveèali za 13.7% in so predstavljali 34.8% finanènih prihodkov. Mednje sodijo dividende in deleži v dobièku drugih podjetij na podlagi dolgoroènih in kratkoroènih finanènih naložb, obraèunane teèajne razlike pri preraèunu finanènih naložb, izraženih v tuji valuti, in prevrednotovalni finanèni prihodki iz deležev v kapitalu. Najveèji del njihove vrednosti so izkazale družbe iz dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (42.7%).

Finanèni prihodki iz dolgoroènih terjatev so bili glede na predhodno leto za 6.8% manjši in so predstavljali 10.1% finanènih prihodkov. Vkljuèujejo prihodke od prevrednotenja dolgoroènih terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prihodke v zvezi z danimi posojili, morebitne pozitivne teèajne razlike v zvezi z dolgovi, prihodke na podlagi finanènega najema, zmanjšanje dolgoroènih rezervacij, obresti ter prevrednotovalne finanène prihodke v zvezi z dolgoroènimi terjatvami. Najveèji del tovrstnih prihodkov so izkazale družbe iz dejavnosti finanènega posredništva (33.7%).

Èisti prihodki od prodaje na doma- èem trgu so se poveèali za 1.2 odstotne toèke bolj kot èisti pri- hodki od prodaje na tujem trgu

Finanèni prihod- ki družb so bili za 0.7% manjši kot v prejšnjem letu, ker so se zmanj-

šali finanèni prihodki iz dolgoroènih in kratkoroènih terjatev

Še nekoliko bolj so se v primerjavi s predhodnim letom zmanjšali finanèni prihodki iz kratkoroènih terjatev. Zmanjšali so se za 7.1% in so predstavljali dobro polovico finanènih prihodkov. Vkljuèujejo prihodke od prevrednotenja kratkoroènih terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prihodke v zvezi z danimi posojili, morebitne pozitivne teèajne razlike v zvezi z dolgovi, zmanjšanje dolgoroènih rezervacij, obresti, prihodke od prodaje finanènih naložb ter prevrednotovalne finanène prihodke v zvezi s kratkoroènimi terjatvami. Najveèji del njihove vrednosti so izkazale družbe iz predelovalnih dejavnosti (31.7%).

Tretji sklop prihodkov predstavljajo izredni prihodki. Znašali so 105,422 milijonov tolarjev, kar je za 12.4% manj kot v predhodnem letu. Med njimi so loèeno izkazane subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi uèinki, ter drugi izredni prihodki.

Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi uèinki, so bili glede na predhodno leto veèji za 22.2% in so predstavljali 11.1%

izrednih prihodkov. Najveèji del njihove vrednosti so izkazale družbe iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (35.1%).

Drugi izredni prihodki, ki so predstavljali kar 88.9% celotne vrednosti izrednih prihodkov, so bili glede na predhodno leto manjši za 15.4%. Mednje sodijo izterjane odpisane terjatve, prihodki za poravnavo izgub iz preteklih let, prejete kazni in odškodnine ter druge neobièajne postavke, ki izhajajo iz dogodkov, za katere se ne prièakuje, da se bodo pojavljale redno in pogosto. Najveèji del njihove vrednosti so izkazale družbe iz dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja (24.0%).

1.1.2. Odhodki

Odhodki družb so znašali 11,634,813 milijonov tolarjev. V primerjavi s predhodnim letom so se poveèali za 9.3%, to je za 0.8 odstotne toèke manj, kot so se poveèali prihodki. Najveèji del odhodkov so predstavljali poslovni (95.8%), manjšega pa finanèni (3.9%) in izredni odhodki (0.3%).

Poslovni odhodki so znašali 11,145,609 milijonov tolarjev. V primerjavi s prejšnjim letom so se poveèali za 10.0%, to je za 0.8 odstotne toèke manj, kot so se v tem èasu poveèali poslovni prihodki.

Dobre tri èetrtine poslovnih odhodkov so predstavljali stroški blaga, materiala in storitev, ki so bili z zneskom 8,561,665 milijonov tolarjev za 10.9% veèji kot v prejšnjem letu. Najveèji del tega zneska je predstavljala nabavna vrednost prodanega blaga in materiala (44.1%). V primerjavi s prejšnjim letom je bila veèja za 11.4%. Najveèji del njihove vrednosti so izkazale družbe iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (77.8%). Stroški porabljenega materiala so predstavljali 30.3% vseh stroškov blaga, materiala in storitev. Glede na prejšnje leto so bili veèji za 8.1%. Najveèji del tovrstnih stroškov je nastal v družbah iz predelovalnih dejavnosti (72.3%). Sledijo stroški storitev, ki so predstavljali 25.6% vseh stroškov blaga, materiala in storitev in so bili glede na prejšnje leto veèji za 13.3%. Mednje sodijo stroški prevoznih storitev, proizvajalnih stopenj, ki jih opravljajo drugi, komunalnih in telekomunikacijskih storitev, najemnine, zavarovalne premije, stroški storitev plaèilnega prometa in podobni stroški, stroški po pogodbah o delu in pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnaga razmerja s fiziènimi osebami. Glede na prejšnje

Odhodki družb so se poveèali za 0.8 odstotne toèke manj kot prihodki

Stroški blaga, materiala in sto- ritev so bili za 10.9% veèji kot v prejšnjem letu