UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
KLAVDIJA DOLŽAN
PRVE SLIKANICE ZA OTROKE
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO
KLAVDIJA DOLŽAN
Mentorica: prof. dr. MILENA MILEVA BLAŽI Ć
PRVE SLIKANICE ZA OTROKE
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. dr. Mileni Milevi Blažić za vodenje, strokovno podporo in hitro odzivanje pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi domačim, Aljažu in prijateljem, da ste verjeli vame in me tekom študija spodbujali in mi pomagali.
Predvsem pa se zahvaljujem Janu, da si me nezavedno motiviral in mi pomagal, da sem uspešno zaključila študij.
HVALA!
POVZETEK
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnemu delu sem najprej predstavila različne definicije slikanice tujih in slovenskih avtorjev ter jih razvrstila po kronološkem vrstnem redu, predstavila različne slikanice za otroke, stare od 0 do 3 let, podrobneje opisala slikanico s prvimi pojmi, ki najmlajšim otrokom ne predstavlja le igrače, ampak se preko nje tudi učijo pravil rokovanja s knjigo. Na koncu sem predstavila avtorja Bettino Kummerling-Meibauer in Jorga Meibauerja, ki pravita, da je na temo slikanic za najmlajše narejenih malo raziskav, saj je komunikacija z otroki zaradi malo besednega znanja drugačna in zahtevnejša.
V empiričnemu delu sem uporabila kvalitativno metodo raziskovanja in podrobneje opisala različne vrste slikanic za najmlajše in jih med seboj primerjala. Nato sem 8-mesečnemu dojenčku ponudila slikanico s prvimi pojmi z naslovom Barve in ga opazovala, kako s slikanico rokuje. Pri tem sem uporabila opazovalno shemo po Bettini Kummerling-Meibauer.
Ključne besede: slikanice, otroške slikanice, značilnosti slikanic, slikanica s prvimi pojmi, pravila rokovanja s slikanico.
ABSTRACT
The thesis is composed of the theoretical and the empirical part.
In the theoretical part I first presented different definitions of picture books by foreing and Slovene authors and sorted them in a chronological order, then I presented different picture books for children aged from 0 to 3 years and described early-concept books. Those are are not only toys for young children but tools that endorse book handling with which the rules of book behavior are thought. Finally I introduced the authors Bettina Kummerling-Meibauer and Jorg Meibauer. They claim that so far little reasearch has been done on the topic of picture books for children because the communication with them is different and more demanding due to children's lower verbal knowledge.
In the empirical part I used a qualitative research method and described in detail different types of picture books for young children and compared them with each other. Then I offered early- concept books to a 8 month old baby and watched how he handled them. In doing so I used the Bettina Kummerling-Meibauer observation chart.
Key words: picture books, children's picture books, characteristics of picture books, early- concept books, picture book behavior.
KAZALO
KAZALO TABEL ... 7
UVOD ... 1
TEORETIČNI DEL ... 2
1. Definicija slikanice ... 2
2. Zgodnje opismenjevanje otrok ... 4
3. Otroške knjige od 0 do 3 let ... 5
4. Vrste slikanic po Jorgu Meibauerju ... 6
Taksonomija slikanic ... 6
Slikanica s prvimi pojmi ... 6
Enostavna opisna slikanica in zapletena opisna slikanica ... 7
Enostavna pripovedna slikanica in zapletena pripovedna slikanica ... 8
Wimmelbook ... 9
5. Slikanice s prvimi pojmi ... 10
Definicija ... 10
Značilnosti ... 11
Skupno branje ... 12
6. Življenjepis ... 12
Bettina Kummerling-Meibauer ... 12
Jorg Meibauer ... 13
EMPIRIČEN DEL ... 14
CILJ RAZISKOVANJA ... 14
HIPOTEZE ... 14
METODA DELA ... 14
Tabela različnih vrst slikanic ... 15
Tabela primerjav slikanic enakega tipa ... 17
Opazovanje otroka pri rokovanju s knjigo ... 25
PREVERJANJE RAZISKOVALNIH HIPOTEZ ... 28
SKLEP ... 31
7. Literatura ... 32
Slikanice ... 33
KAZALO SLIK
Slika 1: Slikanica s prvimi pojmi (Ester Bilder, 1973) ... 7
Slika 2: Enostavna opisna slikanica (Trucks, 1986) ... 8
Slika 3: Zapletena opisna slikanica (Cathedral: The Story of Its Construction , 1973) ... 8
Slika 4: Enostavna pripovedna slikanica brez besedila (Max Bloja, 1994) ... 9
Slika 5: Zapletena pripovedna slikanica brez besedila (Wiesner, 2006) ... 9
Slika 6: Zapletena pripovedna slikanica (Voices in the Park, 1998) ... 9
Slika 7: Wimmelbook (Rundherum in meiner Stadt, 1988) ... 10
Slika 8: Slika Otroške igre (Pieter Bruegel, 1560) ... 10
Slika 9: Slikanici s prvimi pojmi (Barve, 2009 in Živali) ... 11
Slika 10: Naslovnica slikanice Barve ... 25
Slika 11: Slikanica Barve ... 25
Slika 12: Preprijemanje slikanice ... 26
Slika 13: Listanje slikanice ... 26
Slika 14: Opazovanje fotografij ... 26
Slika 15: Pobiranje slikanice ... 27
Slika 16: Igra s slikanicami ... 27
KAZALO TABEL
Tabela 1: Različne vrste slikanic ... 15Tabela 2: Slikanica s prvimi pojmi ... 17
Tabela 3: Enostavna opisna slikanica ... 18
Tabela 4: Zapletena opisna slikanica ... 19
Tabela 5: Wimmelbook ... 20
Tabela 6: Enostavna pripovedna slikanica brez besedila ... 21
Tabela 7: Enostavna pripovedna slikanica z besedilom ... 22
Tabela 8: Zapletena pripovedna slikanica brez besedila ... 23
Tabela 9: Zapletena pripovedna slikanica z besedilom ... 24
1
UVOD
Že sama beseda slikanica nam pove, da gre za knjigo, ki vsebuje slike. Te so najbolj primerne za mlajše otroke, ker še ne znajo brati in se s knjigo šele spoznavajo. Otroci se z njimi srečajo že zelo zgodaj, če ne doma, pa v vrtcu, kjer imajo skupine po navadi svojo omaro ali polico, namenjeno le slikanicam, ki so primerne za njihovo starost. Lahko jih sami vzamejo s polic in jih opazujejo ali pa jih prebirajo skupaj z vzgojiteljico.
Ko omenimo besedo slikanice, večinoma najprej pomislimo na pravljico - pripovedno slikanico z ilustracijami, kot je na primer Veveriček posebne sorte avtorice Svetlane Makarovič, vendar ko si slikanice bolje ogledamo, vidimo, da ne vsebujejo vse samo pravljice. Ni nujno, da pripovedujejo zgodbo, ampak lahko opisujejo posamezne dogodke, stvari, osebe ali živali.
Slikanice, ki so namenjene najmlajšim, pa ne pripovedujejo zgodbe ali opisujejo stvari, temveč imajo upodobljene le predmete, osebe in živali iz otrokovega bližnjega okolja. Zanima pa me, ali imajo te slikanice kakšno posebno ime, ali pa jim rečemo le kartone, kakšne so njihove značilnosti in kaj se preko opazovanja posameznih stvari otroci iz njih lahko naučijo.
Ker na policah obstaja toliko različnih vrst slikanic, bom v empiričnemu delu poiskala klasifikacijo, ki jih razdeli na različne skupine, in ugotovila, kako se te različne vrste slikanic med seboj razlikujejo. Pozorna bom na sam izgled, kot sta oblika in velikost, material, iz katerega so narejene, kakšne so ilustracije in koliko besedila imajo posamezne vrste. Zanima me tudi, ali imajo slikanice enakega tipa kakšno skupno točko, v kateri so si podobne, ali se vse med seboj razlikujejo, in kakšne so te razlike.
Ker pa se večinoma osredotočamo na slikanice za vrtčevske otroke, bom slikanico za najmlajše ponudila 8-mesečnemu dojenčku. Pri tem ga bom opazovala in poizkusila odgovoriti na vprašanje, ali slikanice dojenčkom predstavljajo le igračo, ali pa se lahko preko nje že kaj naučijo. Ponudila mu bom slikanico s prvimi pojmi in opisala, kako je z njo rokoval.
2
TEORETI Č NI DEL
1. Definicija slikanice
- N. Grafenauer (1976, str. 7):
»S slikanico, katere primarna 'pisava' […] je za otroka ilustracija, ki jo besedilo pravzaprav dopolnjuje, ker ga mora nekdo brati, dobiva otrok neko kulturno informacijo, in sicer na najbolj nevsiljiv način, saj je prilagojena njegovim komunikacijskim in identifikacijskim sposobnostim, kar pomeni, da mu slika pove ravno toliko ali pa še več kot besedilo, saj iz nje izvirajo njegove predstave, ki jih spodbuja tekst.«
- M. Kobe (1987, str. 24)
»[…] slikanico kot posebno zvrst otrokove prve knjige, kot specifičen knjižni pojav torej, v katerem sta likovna in besedna pisava še neločljivo povezani in zato na docela samosvoj način izžarevata svoje skupno estetsko sporočilo.«
- M. Nikolajeva (2003, str. 5)
»Edinstven značaj slikanice kot umetnostne zvrsti izvira iz dejstva, da je pravzaprav kombinacija dveh ravni komunikacije, verbalne in vizualne.«
- D. Haramija in J. Batič (2013, str. 23):
»Slikanice so posebna oblika knjige, ki združujejo besedilo in ilustracijo v enovito celoto;
slikanica ima torej tri pomembne sestavine: besedilo, ilustracijo in vsebinsko oblikovni odnos med besedilom in ilustracijo.«
- K. Knight (2014, str. 2):
»Slikanica je pogosto opisana kot knjiga zgodb s slikami. Ampak mora biti več kot to, ker obstaja toliko različnih tipov knjige. Obstajajo knjige z abecedo in štetjem za najmlajše, knjige iz blaga in plastične knjige za kopanje, knjige, kjer se besedilo ponavlja, kaj je na sliki in knjige, kjer sta besedilo in slika v interakciji in se med seboj igrata, eden reče nekaj, kar drugi ne more in tako nadaljujeta zgodbo.«
3
- B. Kummerling-Meibauer, J. Meibauer, K. Nachtigaller in K. J. Rohlfing (2015, str. 1)
»Slikanica je vrsta otroške literature. Običajno je slikanica knjiga, ki prenaša informacije bodisi preko niza kombinacije slika-besedilo ali samo preko slik.«
- SSKJ
»Slikanica –e ž (ȋ) otroška knjiga s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih.«
Slikanico sestavljajo besedilo, ilustracija in njuna interakcija. Ločimo (Haramija in Batič, 2014):
- slikanico brez besedila ali tiho knjigo, ki pripoveduje zgodbo le preko slik;
- strip, kjer sličice, postavljene ena zraven druge, pripovedujejo zgodbo, dialog pa je napisan v posebnih oblikah oblačkov;
- slikanico, ki je lahko leposlovna – pripoveduje zgodbo ali informativna - poučna;
- ilustrirano knjigo, kjer je besedila več kot 50 % in ilustracije prikazujejo posamezne prizore in ne celotne zgodbe;
- knjigo brez ilustracij, ki vsebuje le besedilo.
M. Kobe (1987) razdeli slikanice na tri zahtevnostne stopnje. Prvo stopnjo predstavljajo slikanice, ki še nimajo prave oblike knjige; imenujemo jih kartonske zgibanke ali leporello, ki so harmonikasto zložljive (do 2./3. leta). Najenostavnejše zgibanke vsebujejo le slike posameznih živali, rastlin, predmetov in pojmov iz otrokovega okolja, zahtevnejše pa začnejo otroka seznanjati že s svetom ljudske in umetne otroške poezije. Na drugi stopnji (med 2. in 3.
letom) se otrok začne spoznavati s »pravo« knjigo, ki je narejena iz kartonastih listov, vsebina pa je podobna zahtevnejšemu leporellu. Zadnjo stopnjo predstavljajo nam najbolj poznane
»prave knjige s tankimi listi« (od 3./4. leta dalje).
Za otroke je značilno, da slikanico z odraslim želijo prebirati večkrat. Potujejo od verbalnega k vizualnemu ter obratno - ob vsakem prebiranju odkrijejo nekaj novega, kar vzbudi nova pričakovanja. To prehajanje od splošnega k podrobnostim in spet nazaj k splošnemu, imenujemo hermenevtični krog. Čeprav slikanico preberejo večkrat, jo vedno znova drugače interpretirajo in sporočilo še bolj poglobijo. Odrasli tega nismo zmožni, saj nam ilustracija ne predstavlja zgodbe, ampak le okras besedilu (Nikolajeva, 2003).
4
S slikanico oblikujemo kulturno zavest otrok. Ker še ne znajo brati, jim ilustracije predstavljajo besedilo (Grafenauer, 1976). Te so lahko klasične, kjer sta besedilo in ilustracija samostojna elementa ter sta v enakovrednem prostorskem sorazmerju; ilustracije, ki se razširijo čez svoj rob, tudi med besedilo; ali ilustracije, kjer so posamezne besede ali verzi grafično preoblikovani v likovne elemente ilustracije (Kobe, 1987). Informativne slikanice morajo ilustratorji ilustrirati na realen način, pri leposlovnih pa imajo veliko več avtorske svobode (Haramija in Batič, 2014). Paziti morajo le na to, da je vizualna struktura predmeta ohranjena (npr. ilustracija stola mora ohranjati njegove bistvene značilnosti) ter da so pozorni pri prevodih slikanic v deželah, kjer knjigo berejo od desne proti levi ali od spodaj navzgor. Takrat morajo figure in upodobljeno dogajanje prezrcaliti (Butina, 1997, v Haramija in Batič, 2014).
2. Zgodnje opismenjevanje otrok
Na temo zgodnjega opismenjevanja otrok, starih od 10 mesecev do 3 let, je narejenih zelo malo študij. Otroci se po navadi srečajo s slikanico med 10 in 12 mesecem, kjer se skupaj z odraslo osebo naučijo pravil rokovanja s knjigo, ki ima velik pomen za kasnejše razvijane pismenosti.
To zajema: sedenje pri miru, listanje, pravilno držanje knjige, opazovanje slik, tipanje po knjigi in kazanje slik ter glasovno izražanje veselja ali presenečenja (Kummerling,-Meibauer, 2011).
Reneck Jalongo, Dragich, Conrad in Zhang (2002, v Haramija in Batič, 2014) to stopnjo poimenujejo tudi senzo-motorno obdobje do prvega leta, do 2./3. leta pa obdobje otrokove praktične inteligence, kjer se že odzivajo na vprašanja (npr. Kje je pes?).
Razlogi za zanemarjenja zgodnjega opismenjevanja pri najmlajših pa so (Kummerling- Meibauer 2011):
- slikanice vsebujejo zelo malo ali nič besedila in zato ne vsebujejo značilnega razmerja med sliko in besedilom, kot jih vsebujejo slikanice za starejše otroke;
- ker so otroci mlajši od treh let, imajo zelo malo besednega zaklada in splošnega znanja.
To pomeni, da je težko oblikovati vprašalnik, saj otroci ne znajo besedno izraziti čustev, vtisov, imajo težave z razumevanjem in ne znajo odgovarjati na zapletena vprašanja;
- akademiki prve slikanice ne obravnavajo kot pomembne za njihove študije, ker slikanicam primanjkuje besedila. Na te slikanice gledajo kot na učne igrače, čeprav slikanice otrokom predstavijo knjigo, ilustracije pa stimulirajo njihovo domišljijo, jih spodbudijo k verbalizaciji in ustvarjajo vez med otrokom in staršem.
5 3. Otroške knjige od 0 do 3 let
Knjige za otroke, stare od 10 mesecev do 3 let, imenujemo »baby books« ali knjige za dojenčke, ki zajemajo kar nekaj različnih vrst knjig (Kummerling-Meibauer, 2011):
- slikanice s prvimi pojmi, - slikovni slovarji,
- premikajoče knjige, - ku-ku knjige, - knjigrice, - zvočne knjige, - pobarvanke,
- knjige, ki se berejo naglas.
Te knjige vsebujejo otrokom privlačne ilustracije in lahko vsebujejo besedilo. Še vedno pa niso posebej klasificirane in jih uvrščamo v isto skupino, čeprav se med seboj razlikujejo. Vsem pa je skupno, da spodbujajo usvajanje jezika, vizualne pismenosti in spoznavanje splošnega znanja, kot so hrana, higiena, narava, živali, barve (Kummerling-Meibauer, 2011) ...
Da bi bile slikanice privlačne otrokom, jih po navadi kamuflirajo kot neke vrste igrače (Kummerling-Meibauer, 2011):
- slikanice s sestavljankami,
- z različnimi materiali »pobožaj me«, - vključujejo plišaste igrače,
- proizvajajo zvoke, ko obrneš stran ali pritisneš na gumb, - so oblikovane na temo slikanice (npr. avto).
Oblika in značilnosti slikanice
Slikanice morajo biti iz trših materialov, kot je karton, plastika, saj otrok s tem razvija spretnosti, ki mu pridejo prav, ko začne listati prave knjige. Na slikah naj bodo upodobljene preproste in velike slike živali, oseb, oblačil, hrane (iz otrokovega bližnjega okolja), ki naj se nahajajo na kontrastnem ozadju. Otrokom okoli drugega leta moramo ponuditi take slikanice, kjer bodo slike realno upodobljene, saj jo bodo tako lažje prenesli na realni predmet in obratno (Dwyer in Neuman, 2008, v Haramija Batič, 2014).
6
Pomembno vlogo pri slikanici, ki bo otrokom privlačna, ima izbira barve. Barve imajo močno estetsko vrednost in bodo zato otroci raje izbrali barvne slikanice kot črno-bele. Imajo tiho funkcijo v otrokovi vizualni percepciji in so bolj nazorne kot oblike in številke. Prav tako si otroci in odrasli neko stvar lažje zapomnimo, če je barvna, kot če bi bila črno-bela. Preko barv lahko tudi neverbalno komuniciramo; npr. rdeča barva v semaforju pomeni stop, črno-rumena kombinacija barv pri živalih pomeni pazi – strupen sem (npr. močerad). Barve v nas prebudijo čustva (sijoče in svetle barve povezujemo s čustvom veselja, temne in sive barve pa z žalostjo).
Ločimo mrzle barve (modra) in tople (rdeča). Črno-bele slike za otroke niso primerne, saj zahtevajo, da naš vizualni sistem pravilno razporedi črte, ki pripadajo ozadju, in tiste, ki pripadajo figuram na sliki (Werner, 2011). Dojenčki že pri dveh mesecih razlikujejo rdečo in zeleno, pri treh modro, pri štirih pa že vse osnovne barve, radi opazujejo čim močnejše barvne kontraste in simetrične vzorce (Haramija in Batič, 2014). Slike v slikanicah naj bodo zato čim bolj obarvane z naravnimi barvami, ki bodo vizualnemu sistemu ponudile zaznavno izkušnjo, prav tako pa bodo otroci pridobivali jezikovno-barvno znanje (Werner, 2011).
4. Vrste slikanic po Jorgu Meibauerju Taksonomija slikanic
J. Meibauer (2015) razdeli slikanico na:
OPISNO
- slikanice s prvimi pojmi (- besedilo), - enostavno opisno (+ besedilo), - zapleteno opisno (+ besedilo),
IN PRIPOVEDNO
- enostavno pripovedno (wimmelbook - besedilo in + besedilo), - zapleteno pripovedno (brez besedila in + besedilo).
Slikanica s prvimi pojmi
To so slikanice, ki prikazujejo vsakdanje predmete, kot so stol, punčka, miza, čevelj in so primerne za otroke stare od 12 do 18 mesecev. Te slikanice so narejene iz trših materialov
7
(karton, plastika, blago, les) in naslovi se pogosto nanašajo na (Kummerling-Meibauer in Meibauer, 2011):
- domnevne uporabnike (Otrokova prva knjiga), - upodobljene predmete (Kaj je to?),
- slike iz knjig (Slike za najmlajše), - dejanje videnja (Pridi in poglej),
- otrokovo lastništvo (Moja prva slikanica).
Slikanica je lahko brez besedila ali vsebuje le poimenovanje ilustracije oz. slike. Te si med seboj niso povezane ali pa imajo enako temo (Knjiga o domačih živalih) (Haramija in Batič, 2013).
Slika 1: Slikanica s prvimi pojmi (Ester Bilder, 1973)
Enostavna opisna slikanica in zapletena opisna slikanica
Za razliko od slikanic s prvimi pojmi, enostavno opisne slikanice vsebujejo besedilo, ki je kratko in razumljivo najmlajšim otrokom, zapletene opisne slikanice pa ponudijo več slikovnih in besedilnih informacij. Opisno pomeni, da slikanica ne vsebuje zgodbe; namesto opisne slikanice lahko uporabimo tudi neleposlovna slikanica, informativna slikanica ali poučna slikanica. Preko opisnih slikanic otroci na njim zanimiv način osvajajo splošno znanje o svetu, seznanjajo se s taksonomskim sistemom, saj so predmeti upodobljeni po določenem vrstnem redu in se učijo ustreznega besednjaka (Meibauer, 2015).
8
Slika 2: Enostavna opisna slikanica (Trucks, 1986)
Slika 3: Zapletena opisna slikanica (Cathedral: The Story of Its Construction , 1973)
Enostavna pripovedna slikanica in zapletena pripovedna slikanica
Enostavne pripovedne slikanice pripovedujejo neko zgodbo; večinoma so to pravljice, pripovedke, bajke, klasične in sodobne pravljice, besedilo je po navadi dolgo približno pol strani na celotno slikanico. Zapletena pripovedna slikanica pa vsebuje več besedila (Haramija in Batič, 2014). Njihova osnovna funkcija je estetska vzgoja otroka; preko opazovanja ilustracij in poslušanja zgodbe se bogati njegov doživljajski svet ter spodbuja estetsko, domišljijsko in čustveno doživljanje (Kobe, 1987).
Med pripovedne slikanice uvrščamo tudi t.i. tihe knjige, ki pripovedujejo zgodbo preko ilustracij (Haramija in Batič, 2014). Čeprav slikanice brez besed, lahko tudi neme knjige, ne vsebujejo besedila, govorijo preko ilustracij, slik in podob (Jamnik, 2016).
9
Slika 4: Enostavna pripovedna slikanica brez besedila (Max Bloja, 1994)
Slika 5: Zapletena pripovedna slikanica brez besedila (Wiesner, 2006)
Slika 6: Zapletena pripovedna slikanica (Voices in the Park, 1998)
Wimmelbook
Wimmelbook ali gosta knjiga (to poimenovanje je predlagalo ZRC SAZU) je knjiga brez besedila, na sliki je upodobljena panorama s figurami in različnimi detajli (Kummerling- Meibauer in Meibauer, 2015). Prikazuje neko dogajanje, ki je otrokom blizu (npr. nakupovanje v trgovini, življenje in delo na kmetiji, zajtrkovanje v kuhinji). Od njih zahteva, da sliko podrobno opazujejo in opišejo, kaj se dogaja na sliki. Za otroke je wimmelbook zahtevna
10
slikanica, saj od njih zahteva že kar visoko stopnjo vizualne pismenosti – otrok z opisovanjem dogajanja na sliki nevede pripoveduje zgodbo (Kummerling-Meibauer, 2011).
Wimmelbook najdemo tudi v umetnosti. Nizozemski slikar Pieter Bruegel je naslikal sliko z naslovom Otroške igre. Na njej je upodobljenih okoli 200 otrok, ki se igrajo približno 80 iger.
Podobno kot v knjigah, so narisani otroci enake velikosti in razporejeni po celotni sliki (Orrock, 2012).
Slika 7: Wimmelbook (Rundherum in meiner Stadt, 1988)
Slika 8: Slika Otroške igre (Pieter Bruegel, 1560)
5. Slikanice s prvimi pojmi Definicija
Slikanice s prvimi pojmi (to poimenovanje je predlagalo ZRC SAZU) ali »early-concept books«
kot jih poimenuje B. Kummerling-Meibauer (Kummerling-Meibauer in Meibauer, 2011), so slikanice za otroke, stare od 12 do 18 mesecev. Narejene so iz kartona, plastike, blaga ali lesa, na vsaki strani pa imajo upodobljeno sliko vsakdanjih predmetov, kot so jabolko, punčka, stol,
11
miza … Ponavadi ne vsebuje besedila, razen če avtor poimenuje posamezno sliko (večina slikanic ima 10 slik ali manj).
Slike so lahko upodobljene kot fotografije ali barvne ilustracije (Kummerling-Meibauer, 2011).
Slika 9: Slikanici s prvimi pojmi (Barve, 2009 in Živali)
V 17. in 18. stoletju so slikanice s prvimi pojmi uporabljali v osnovni šoli, kjer so jim služile kot enciklopedije o svetu. Kot prva sta jih pisala Jan Amos Komensky (Orbis Sensualium Pictus, 1658) in Friderich Justin Bertuch (Bilderbuch fur Kinder, 1790-1830). Za otroke so jih začeli objavljati šele v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja. Najbolj znana je britanska založba Dean's Rag Book in nizozemski avtor Dick Bruna, ki je oblikoval slikanice, kot jih poznamo danes (Kummerling-Meibauer in Linsmann, 2009, v Kummerling-Meibauer, 2018).
Značilnosti
Večina slikanic s prvimi pojmi ima podobne značilnosti (Kummerling-Meibauer in Meibauer, 2018):
- na vsaki strani je upodobljen 1 predmet, včasih tudi več predmetov, če je uprizorjen prizor,
- črna črta loči predmet od ozadja, - slike so pobarvane v primarnih barvah,
- predmeti so prikazani, kot da lebdijo v zraku in so statični, - upodobljeni predmeti nimajo sence in so vsi enake velikosti,
- slike so upodobljene nenaravno in prikazujejo določeno stopnjo abstraktnosti.
12
Čeprav izgledajo ilustracije v slikanicah enostavne, so zelo kompleksne. Otroci morajo pridobiti nekaj osnovnih veščin zaznavanja, da bi razumeli sliko. Te veščine vsebujejo (Kummerling-Meibauer in Meibauer, 2011; str. 94):
- diferenciacijo med figuro in ozadjem,
- prepoznavanje črt in barv kot neločljiv del objektov,
- prepoznavanje dvodimenzionalnih predmetov kot tridimenzionalne, - prepoznavanje naučenih vizualnih shem.«
Otroci se morajo naučiti teh veščin in pridobiti vizualne kode, da lahko prepoznajo sliko.
Skupno branje
Branje slikanic s prvimi pojmi se razlikuje od običajnega branja slikanic, saj slikanica nima zgodbe, dialoga ali besedila. Pri skupnem branju torej slike opazujemo, na njih pokažemo s prstom in jih poimenujemo. Ko z otrokom skupaj slikanico opazujemo, pridobiva osnovne sposobnost, ki so kasneje pomembne za opismenjevanje. Medtem ko obrača strani, se uči načela zaporednosti. Spozna, da ima vsaka knjiga začetek in konec, ki ga odrasli ponavadi verbalizirajo, ko rečejo »knjige je konec«. Slike so včasih razporejene tematsko (na levi in desni strani sta upodobljeni žlica in skodelica, krtača in ščetka), da otroci začnejo stvari razvrščati v skupine in se s tem pripravijo na bolj zapletene knjige, ali naključno (npr. žoga in čevelj, pes in avto). Ta postavitev slik nas postavi v situacijo, kjer komuniciramo v obliki postavljanja vprašanj in odgovorov ali otroke spodbudi k tvorjenju kratkih pripovedi (Kummerling- Meibauer in Meibauer, 2011).
6. Življenjepis
Bettina Kummerling-Meibauer
Bettina Kummerling Meibauer je profesorica na nemškem oddelku na Univerzi v Tübingenu in njeno glavno področje je literatura. Študirala je nemško filologijo, zgodovino umetnosti in filozofijo ter leta 1990 doktorirala v nemški filologiji na univerzi v Kölnu. Bila je gostujoča profesorica na Švedskem (Univerza Linnaeus Kalmar/Vaxjo) in v Avstriji (Univerza na Dunaju). Kot predsednica je sodelovala pri projektu »Children's Literature and European Avant-Garde«, ki ga je financirala Evropska znanstvena fundacija, ter bila znanstvena svetovalka pri nemškem projektu »Lesestart, Drei Meilensteine für das Lesen«. Je tudi članica
13
upravnega odbora in urednica akcije COST – »The digital literacy and multimodal practice of young children«. Kot govornica je predavala na številnih svetovnih univerzah. (So)organizirala je razstavo o judovski otroški literaturi (2005), o slikanicah za majhne otroke (2009) in kar 11 mednarodnih konferenc na temo otroške literature (2007-2014). Lahko se podpiše pod kar nekaj knjig, večine na temo otroške literature. Nekaj najnovejših je: The Routladge Companion to Picturebooks (2018), Maps and Mapping in Children's Literature. Landscapes, seaspapes and cityscapes (Nina Goga, 2017), Canon Constitution and Canon Change in Children's Literature (Anja Muller, 2017), Children's Literature and the Avant-Garde (Elina Druker, 2015) …
Jorg Meibauer
Jorg Meibauer je profesor nemškega jezika in jezikoslovja na univerzi Johannesa Gutenberga v Mainzu-Nemčija in izredni profesor na univerzi v Stockholmu. Med njegove publikacije sodijo monografije o retoričnih vprašanjih, pragmatiki in nemškem jezikoslovju. Leta 2018 je objavil priročnik The Oxford Handbook of Lying. Zlasti ga zanima odnos med jezikoslovjem in otroško literaturo (Kummerling-Meibauer, 2011).
14
EMPIRI Č EN DEL
CILJ RAZISKOVANJA
Cilj raziskovanja je ugotoviti, kakšne razlike se pojavljajo med slikanicami za otroke in kako so si slikanice enakega tipa različne oz. podobne. Zanima me tudi, kako 8 mesecev star dojenček rokuje s slikanico s prvimi pojmi z naslovom Barve.
HIPOTEZE
1. Slikanice različnih vrst se razlikujejo glede na ilustracije, obliko, material in delež besedila.
2. Slikanice enakega tipa se bistveno ne razlikujejo glede na vsebino in izgled – velikost slikanice, ilustracije, besedilo.
3. Dojenček, star 8 mesecev, sedi pri miru, opazuje slikanico, vendar jo ima narobe obrnjeno in mu je ne uspe listati.
4. Dojenčku, staremu 8 mesecev, slikanica predstavlja igračo.
METODA DELA
Pri izdelavi diplomskega dela bom uporabila kvalitativno metodo raziskovanja in podrobneje opisala različne vrste slikanic (slikanica s prvimi pojmi, enostavna opisna slikanica, zapletena opisna slikanica, enostavna pripovedna slikanica, zapletena pripovedna slikanica in wimmelbook). Slikanico s prvimi pojmi BARVE bom nato ponudila 8-mesečnemu dojenčku in ga opazovala, kako z njo rokuje (metoda opazovanja). Pri tem bom uporabila opazovalno shemo po B. Kummerling-Meibauer.
15 Tabela različnih vrst slikanic
Prava knjiga = slikanica s trdimi platnicami in listi iz papirja.
Tabela 1: Različne vrste slikanic VRSTA
SLIKANICE
NASLOV ILUSTRACIJA OBLIKA MATE-
RIAL
DELEŽ BESEDILA SLIKANICA S
PRVIMI POJMI
Barve Fotografije predmetov in živali na 1 strani.
Majhna, kvadratna.
Karton. Ena beseda na stran.
Živali Ilustracije živali na 1 strani.
Majhna, kvadratna.
Karton. Ena beseda na stran.
ENOSTAVNA OPISNA SLIKANICA
Slišim Prepletajo se ilustracije in fotografije.
2/3 A4 formata, kvadratna.
Prava knjiga Manj kot 5 povedi na stran.
Mala Lina se igra na vrtu
Ilustracija
dogodka na 1 strani.
Majhna, kvadratna.
Karton. 1 stavek na stran.
ZAPLETENA OPISNA SLIKANICA
Pogled v vesolje
Upodobljene na eni ali dveh straneh, med seboj so različno velike.
Približno A4 format.
Karton. Več kot 6 povedi na stran.
Zakaj? Upodobljena na 2 straneh.
3/4 A4 formata, kvadratna.
Prava knjiga.
Več kot 6 povedi na stran.
WIMMEL- BOOK
Škrat Zguba in kameleon
Upodobljena na 1 strani.
Približno A4 format, postavljen a leže.
Prava knjiga.
Več ko 10 povedi na stran.
Tamle je! Upodobljena na 2 straneh.
Skoraj A3format.
Prava knjiga.
5 – 6 besed na stran.
16 ENOSTAVNA
PRIPOVEDNA SLIKANICA BREZ
BESEDILA
Slonček Upodobljena na 1 strani.
2/3 A4 formata, kvadratna.
Prava knjiga z mehkimi platnicami.
/
Val Upodobljena na 2 straneh.
Ozka A4 format, postavljen a leže.
Prava knjiga.
/
ZAPLETENA PRIPOVEDNA SLIKANICA BREZ
BESEDILA
Deček in hiša
Upodobljena na 2 straneh.
A4 format. Prava knjiga.
/
Sneženi mož
Upodobljena na različno velikih kvadratkih, na 1 strani ali na 2 straneh.
Večji kot A4 format.
Prava knjiga.
/
ENOSTAVNA PRIPOVEDNA SLIKANICA Z BESEDILOM
Erazem in hišica
Upodobljena na 1 ali 2 straneh.
Majhna, kvadratna.
Prava knjiga.
Približno 1 stavek na stran.
Vlak Viktor
Upodobljena na 1 strani.
A4 format, oblika vlaka.
Karton. Več kot 1 poved na stran.
ZAPLEZENA PRIPOVEDNA SLIKANICA Z BESEDILOM
7
medvedov
Upodobljena na 1 strani.
Skoraj A4 format.
Prava knjiga.
Več kot 3 povedi na stran.
Snežno drevo
Upodobljena na 2 straneh.
2/3 A4 formata, kvadratna.
Trde
platnice in debelejši listi papirja.
Več kot 3 povedi na stran.
17 Tabela primerjav slikanic enakega tipa
Tabela 2: Slikanica s prvimi pojmi
SLIKANICA S PRVIMI POJMI PRIMER SLIKANICE IZ ČLANKA
Bruna, D. (1973). Erste Bilder
SLOVENSKA SLIKANICA
Alič, S., Pezdirc, M., Zych, B. (2009). Barve
TUJA SLIKANICA
Busch, S. Moja sestavljanka živali
Podobnosti: Slikanici sta majhni in kvadratni, da jih otroci lažje primejo v roke. Narejeni sta iz tršega materiala – kartona in vsebujeta od 10 do 14 sličic. Na vsaki strani je upodobljena slika enega predmeta ali živali.
Razlike slovenska: Na fotografiji so realno upodobljeni različni predmeti in živali, ki ne sodijo v isto skupino. Ozadje je belo.
Razlike tuja: Na enostavni ilustraciji so upodobljene različne živali iz vsega sveta.
Ozadje je barvno, v močnem kontrastu z ilustracijo. Slikanica je narejena kot enostavna sestavljanka in omogoča, da otroci razvijajo fino motoriko.
Komentar: Slikanici sta primerne velikosti in materiala (kartona), saj otroci z njimi lažje rokujejo. Slovenska slikanica je zahtevnejša, ker od otrok zahteva, da poleg poimenovanja predmeta/živali, poimenujejo tudi barve. Obe slikanici uporabljata močne/kontrastne barve, bolj primerna pa je slovenska slikanica, saj so upodobljene fotografije.
18 Tabela 3: Enostavna opisna slikanica
ENOSTAVNA OPISNA SLIKANICA PRIMER SLIKANICE IZ ČLANKA
Stickland, P. (1986): Trucks
SLOVENSKA SLIKANICA Musek Lešnik, K. (2001). Slišim
TUJA SLIKANICA
Bie, L. (2006). Mala Lina se igra na vrtu
Podobnosti: /
Razlike slovenska: Slikanica je kvadratna in je že prava knjiga. V njej se prepletajo ilustracije, fotografije in razumljivo besedilo.
Razlike tuja: Je majhna in narejena iz kartona. Ilustracije so upodobljene na beli podlagi in uporabljene so nežne barve. Stavki so kratki in opisujejo, kaj se na ilustraciji dogaja.
Komentar: Slikanici se med seboj zelo razlikujeta. Boljša je tuja, saj je narejena iz kartona in ima enostavne stavke ter ilustracije. Slovenska slikanica ni primerna, ker morajo otroci preklapljati iz ilustracij na realne fotografije, ki so med seboj pomešane.
19 Tabela 4: Zapletena opisna slikanica
ZAPLETENA OPISNA SLIKANICA
PRIMER SLIKANICE IZ
ČLANKA
Macaulay, D. (1973). Cathedral : The Story of
Its Construction
SLOVENSKA SLIKANICA Prap, L. (2017). Zakaj?
TUJA SLIKANICA
Bussolati, M. (2001): Pogled v vesolje
Podobnosti: Slikanici sta približno enake velikosti, slike pa so ilustrirane. Besedilo je napisano enostavno in razumljivo otrokom.
Razlike slovenska: Je že prava knjiga z listi in trdnimi platnicami ter ima manj besedila.
Na dveh straneh je upodobljena ena žival.
Besedilo je sestavljeno iz vprašanja, odgovora in opisa živali. Oblika in velikost pisave se spreminja glede na vsebino besedila.
Razlike tuja: Je iz kartona in zvezana s spiralo ter ima več besedila. Na vsaki strani imamo upodobljenih več sličic, ki so neenakomerno razporejene. Besedilo opisuje zvezde, planete in galaksije.
Komentar: Bolj primerna je slovenska slikanica, saj vsebuje eno enostavno ilustracijo in manj besedila, ki je razporejeno okoli slike. Pri tuji slikanici so ilustracije manj kvalitetne in niso v dobrem razmerju z besedilom (besedilo in ilustracije so neenakomerno in pregosto razporejene po celotni strani), je pa iz kartona in tudi mlajši otroci z njo lažje rokujejo.
20 Tabela 5: Wimmelbook
WIMMELBOOK PRIMER SLIKANICE IZ ČLANKA
Mitgutsch, A. (1988). Rundherum in meiner Stadt
SLOVENSKA SLIKANICA
Godec Schmid, J. (2012). Škat Zguba in kameleon: po Sloveniji
TUJA SLIKANICA
Fowler, R. (1995). Radovedni medvedki – Tamle je!
Podobnosti: Obe sta že pravi knjigi s trdimi platnicami in sta ilustrirani. Od otrok zahtevata, da si sliko pogledajo in poiščejo točno določene osebe, živali ali predmete. Na vsaki sliki je upodobljeno otrokom poznano okolje in veliko različnega dogajanja, tipičnega za tisto okolje.
Razlike slovenska: Slikanica je postavljena leže. Na desni strani je opis kraja, ki je upodobljen na sliki, različne naloge, ki jih morajo otroci rešiti in 16 oseb, živali ali stvari, ki ji morajo poiskati. Lahko bi jo šteli tudi med zapleteno opisno slikanico, saj poleg opisuje slovenske kraje.
Razlike tuja: Slikanica je velika. Ilustracija je narisana na dveh straneh. Zgoraj je napisano, kje in kaj se na sliki dogaja, spodaj pa je upodobljenih 11 stvari ali živali, ki jih morajo otroci na sliki poiskati.
Komentar: Obe slikanici od otrok zahtevata zbranost, saj je na gosto upodobljenega veliko dogajanja. Glede velikosti je primernejša tuja slikanica, saj je dogajanje upodobljeno na večjem formatu, slovenska slikanica pa je za otroke tudi poučna, saj preko igre Poglej in poišči spoznavajo slovenske kraje.
21
Tabela 6: Enostavna pripovedna slikanica brez besedila
ENOSTAVNA PRIPOVEDNA SLIKANICA BREZ BESEDILA PRIMER SLIKANICE IZ ČLANKA
Lindgren, B. in Eriksson, E. (1994). Max bloja
SLOVENSKA SLIKANICA Osterc, L. (1982). Slonček športnik
TUJA SLIKANICA Lee, S. (2008). Val
Podobnosti: Obe slikanici sta pravi knjigi z ilustracijami. Ilustracije so enostavne, prikazujejo en dogodek in so upodobljene na beli podlagi.
Razlike slovenska: Slonček prevzema človeške lastnosti in na vsaki strani predstavi en šport. Uporabljenih je več nežnih barv, vendar so si med seboj kontrastne. Slikanica je malo manjša od A4 formata in nima trdih platnic.
Razlike tuja: Dogajanje je narisano z grafitom in vodenimi barvami, upodobljeno pa je na dveh straneh. Ilustrator uporablja le 3 barve, narisana je deklica, ki se igra z valovi. Slikanica je postavljena v ležeč položaj.
Komentar: Slikanici glede velikosti in materiala nista primerni za najmlajše otroke, saj ima slovenska slikanica mehke platnice, tuja pa je postavljena v ležeč položaj ter je podolgovata in jo otroci težje listajo. V slovenski slikanici so ilustracije nazorne in prikazujejo le en dogodek (npr. slonček smuča), medtem ko pri tuji slikanici otroci pripovedujejo zgodbo.
Slikanica Val ima tudi oznako zlata hruška, kar pomeni, da gre za kakovostno otroško slikanico.
22 Tabela 7: Enostavna pripovedna slikanica z besedilom
ENOSTAVNA PRIPOVEDNA SLIKANICA Z BESEDILOM PRIMER SLIKANICE IZ ČLANKA /
SLOVENSKA SLIKANICA
Peršolja, P. 2006). Erazem in hišica
TUJA SLIKANICA
Brown, J. A. (2008). Vlak Viktor
Podobnosti: Besedili sta zelo enostavni in kratki. Črke so pokončne in napisane z velikimi tiskanimi črkami. Ilustracije so razširjene čez rob in besedilo.
Razlike slovenska: Je majhna prava knjiga s trdimi platnica in ima na vsaki strani zelo malo besedila (včasih le besedo), ki je napisano v prvi osebi. Ilustrator je uporabil nežne barve. V slikanici je predstavljen deček, ki želi narediti hišo.
Razlike tuja: Je narejena iz kartona, ima obliko vlaka in se odpira navzgor (velikost A4). Besedila je zelo malo, na vsaki strani so največ trije enostavni stavki, uporabljen je dvogovor. Uporabljene so večinoma močne, osnove barve. Slikanica govori o vlaku, ki je vedno zaspal v službo.
Komentar: Slikanici sta primerni za najmlajše, saj je slovenska slikanica majhna in jo otroci lažje držijo, tuja pa je narejena iz kartona in jih seznanja z drugačnim rokovanjem s knjigo – listanje navzgor. Slovenska slikanica je daljša, vendar ima manj besedila in omogoča otrokom, da zgodbo pripovedujejo sami, tuja slikanica pa ima močnejše barve in je otrokom zanimivo le opazovanje ilustracij.
23
Tabela 8: Zapletena pripovedna slikanica brez besedila
ZAPLETENA PRIPOVEDNA SLIKANICA BREZ BESEDILA PRIMER SLIKANICE IZ ČLANKA
Wiesner, D.(2006). Flotsam
SLOVENSKA SLIKANICA Kastelic, M. (1981). Deček in hiša
TUJA SLIKANICA
Briggs, R. (1978). Sneženi mož
Podobnosti: Sta približno enako veliki pravi knjigi s trdimi platnica. Uporabljene so temne barve z malo kontrastov. Obe imata oznako zlata hruška.
Razlike slovenska: Dogajanje je upodobljeno na dveh straneh, glavno vlogo ima deček, ki sledi risbam. Ima 14 prizorov in v prostoru oz. okolici so upodobljeni številni detajli.
Razlike tuja: Ilustracije so različno velike – narisane v različno velikih kvadratkih, na celotni strani ali na dveh straneh. Glavno vlogo imata snežak in deček, ki se igrata, upodobljeno pa je le dogajanje z malo detajli.
Komentar: Slikanici sta si vizualno zelo podobni glede na barve in kontraste. Pri slovenski slikanici se otroci bolj osredotočijo na sam opis prostora – ima tudi manj prizorov, medtem ko pri tuji slikanici opisujejo bolj na dolgo samo dogajanje, saj je upodobljenih prizorov več. Zgodbi sta zahtevni in primerni za starejše otroke, mlajšim otrokom so take slikanice manj privlačne zaradi temnih barv.
24 Tabela 9: Zapletena pripovedna slikanica z besedilom
ZAPLETENA PRIPOVEDNA SLIKANICA Z BESEDILOM PRIMER SLIKANICE IZ ČLANKA
Browne, A. (1998). Voices in the Park
SLOVENSKA SLIKANICA Štefan, A. (2018). 7 medvedov
TUJA SLIKANICA
Repchuk, C., Martin, J. (1977). Snežno drevo
Podobnosti: Slikanici sta približno enako veliki, imata enako dolžino besedila in živali imajo človeške lastnosti.
Razlike slovenska: Ilustracije in besedilo sta samostojna elementa in v enakovrednem prostorskem razmerju. Uporabljene barve so nežne in nekontrastne. Besedilo je napisano v pokončnem položaju, z velikimi tiskanimi črkami, uporabljen je dvogovor. Govori o sedmih medvedih, ki so šli vsak svojo pot.
Razlike tuja: Slikanica je narejena iz tršega materiala in ilustracije so izrezane tako, da lahko po njih tipamo. Narisane so na dveh straneh, skupaj z besedilom. Ker je narisano na belo podlago, ki ponazarja sneg, so si barve med seboj kontrastne. Besedilo je napisano v ležečem položaju, z malimi tiskanimi črkami. V slikanici je predstavljen medved, ki skupaj s prijatelji okrasi božično drevo.
Komentar: Za najmlajše je primerna tuja slikanica, saj jo lažje listajo in po njej lahko tipajo, privlačni so tudi barvni kontrasti. Slovenska slikanica pa ima bolj primerno obliko besedila za otroke, ki se učijo brati.
25 Opazovanje otroka pri rokovanju s knjigo
JAN, starost 8 mesecev
1. Otrok tipa po knjigi. DA/NE
2. Otrok s prstom kaže na ilustracije. DA/NE
3. Otrok z glasovi izraža veselje ali presenečenje. DA/NE
4. Otrok sedi pri miru. DA/NE
5. Otrok pravilno drži knjigo (pokončno). DA/NE
6. Otrok pravilno lista po knjigi (od leve proti desni). DA/NE
7. Otrok gleda ilustracije. DA/NE
Slika 10: Naslovnica slikanice Barve
Slika 11: Slikanica Barve
26
Janu sem slikanico s prvimi pojmi z naslovom Barve ponudila trikrat. Prvič in drugič je slikanico vrgel na tla, saj so mu bile bolj zanimive igrače, ki so bile pospravljene v škatli, tretjič pa mi jo je vzel iz roke in si jo nekaj minut ogledoval. Večkrat jo je preprijel tako, da si je ogledal naslovno in zadnjo stran ter jo dal v usta.
Nato mu je padla na tla in se odprla. Ob tem se je stresel in vzkliknil ter večkrat po njej udaril z rokami.
Ponesreči jo je zaprl in ob tem postal razburjen. Ker je začel jokati, sem slikanico prijela in mu jo odprla, tako da je bila pravilno obrnjena. Skupaj sva jo listala, tako da sem rahlo privzdignila stran, Jan pa je listal.
Pri nekaterih slikah se je ustavil, po njih potipal z roko in zraven čebljal. Nato jo je vzel v roke in opazoval fotografije.
Slika 12: Preprijemanje slikanice
Slika 13: Listanje slikanice
Slika 14: Opazovanje fotografij
27
Ko sva prišla do konca, mi jo je vzel iz rok in vrgel na tla.
Slikanico sem prijela in rekla, da slikanic ne mečemo na tla ter jo lepo položila pred njega.
Na različne načine jo je poskušal prijeti in ko mu je uspelo, jo je dvignil v zrak ter jo stresel. Ponovno jo je preprijemal, položil na tla ter odšel do svojih igrač
Slikanico sva kasneje ponovno vzela v roke, tako da mi je sedel v naročju, jaz pa sem jo držala in listala. Pri tem se je zelo umiril, opazoval je slike in kakšno potipal.
Slikanice mu niso tuje, saj jih ima pospravljene na vidnem mestu v škatli. Škatlo večkrat odpre in jih vzame. Najbolj so mu zanimive tiste, ki se oglašajo.
Včasih mu uspe kakšno prelistati, ko se je naveliča, pa iz škatle vzame drugo. Predvsem so mu zanimive slikanice z zvočnimi efekti ali vrtljivimi elementi (npr. kolo pri tovornjaku).
Slika 15: Pobiranje slikanice
Slika 16: Igra s slikanicami
28 PREVERJANJE RAZISKOVALNIH HIPOTEZ
Med seboj sem primerjala 16 različnih slikanic.
• Slikanice različnih vrst se razlikujejo glede na ilustracije, obliko, material in delež besedila.
Prvo hipotezo potrjujem, saj se slikanice različnih vrst med seboj razlikujejo.
Večina ilustracij je upodobljena na eni strani, to so predvsem tiste, ki so namenjene najmlajšim otrokom in je upodobljen le po en predmet, žival ali enostaven dogodek. Nekaj pa je takih, kjer je ilustracija upodobljena na dveh straneh, kar pomeni, da so dogodki upodobljeni na večjem formatu. Tako lažje opazujemo detajle.
Oblika in velikost slikanice se med seboj razlikujeta. Enostavne slikanice so po navadi manjše in kvadratne, da jih otroci lažje primejo, medtem ko so ostale večinoma velikosti A4 formata.
Lahko rečem, da so slikanice za vrtčevske otroke različnih velikosti in oblik, medtem ko so večinoma slikanice za osnovnošolske otroke formata A4.
Presenetilo me je to, da se slikanice razlikujejo glede na material in da so tudi slikanice, primerne za malo starejše otroke, npr. narejene iz kartona ali tršega papirja, medtem ko so nekatere enostavne slikanice narejene kot prave knjige.
Delež besedila se razlikuje glede na zahtevnost slikanice. Enostavne slikanice tvorijo le kratke stavke ali enostavne povedi. Največ besedila imata zapleteni opisni slikanici in wimmelbook Škrat Zguba in kameleon, kjer so opisana številna mesta. Pri slikanicah brez besedila pa imajo otroci nalogo, da sami tvorijo zgodbo, medtem ko opisujejo dogodke, ki so upodobljeni v slikanici.
• Slikanice enakega tipa se bistveno ne razlikujejo glede na vsebino in izgled – velikost slikanice, ilustracije, besedilo.
29
Drugo hipotezo, ki pravi, da se slikanice enakega tipa bistveno ne razlikujejo, ovržem.
Vsebinsko se razlikujeta že slikanici s prvimi pojmi, v eni imamo narisane le živali, v drugi pa tudi različne predmete. V večini slikanic ima glavno vlogo otrok ali živali s človeškimi lastnostmi, vendar se zgodbe med seboj zelo razlikujejo.
V velikosti sta si najbolj podobni slikanici s prvimi pojmi in slikanici brez besedila, ostale se razlikujejo.
Ilustracije v slikanicah enakega tipa se razlikujejo predvsem v barvah. Nekatere uporabljajo nežne barve, ki so nekontrastne, druge močne in kontrastne. Različni sta si predvsem slikanici s prvimi pojmi (slovenska slikanica uporablja fotografije, tuja ilustracije) in enostavni opisni slikanici (slovenska ima poleg ilustracij, ki so razporejene po celotni slikanici, tudi fotografije, pri tuji pa je ilustracija enostavna in narisana na beli podlagi).
Najmanj se slikanice enakega tipa razlikujejo v deležu besedila. Večinoma imajo podobno zahtevne povedi ali pa uporabljajo le posamezne besede.
Čeprav sem primerjala le 16 različnih slikanic, lahko potrdim, da se slikanice različnih vrst in slikanice enakega tipa med seboj razlikujejo v obliki, ilustracijah, materialu in deležu besedila.
Največ skupnih točk imata slikanici s prvimi pojmi, ki ustrezata kriterijem, da mora biti slikanica majhna, iz tršega materiala in da vsebuje močne, kontrastne barve. Če primerjamo oblike slikanic, so po večini kvadratne ali pravokotne, le slikanica Vlak Viktor ima obliko vlaka in se odpira navzgor. Ilustracije se razlikujejo glede na postavitev, ki je lahko samo na eni strani ali na dveh straneh ter je besedilo vključeno v ilustracijo ali pa je samostojen element.
Glede na material se slikanice delijo na prave knjige, ki imajo trde platnice in liste iz papirja, ter na kartonke. Delež besedila se razlikuje med različnimi vrstami slikanic, med slikanicami enakega tipa pa je ta delež podoben.
• Otrok sedi pri miru, opazuje slikanico, vendar jo ima narobe obrnjeno in mu je ne uspe listati.
To hipotezo potrjujem, saj se je Jan ob igranju s slikanico zamotil kar nekaj minut in je ob tem sedel pri miru. Tudi če sem mu jo ponudila pravilno obrnjeno, jo je sam obrnil narobe in si ogledal tako naslovno kot zadnjo stran. Samemu mu slikanice ni uspelo listati, saj ima še
30
premalo razvito finomotoriko, vendar če sem mu večkrat pokazala, kako se slikanica odpira in mu stran malo privzdignila, mu jo je uspelo obrniti. Ko jo je obrnil, si je ilustracijo ogledal, po kakšni potipal in od navdušenja vzkliknil.
• Otroku, staremu 8 mesecev, slikanica predstavlja igračo.
Hipotezo potrjujem, saj ne glede na to, ali 8-mesečnik slikanico vidi prvič ali se je z njo srečal že večkrat, ne razume njene glavne naloge, ki je, da se po knjigi lista in opazuje ilustracije oz.
bere besedilo. Jan je slikanico raziskoval, medtem ko jo je obračal, po njej tapkal, jo poizkušal odpreti, jo grizel in ob tem razvijal finomotoriko prstov. Tako kot druge igrače, je tudi slikanico vrgel na tla in jo zgrizel.
31
SKLEP
Na policah s slikanicami lahko zasledimo kar nekaj različnih vrst slikanic, ki se ne razlikujejo samo po videzu in ilustracijah, temveč tudi v vsebini. Ločimo slikanice za najmlajše, ki jih poimenujemo slikanice s prvimi pojmi ter opisne in pripovedne. Opisne in pripovedne razdelimo še na enostavne in zapletene z besedilom ali brez besedila.
Slikanice s prvimi pojmi so torej slikanice iz kartona in imajo na vsaki strani upodobljen en predmet, osebo ali žival. Te podobe so lahko ilustrirane ali upodobljene na fotografiji.
Ilustratorji po navadi uporabljajo močne in kontrastne barve, da otroke bolj pritegnejo. Čeprav izgledajo enostavne, otrokom predstavljajo velik izziv, saj morajo pretvoriti dvodimenzionalne predmete v tridimenzionalne, posamezen predmet oz. žival morajo prepoznati na ilustraciji, ki je za njih abstraktna in pretvoriti podobe na slikah v realno velikost.
Ko sem primerjala različne slikanice, med njimi nisem zasledila rdeče niti, kako naj bi izgledale. Vse so se med seboj razlikovale tako v obliki kot v ilustracijah in lahko potrdim, da ima pri pisanju in oblikovanju avtor oz. ilustrator slikanice veliko umetniške svobode. Pri oblikovanju slikanic ne velja pravilo, da so kartone primerne le za najmlajše, ampak se z njimi srečajo tudi starejši otroci. Prav tako ilustratorji niso omejeni pri izbiri barv, lahko uporabijo tudi fotografije. Pri oblikovanju in pisanju slikanic ima domišljija prosto pot, vendar moramo pri tem še vedno upoštevati kriterije kakovostne slikanice, saj ni vsaka slikanica dobra slikanica.
Menim, da so slikanice primerne že za dojenčke, četudi jim najprej predstavljajo le igračo.
Večkrat kot jim jo bomo ponudili in pokazali pravilen način rokovanja z njo, hitreje bodo ugotovili, kako morajo z njo pravilno ravnati. Naša naloga je, da jim je ne predstavimo kot igračo in jih opozorimo, če z njo grdo ravnajo (jo trgajo, mečejo na tla …). Upoštevati moramo starost otrok in jim ponuditi primerne slikanice, pri tem pa smo pozorni na material, velikost in delež besedila. Prav tako je pomembno skupno branje, tudi če otroci ne razumejo, kaj jim govorimo. Preko poslušanja in opazovanja se bodo naučili pravil rokovanja s knjigo oz.
slikanico.
32 7. Literatura
- Grafenauer, N. (1976). Slikanica in njeno sporočilo. Otrok in knjiga, 3 (4), 7-12.
- Haramija, D. in Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc.
- Jamnik, T. (2016). Med besedami. Otrok in knjiga, 43 (95), 42-46.
- Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Kummerling-Meibauer, B. in Meibauer, J. (2011). Early-concept books: Acquiring nominal and verbal concepts. V B. Kummerling-Meibauer (ur.), Emergent Literacy:
Children's books from 0 to 3 (str. 91-114). Amsterdam;Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.
- Kummerling-Meibauer, B., Meibauer, J., Nachtigaller K., in Rohlfing K. J. (2015).
Understanding learning from picturebooks: An introduction. V B. Kummerling- Meibauer, J. Meibauer, K. Nactigaller in K. J. Rohlfing (ur.), Learning from Picturebooks: Perspectives from child development and literacy studies (str. 1-10).
London; New York: Routledge.
- Kummerling-Meibauer, B. in Meibauer, J. (2018). Early-concept books and concept books. V B. Kummerling-Meibauer (ur.), The Routledge companion to picturebooks (str. 149-157). London; New York: Routledge.
- Kummerling-Meibauer, B. (2020). Curriculum vitae. Pridobljeno s, https://homepages.uni-tuebingen.de/bettina.kuemmerling-meibauer/index.htm
- Meibauer, J. (2015). What the child can learn from simple descriptive picturebooks: An inquiry into Lastwagen/Trucks by Paul stickland. V B. Kummerling-Meibauer, J.
Meibauer, K. Nactigaller in K. J. Rohlfing (ur.), Learning from Picturebooks:
Perspectives from child development and literacy studies (str. 51-70). London; New York: Routledge.
33
- Nikolajeva, M. (2003). Verbalno in vizualno: Slikanica kot medij. Otrok in knjiga, 30 (58), 5-26.
- Orrock, A. (2012). Homo ludens: Pieter Bruegel's Children's Games and the Humanist Educators. Pridobljeno, s https://jhna.org/articles/homo-ludens-pieter-bruegels- childrens-games-humanist-educators/ (9. 3. 2020).
- Werner, A. (2011). Color perception in infants and young children. V B. Kummerling- Meibauer (ur.), Emergent Literacy: Children's books from 0 to 3 (str. 39-54).
Amsterdam;Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.
Slikanice
- Alič, S., Pezdirc, M., Zych, B. (2009). Barve. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Bie, L. (2006). Mala Lina se igra na vrtu. Ljubljana: Kres.
- Brigs, R. (2001). Sneženi mož. Ljubljana: Educy
- Brown, J. A. (2008). Vlak Viktor. Tržič: Učila International.
- Busch, S. Moja sestavljanka živali. Koln: Vemag.
- Bussolati, M. (1996). Pogled v vesolje. Tržič: Učila International.
- Fowler, R. (1996). Tamle je! Ljubljana: Co Libri.
- Godec Schmidt, J. (2012). Škrat Zguba in kameleon po Sloveniji. Ljubljana: Mladinska knjiga
- Kastelic, M. (2015). Deček in hiša. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Lee, S. (2010). Val. Ljubljana: Mladinska knjiga.
34
- Musek Lešnik, K. (2001). Slišim. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
- Osterc, L. (1982). Slonček športnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Peršolja, P. (2006). Erazem in hišica. Dob pri Domžalah: Miš.
- Prap, L. (2017). Zakaj? Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Repchuk, C. in Martin. J. (1997). Snežno drevo. Ljubljana: Kres.
- Štefan, A. (2017). Sedem medvedov. Ljubljana: Mladinska knjiga.
