PRIMERJAVA VLOGE VZGOJITELJA V SLOVENIJI IN NA PORTUGALSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

TJAŠA KONDA

PRIMERJAVA VLOGE VZGOJITELJA V SLOVENIJI IN NA PORTUGALSKEM

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2020

PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA

TJAŠA KONDA

Mentorica: dr. TATJANA DEVJAK, izr. prof.

Somentorica: dr. SANJA BERČNIK, asist.

PRIMERJAVA VLOGE VZGOJITELJA V SLOVENIJI IN NA PORTUGALSKEM

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2020

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Tatjani Devjak ter somentorici asist. dr. Sanji Berčnik za vodenje, usmeritve in vso pomoč pri nastajanju diplomske naloge.

Posebna zahvala gre moji družini za vso potrpežljivost, podporo, spodbude in pomoč v času mojega izobraževanja.

Hvala tudi Sabrini Ferreira za pomoč pri iskanju in dogovarjanju z vrtci ter za vse portugalske prevode.

Muito obrigada!

Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani in me spremljali na poti mojega študija. Hvala vsem Erasmus študentom za širjenje mojih obzorij in za vse lepe trenutke, ki

smo jih preživeli skupaj.

V diplomskem delu sem se osredotočila na primerjavo vloge vzgojitelja v slovenskih in portugalskih vrtcih. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zakonodajno ureditev predšolskega sistema v obeh državah posebej, nato pa sem se osredotočila še na ureditev dnevne rutine ter vlogo vzgojitelja v vrtcu. V empiričnem delu sem izvedla osem intervjujev, torej s štirimi vzgojiteljicami iz vsake države. Intervjuje sem naredila tako v zasebnem kot tudi v javnem vrtcu. Zanimalo me je, kako poteka dnevna rutina ter njena organizacija, kakšno vlogo in katere naloge ima vzgojitelj pri tem, kako načrtujejo dejavnosti ter kako v načrtovanje vključijo otroke. S pridobljenimi odgovori raziščem razlike med slovenskim in portugalskim predšolskim sistemom, kje prihaja do razlik, in odgovorim na raziskovalna vprašanja. Razlike se kažejo v delovnem času vzgojiteljic ter koliko časa delajo z otroki. Med javnimi vrtci se razlikuje potek dnevne rutine ter ureditev počitka in hranjenja. Naloge vzgojitelja so podobne, z manjšimi razlikami med vrtci, še ena podobnost pa je organizacija prostora. Vključenost otrok v načrtovanje se razlikuje, v večini vrtcev jih vključujejo, vendar ne v enaki meri.

KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, slovenski predšolski sistem, portugalski predšolski sistem, vloga vzgojitelja, dnevna rutina, primerjava.

In this thesis work I focused on comparing the role of a pre-school educator in Slovenian and Portuguese kindergartens. In the theoretical part, I first presented the regulations of the preschool system in both countries separately, and then focused on the organization of the daily routine and the role of the kindergarten teacher. In the empirical part, I conducted eight interviews, with four educators from each country. I did interviews in both private and public kindergartens. I was curious about the daily routine and its organization, the educator’s roles and tasks therein, how to plan activities and how to involve the children in the planning. With the answers I received, I answered the research questions and discovered that there were differences between the Portuguese and Slovenian pre-school systems. The differences are reflected in the working hours of the educators and in the amount of time they work with the children. Among the public pre-schools, the daily routine, rest and feeding arrangements also differ. The tasks of an educator are similar, with minor differences between kindergartens, while another similarity is the organization of space. Involvement of children in planning varies, most pre-schools include them, but not equally.

KEY WORDS: pre-school education, Slovenian pre-school system, Portuguese pre-school system, role of an educator, daily routine, comparison.

I UVOD ... 1

II Teoretični del ... 3

1 PREDŠOLSKA VZGOJA V SLOVENIJI ... 3

1.1 Sistem predšolske vzgoje ... 3

1.2 Vloga vzgojitelja ... 5

1.3 Dnevna rutina ... 7

1.4 Javni vrtec – Vrtec Ledina ... 9

1.5 Zasebni vrtec – Waldorfski vrtec Waldorfske šole Ljubljana ... 10

2 PREDŠOLSKA VZGOJA NA PORTUGALSKEM ... 13

2.1 Sistem predšolske vzgoje ... 13

2.2 Vloga vzgojitelja ... 17

2.3 Dnevna rutina ... 19

2.4 Javni vrtec – Eb 1 de Costa Cabral ... 20

2.5 Zasebni vrtec – Monfortinhos de Real ... 21

III EMPIRIČNI DEL ... 23

3 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN ... 23

4 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 24

5 METODOLOGIJA ... 25

5.1 Raziskovalna metoda... 25

5.2 Vzorec merjencev ... 25

5.3 Instrument oz. pripomoček in zbiranje podatkov ... 25

5.4 Postopek obdelave podatkov ... 25

6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 26

6.1 Dnevna rutina v slovenskih in portugalskih vrtcih... 26

6.2 Vključevanje otrok v načrtovanje ... 35

6.3 Največji poudarki v dnevni rutini... 38

6.4 Delo vzgojitelja zunaj dnevne rutine ... 39

IV SKLEPNE MISLI ... 45

V VIRI IN LITERATURA ... 49

VI PRILOGE ... 53

7 SLOVENSKI INTERVJU ... 53

8 ANGLEŠKI INTERVJU ... 54

9 SLOVENSKI JAVNI VRTEC INTERVJUJI ... 55

10 SLOVENSKI ZASEBNI VRTEC INTERVJUJI ... 59

10.1 Intervju 1 ... 59

10.2 Intervju 2 ... 61

11 PORTUGALSKI JAVNI VRTEC INTERVJUJI ... 63

11.1 Intervju 1 ... 63

11.2 Intervju 2 ... 66

12 PORTUGALSKI ZASEBNI VRTEC INTERVJUJI ... 71

12.1 Intervju 1 ... 71

12.2 Intervju 2 ... 72

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 2: Naloge vzgojitelja ... 28

Preglednica 3: Organizacija prostora ... 30

Preglednica 4: Vodene dejavnosti in prosta igra ... 31

Preglednica 5: Hranjenje in počitek ... 32

Preglednica 6: Kaj bi spremenili v dnevni rutini? ... 33

Preglednica 7: Načrtovanje dejavnosti ... 35

Preglednica 8: Vključenost otrok v načrtovanje ... 36

Preglednica 9: Motiviranje otrok za delo ... 37

Preglednica 10: Največji poudarek v rutini... 38

Preglednica 11: Čas načrtovanja ... 39

Preglednica 12: Vrsta priprav ... 40

Preglednica 13: Sodelovanje s pomočnico ... 41

Preglednica 14: Delovni čas v vrtcu ... 42

Preglednica 15: Delo doma ... 43

- 1 -

I UVOD

Vzgojitelji skrbijo za prostorsko in časovno ureditev dogajanja, pripravo materiala, nudijo otrokom čustveno podporo, skrbijo za njihove fiziološke potrebe ter še marsikaj drugega.

Lahko rečemo, da so vzgojitelji zelo pomembni pri izvajanju dnevne rutine v vrtcu.

Vzgojiteljevo delo v veliki meri vpliva na otroke ter njihov razvoj (Dolar Bahovec in Kodelja, 1996). Delo vzgojiteljev se razlikuje med državami, saj so predšolski sistemi različni kot tudi kultura. V diplomski nalogi smo se osredotočili na Slovenijo ter Portugalsko. Slovenski vrtci temeljijo na Kurikulumu za vrtce (1999) in so večinoma javni, medtem ko vrtci na Portugalskem temeljijo na kurikularnih smernicah Orientações Curriculares para a Educação Pré-Escolar (OCEPE) (2016). Večina vrtcev je zasebnih, kar pomeni, da se vzgoja otrok razlikuje (Eurydice, 2019). Dan v vrtcu poteka v obliki dnevne rutine, ki predstavlja otroku varnost, saj naj bi bil vrstni red dogajanja v dnevni rutini stalen. Otrok tako lahko predvideva, kaj bo sledilo, vseeno pa naj bi se dnevna rutina časovno prilagajala dogajanju in potrebam otrok. Velikokrat je dnevna rutina vplivnejša kot načrtovane dejavnosti vzgojiteljev, saj se skozi dnevno rutino kaže tudi prikriti kurikulum. Otroci srkajo znanje ves čas, še posebej hitro pa pridobijo znanja prikritega kurikuluma, saj vzgojitelj otrokom nezavedno sporoča vrednote, sposobnosti, znanja in pričakovanja (Kroflič, 2005 in Batistič Zorec in Vrankar, 2016).

Med dodiplomskim študijem sem se odločila, da odidem na Erasmus izmenjavo na Portugalsko. Od nekdaj so me pritegnile tuje države in še posebej me je zanimalo, kako poteka predšolska vzgoja na drugem koncu Evrope. Med Erasmus izmenjavo sem se dogovorila za hospitacije v portugalskem vrtcu in kaj kmalu opazila nekatere razlike.

Največje razlike so se mi zdele v odnosu in delu vzgojitelja do otrok, zato sem se odločila to podrobneje raziskati. Prek odgovorov bom primerjala delo vzgojiteljev v Sloveniji ter na Portugalskem in pridobila primere dobre prakse.

V teoretičnem delu bom najprej predstavila portugalski in slovenski predšolski sistem, vlogo vzgojitelja ter dnevno rutino, kot je zapisano v dokumentih vsake države. Zanimajo me razlike in podobnosti predšolskih sistemov oziroma bolj podrobno delo vzgojitelja, dnevna rutina in kako so otroci vključeni pri načrtovanju dela. V empiričnem delu pa bom izvedla pol strukturirani intervju z vzgojitelji zasebnega in javnega vrtca iz obeh držav ter njihove odgovore med seboj primerjala. V zaključku bom zapisala opažanja in subjektivno mnenje o pridobljenih rezultatih.

- 2 -

- 3 -

II TEORETIČNI DEL

1 PREDŠOLSKA VZGOJA V SLOVENIJI 1.1 Sistem predšolske vzgoje

Predšolska vzgoja je namenjena otrokom od prvega do šestega leta, ki pa jih delimo v dve starostni obdobji. Prvo starostno obdobje vključuje otroke stare od prvega do tretjega leta, drugo starostno obdobje pa vključuje otroke stare od tretjega do šestega leta (ZVrt, 2005, 15.

člen). Javni vrtci temeljijo na javno veljavnem dokumentu Kurikulum za vrtce (1999), ki je enoten za prvo in drugo obdobje. Predšolska vzgoja spada pod Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (Eurydice, 2018). Je neobvezna, vendar večina staršev vseeno vpiše otroke v vrtec, saj potrebujejo varstvo otrok v času službe. Starši imajo možnost izbire, ali bodo otroke vpisali v zasebne ali javne vrtce v katerem koli kraju. Prav tako imajo možnost izbire med različnimi programi, kot so dnevni, poldnevni ali krajši (Bela knjiga za vzgojo in izobraževanje v RS, 1995).

»Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.« (ZVrt, 2005, 2. člen).

Alternativni obliki predšolske vzgoje sta vzgojno-varstvena družina – ta se izvaja na domu vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu, ali na domu zasebnega vzgojitelja; ter varuh predšolskega otroka – to je fizična oseba, ki potrebuje minimalno stopnjo izobrazbe (srednje strokovna izobrazba ali gimnazijska izobrazba z ustrezno kvalifikacijo). Varuh predšolskega otroka ima lahko največ šest otrok v varstvu, varstvo pa lahko izvaja v stanovanjski stavbi. Priskrbeti mora material, ki ustreza zakonom in normativom (prav tam, 18. člen in 24.a člen). Vzgojno- varstvena družina se organizira kadar se pokaže potreba ter interes staršev in kadar je premajhno število prostih mest v javnem vrtcu (Republika Slovenija: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, b. d.).

Vpis v vrtec je mogoč vse leto. Otrok mora biti star vsaj 11 mesecev pri vpisu ter predložiti potrdilo pediatra o otrokovem zdravstvenem stanju. Če je vpisanih več otrok, kot je prostih mest, imajo prednost pri vpisu socialno ogroženi otroci ter otroci s posebnimi potrebami (ZVrt, 2005, 20. člen). Kadar ni dovolj prostora v javnih vrtcih za vse prijavljene otroke, je možnost izvajanja vzgojno-varstvene družine (Bela knjiga za vzgojo in izobraževanje v RS, 1995).

- 4 -

Število otrok v prvem starostnem obdobju je lahko največ 12 otrok, v drugem starostnem obdobju pa 22. Občina ustanoviteljica lahko poveča normative skupine za največ dva otroka, kar pomeni največ 14 otrok v prvi starostni skupini ter 24 v drugi. V starostno kombiniranih oddelkih, iz obeh starostnih obdobij, je lahko največ 17 otrok. V starostno heterogenem oddelku drugega starostnega obdobja pa je lahko največ 19 otrok (Eurydice, 2019).

Cilji predšolske vzgoje (ZVrt, 2005, 4. člen):

- sprejemanje sebe in drugih;

- sodelovanje z drugimi;

- razvijanje čustev in njihovo izražanje;

- spodbujanje domišljije, radovednosti in neodvisnega razmišljanja;

- razvoj jezikovnih sposobnosti;

- spodbujanje ustvarjalnosti in umetnosti;

- spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja;

- vzgojiti in izobraziti o telesni negi in zdravju.

Glavna področja kurikuluma so (Kurikulum za vrtce, 1999):

- Gibanje je ena izmed otrokovih osnovnih potreb. Otrokovi gibi se razvijajo od najenostavnejših oblik do bolj zahtevnih. Preko giba spoznava in zaznava okolico, poleg tega doživlja ugodje in veselje ter skrbi za svoje zdravje.

- Jezik je zelo pomemben, še posebej v predšolskem obdobju. Otrok se lahko preko učenja jezika povezuje in komunicira z okolico ter se izraža. Otrok se seznanja s pisnim in govorjenim jezikom skozi različne vire ter tako pridobiva nova znanja, ki mu pomagajo pri razvoju in razumevanju sveta okoli sebe.

- Narava je področje, pri katerem otrok spoznava svet okoli sebe. Spozna živo in neživo naravo ter se kognitivno razvija. Pridobiva pozitiven odnos do rastlin in živali ter spoznava, kako stvari delujejo. Otrok preizkuša in raziskuje ter tako sam pride do ugotovitev.

- Družba otroku pomaga pri spoznavanju zgodovine, kulture ter kako družba deluje.

Otrok pridobiva znanja o svoji kulturi in drugih kulturah, o človekovih pravicah ter o pravilnem vedenju v družbi. Stremi se k temu, da ima otrok možnost izbire, vendar tudi odgovornosti. Spoznava, kaj je demokratičnost, ter se hkrati uči potrpežljivosti, sprejemanja in sodelovanja z drugimi.

- 5 -

- Umetnost daje otroku možnost za izvirnost, ustvarjalnost ter prosto izražanje. Zajema ples, likovne dejavnosti in oblikovanje, glasbo, dramo ter avdiovizualne dejavnosti.

Otrok se preko umetnosti izraža na svoj način in v njegovih risbah lahko zasledimo tudi njegova doživetja, spomine ali počutje.

- Matematika zajema primerjanje, štetje, količino, celoto, oblike ter druga področja matematike. Otrok že kmalu začne spoznavati števila, začne šteti, primerja, razvršča, opazuje vzorce ter tako preko različnih iger pridobiva različno matematično znanje.

Vsako področje vsebuje globalne cilje, operativne cilje, primere dejavnosti, ki so ločeni na prvo in drugo starostno obdobje, ter vlogo odraslih.

Vrtci so financirani iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, plačil staršev ter donacij in prispevkov (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI, 2007). V veliki meri se financirajo sredstva in oprema. Tudi plačila staršev sofinancira država. Koliko bodo starši plačali za program vrtca, je odvisno od njihovega plačilnega razreda ter premoženja. Občina razvrsti prihodke staršev v lestvico ter na podlagi njihovega plačilnega razreda določi, koliko odstotkov cene programa bodo starši plačali. Tisti v najnižjem plačilnem razredu so oproščeni plačila vrtca. Če imajo starši v vrtec vpisana dva otroka ali več, se plačilo še dodatno zmanjša (Bela knjiga za vzgojo in izobraževanje v RS, 1995 in Republika Slovenija: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, b. d.).

Večina vrtcev v Sloveniji je javnih, saj je dolžnost občin, da zagotovijo predšolsko vzgojo.

Prav tako pa ima Slovenija tudi zasebne vrtce, ki jih lahko ustanovijo domače ali tuje, pravne ali fizične osebe (ZOFVI, 2007). Javni vrtci sledijo javno veljavnemu programu, ki se imenuje Kurikulum za vrtce (1999), medtem ko zasebni vrtci lahko izvajajo program po posebnih pedagoških načelih ali sledijo enakemu programu kot javni vrtec. Zasebnim vrtcem je lahko dodeljena tudi koncesija, če izpolnjujejo enake pogoje kot javni vrtci, in tako opravljajo enako delo kot javni (ZOFVI, 2007). Kadar ni dovolj prostora za vpis otrok v javne vrtce, se otroke lahko razporedi v zasebne vrtce s koncesijo (Republika Slovenija: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, b. d.).

1.2 Vloga vzgojitelja

Delo vzgojitelja mora temeljiti na Kurikulumu za vrtce, ki ga mora vzgojitelj dobro poznati.

Poznati mora razvojne stopnje otroka ter kako na vsaki stopnji postopati. Prepletati mora dnevno rutino z ostalimi področji kurikuluma, pri čemer otrok pridobiva nova znanja, sposobnosti in zmožnosti. Otroku mora nuditi material in konkretne izkušnje, skozi katere se

- 6 -

bo razvijal ter pridobival izkušnje. Vzgojitelj otroka ves čas vodi, podpira ter usmerja, da je pri svojem učenju čim bolj aktiven ter uspešen. Razumeti mora, da je otrokova igra primarna potreba, skozi katero pridobi največ znanja. Vzgojitelj mora spoštovati razlike med otroki, saj je vsak otrok individuum, ki mu je treba dati možnost izražanja. Prav tako spoštuje starše ter njihovo vero in okolje, v katerem odraščajo. Otroci morajo imeti možnost izbire, saj naj bi bili aktivni akterji v svojem razvoju (Kurikulum za vrtce, 1999).

Tako vzgojitelj kot ostali strokovni delavci v vrtcu so zgled otrokom glede komunikacije ter lepega vedenja. Vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja je ves čas z otroki in hkrati usmerjevalec celotnega procesa. Skrbi za red in pozitivne interakcije v skupini in tudi zunaj nje, otroke spodbuja in usmerja na varnejše dejavnosti ter lepše vedenje. S svojimi gestami daje otrokom spodbude, ter se trudi uporabljati čim manj kritik in kazni. Prav tako otroke spodbuja, primerno njihovi starosti, k samostojnosti. Veliko vlogo ima vzgojitelj tudi pri učenju jezika, saj je zgled pravilne jezikovne rabe. Ustvariti mora prijetno vzdušje, da se bo otrok počutil varno pri izražanju in delanju napak pri govoru. Le tako se bo lahko nemoteno učil. Pri tem pa mu je vzgojitelj v zgled in pomoč. Poskrbi pa tudi za čim več različnih izkušenj, skozi katere spoznava različne ravni jezika (prav tam).

Ena od pomembnih vlog vzgojiteljev v vrtcu je tudi sodelovanje s starši, tako formalno kot neformalno. Starši so primarni skrbniki otroka, zato bi morali sodelovati v tesnem stiku z vzgojitelji, saj bodo le tako lahko otroku omogočili dosledno in najboljšo vzgojo zanj.

Vzgojitelj je dolžan formalno sodelovati s starši v obliki roditeljskih sestankov, pogovornih ur in pisnih obvestil. Tako vzgojitelj najlažje poda informacije ter jih, še posebej na pogovornih urah, tudi prejme. Prav tako pa pride do neformalnega sodelovanja, torej ko starši pripeljejo ali odpeljejo otroka, po telefonu ali preko spletne strani (Devjak, Castanheira in Berčnik, 2018).

Vzgojiteljeva naloga pa ni le delo z otroki ter starši, temveč tudi sodelovanje z ostalimi strokovnimi delavci vrtca in z različnimi drugimi institucijami. Dolžnost vzgojitelja je tudi, da se ves čas izobražuje ter dopolnjuje svoje znanje. Tako otrokom lahko nudi vedno nove ideje in uporablja nove pristope pri vzgoji (Bahovec in Bregar Golobič, 2004).

Vzgojitelj mora tudi načrtovati, izvesti in se pripraviti na vzgojno delo, delo s starši in za sodelovanje na ravni vrtca. Za delo mora izbrati ustrezne metode, vsebine in oblike dela ter voditi in organizirati dejavnosti. Tesno sodeluje s pomočnikom vzgojitelja in skrbi za časovno

- 7 -

ureditev dnevne rutine. Prav tako se ves čas dodatno izobražuje ter piše evalvacije o svojem delu in zapisuje dosežke otrok (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2019).

Vzgojitelj v svoje načrtovanje dela vključi tudi otroke – tako so otroci aktivni v svoji vzgoji, poveča se njihova motivacija in interes za dogajanje in dejavnosti, počutijo se kot del skupnosti. Otrok tako tudi pridobiva občutek, da je njegovo mnenje pomembno in da je pomemben del skupnosti. Ne bo se bal izražati svojega mnenja, poleg tega pa se bo naučil tudi poslušanja in sprejemanja mnenja drugih. Prav tako se naučijo predvidevanja posledic, ki jih imajo njihova dejanja, in sodelovati z drugimi. To jim pomaga pri razvijanju socialnih veščin ter reševanju konfliktov. Naučijo se bolje izražati, kar lahko posledično tudi zmanjša nasilje med otroki. Vsekakor pa vzgojitelj postavi pravila, pri oblikovanju katerih naj sodelujejo otroci, saj je tako večja možnost, da jih bodo poznali ter si jih zapomnili (Bahovec in Bregar Golobič, 2004).

Vzgojiteljeva naloga je skrbeti za otrokovo varnost, biti vzornik otrokom, jim predajati znanja ter jih spodbujati pri pridobivanju novega znanja. Prav tako jim je partner v igri, nudi čustveno oporo in predstavlja varnost (Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, 1990).

Otroku pa še posebej veliko pomeni, če si vzgojitelj vzame čas ter naveže globlji osebni stik in opazi podrobnosti pri vsakem posamezniku. Še posebej je treba biti pozoren na tihe otroke (Bahovec in Bregar Golobič, 2004).

1.3 Dnevna rutina

Dnevna rutina predstavlja stabilnost in predvidljivost. To je še posebej dobro za majhne otroke, da se počutijo varne ter lažje postanejo samostojni (Wildenger, Mcintyre, Fiese in Eckert, 2008). Batistič Zorec in Vrankar (2016) pri tem dodajata, da je pri dnevni rutini treba upoštevati individualne potrebe otrok. Vrstni red dogajanja dnevne rutine naj bi bil stalen, vendar naj bi se časovno prilagajala dogajanju in potrebam otrok. Medved (2004) v sestavne dele dnevne rutine vključi prihod in odhod, hranjenje, počitek, nego in pospravljanje oz.

urejanje igralnice.

Tipična dnevna rutina v javnih vrtcih je (Eurydice, 2019):

- prihod otrok ter prosta igra;

- zajtrk (urejanje igralnice, higiena);

- vodene dejavnosti, igra na prostem, malica, igra po želji otrok;

- kosilo;

- počitek;

- 8 - - popoldanska malica;

- igra po želji otrok in odhod otrok.

V dnevni rutini je treba otrokom dati možnost, da sami izberejo dejavnost na podlagi svoje želje in interesa. To pomeni, da mora imeti otrok možnost izbire med različnimi dejavnostmi in ne med sodelovanjem in nesodelovanjem. Pravico izbire pa je treba upoštevati tudi pri počitku in hranjenju (Kurikulum za vrtce, 1999).

V dnevni rutini se uveljavlja tudi prikriti kurikulum. Je prikrit tako strokovnim delavcem kot tudi otrokom. Navezuje se tako na družbeno ureditev kot tudi na kulturne vzorce in pravila, ki so postavljeni (Batistič Zorec in Jug Došler, 2015). To je kurikulum, kjer se otroci naučijo različnih vedenj, vrednot in stereotipov na podlagi opazovanja odraslih. To so po navadi negativna stališča, ki niso zaželena, da se jih otrok nauči. Po navadi se izraža nezavedno skozi posameznikovo vedenje, vendar pa je družbeni produkt. Prikriti kurikulum neposredno sporoča otrokom kulturno in socialno stanje v družbi. Na to vpliva tudi organizacija skupin, prostora in dnevna rutina v vrtcu. Torej pod prikriti kurikulum spada vse, kar je nenamerno in nenačrtovano (Prikriti kurikulum, 2002). Kurikulum in prikriti kurikulum sta med seboj močno povezana in ne moreta biti ločena. Prikriti kurikulum ima tako pozitivne kot negativne plati. Otroke uči vrednot, vendar tudi uboganja in podreditve avtoriteti (Berčnik in Devjak, 2012).

Pri prihodu otroka v vrtec vzpostavimo osebni stik z otrokom, da se počuti sprejetega ter varnega. Ugotovimo, kaj posameznemu otroku zjutraj najbolj ustreza, ter mu to poskusimo nuditi. Pri obrokih otroke spodbujamo, da so čim bolj samostojni. Navadimo jih, da si sami vzamejo krožnike, pribor, prtičke … Pri starejših skupinah lahko otroke navajamo, da si tudi samostojno vzamejo hrano. Tako imajo možnost, da si sami izberejo, kaj bodo jedli ter koliko.

Vsekakor pa pri obrokih ne smemo hiteti, saj moramo pustiti otrokom dovolj časa, pri tem pa ustvariti prijetno vzdušje (Bahovec in Bregar Golobič, 2004). Hranjenje naj bi predstavljalo družaben dogodek, kjer se otroci lahko kulturno pogovarjajo. Izogibati se je treba tekmovanju in primerjavi otrok ter upoštevati posebnosti posameznika. Hrane ne smemo uporabljati kot nagrado ali kazen (Berčnik in Devjak, 2012).

Vsi deli dnevne rutine naj bi potekali brez nepotrebnega čakanja in neaktivnosti otrok. Treba se je izogniti tekmovanju otrok in poudariti učenje lepega vedenja. Prehodi med dejavnostmi morajo biti prav tako umirjeni, še posebej prehod s kosila k počitku. Počitek in spanje bi morala biti prostovoljna. Vsi otroci morajo imeti možnost do počitka, vendar se jih v to ne

- 9 -

sme siliti. Če otroci ne želijo spati, naj bi se jim ponudile tihe aktivnosti. Upoštevati je treba individualne potrebe otrok pri počitku (Kurikulum za vrtce, 1999). Pri počitku ima vsak otrok svoj ležalnik, kjer lahko počiva. Od doma pa lahko prinesejo ljubkovalno igračo, ki jim pomaga pri spanju oziroma pri počitku (Bahovec in Bregar Golobič, 2004).

Kroflič (2016) je zapisal, da se delo vzgojiteljice začne že s pripravo prostora, saj se v njem skriva tudi prikriti kurikulum. Prostor v vrtcu lahko delimo na štiri dimenzije. Prva je fizični prostor, ki ga predstavlja igralnica, zunanji in notranji prostori ter vse, kar je materialno.

Druga je socialni prostor, ki ga predstavljajo osebe. Tretja je simbolni prostor, ki predstavlja prikriti kurikulum. Četrta pa je domišljijski prostor, kjer otroci doživljajo in ustvarjajo. Pri urejanju igralnice otroke navajamo, da za seboj pospravijo igrače. Pospravljanje pa otrokom predstavimo kot nekaj, kar pripomore k nemotenemu delu, in ne kot nekaj negativnega. Prav tako otroci s svojimi idejami in izdelki soustvarjajo prostor in ga krasijo (Bahovec in Bregar Golobič, 2004). Vendar pa je Batistič Zorec (2010) v raziskavi ugotovila, da otroci v slovenskih vrtcih nimajo velikega vpliva na opremo igralnic in igrač, ki jih imajo v vrtcu.

1.4 Javni vrtec – Vrtec Ledina

Vrtec se nahaja v centru mesta Ljubljana. Ima 26 oddelkov, od tega en razvojni oddelek. 22 oddelkov izvaja dopoldanski program, v dveh oddelkih se izvaja izmenični in v dveh popoldanski program. Programi so namenjeni otrokom od prvega do šestega leta oz. do vstopa v šolo. Vrtec je odprt od 5.30 do 21.00. Dopoldanski program poteka od 5.30 do 17.30, izmenični program od 5.30 do 17.30 in od 11.30 do 21.00 ter popoldanski program od 11.30 do 21.00 (Vrtec Ledina, b. d.).

Vrtec ima tri nadstropja, v kleti pa ima veliko telovadnico, kuhinjo in pralnico. Igralnice so dobro osvetljene z naravno svetlobo in balkoni. Po dve igralnici imata skupaj sanitarije, ki so prilagojene velikosti otrokom. Vse igralnice gledajo na vrtčevsko igrišče. Igrišče ima travnato podlago, pesek, asfaltirano podlago ter umeten hrib z različnimi igrali.

Dejavnosti so načrtovane na podlagi kurikuluma za vrtce in so združene po sklopih. Vsake tri mesece se tematski sklop zamenja. Vrtec se vključuje tudi v različne projekte, kot so Ekošola kot način življenja, Erasmus+ mobilnost, Odprimo srce, Trajnostna mobilnost in drugi. V dejavnosti vključujejo elemente Gozdne pedagogike in učenja NTC. Izvajajo tudi obogatitvene dejavnosti, kot so knjižna vzgoja, praznovanja in prireditve, različni izleti ter dejavnosti v okviru Malega sončka. Otroci imajo na voljo tudi dodatne dejavnosti, ki jih izvajajo zunanji izvajalci, in to v popoldanskem času, ko ne motijo izvajanja kurikula.

- 10 -

Dodatne dejavnosti so ples, angleški jezik ter različne športne dejavnosti. Otrokom nudijo tudi letovanje na morju in jesensko bivanje v naravi (Vrtec Ledina, b. d.).

Slika 1: Vrtec Ledina (vir: Vrtec Ledina, b. d.)

1.5 Zasebni vrtec – Waldorfski vrtec Waldorfske šole Ljubljana

Vrtec se nahaja v centru Ljubljane. V vrtcu je šest oddelkov, od tega dva jaslična. Vsi oddelki so heterogeni in so namenjeni otrokom od prvega do šestega leta. Vrtec je odprt od 7.00 do 16.15 (Waldorfska šola Ljubljana, b. d.). Igralnice so velike in polne naravnega materiala ter igrač, ki so jih izdelale vzgojiteljice. Vsaka igralnica ima tudi svojo spalnico, kjer otroci počivajo po kosilu. Igralnice vsebujejo različne zavese nežnih barv, ki ustvarijo mehkobo prostora in delujejo pomirjujoče. V vsaki igralnici je tudi kuhinja, kjer vzgojiteljice pripravljajo zajtrk. Igrišče je polno naravnega materiala.

Skupine so ločene na prvo in drugo starostno obdobje. Vrtec sledi pedagogiki Waldorf, ki se osredotoča na naravo in celostni razvoj, vključuje tudi pedagogiko Emmi Pikler v prvem starostnem obdobju. V prvi starostni skupini se posveča predvsem otrokovemu gibalnemu razvoju, govoru ter samostojnosti otroka. V jasličnih oddelkih so prisotne vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice ter gospodinja, ki skrbijo za otroke. Poudarek je na negi otrok, ki poteka individualno in vključuje ljubečo pozornost. V drugem starostnem obdobju je poudarek na vzoru, posnemanju in ponavljanju. V delo vključujejo različna rajanja, pravljice, lutkovne predstave ter tudi praktična dela, kot so peka, delo na vrtu in podobno (Zavod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev Slovenije – zveza, b. d.).

Waldorfska pedagogika temelji na prosti izbiri in igri otrok. Otroku je treba ponuditi čim več dejavnosti za razvijanje čutov. Vzgojitelji so vzorniki, delo pa je podobno gospodinjam, saj

- 11 -

kuhajo, pečejo, pomivajo, likajo in šivajo. Otroci imajo možnost vse te aktivnosti posnemati in delati z vzgojiteljicami. Pomembno je ponavljanje in ritem v vsakdanu. Ritem se prilagaja letnim časom in verskim praznikom. Igrače morajo otrokom pustiti domišljijo in možnost izražanja, zato naj ne bi imeli dokončanih igrač, npr. računalniške igre, televizija in lego kocke so strogo prepovedane (Ullrich, 2008).

Slika 2: Waldorfska igralnica (vir: Waldorfski vrtec, b. d.)

- 12 -

- 13 -

2 PREDŠOLSKA VZGOJA NA PORTUGALSKEM 2.1 Sistem predšolske vzgoje

Predšolska vzgoja na Portugalskem je namenjena otrokom od tretjega do šestega leta oz. do otrokovega vstopa v šolo (Lei quadro da educação pré-escolar, 3. člen, 1997) ter spada pod Ministrstvo za izobraževanje. Predšolska vzgoja za otroka predstavlja začetek izobraževanja.

Je neobvezna, saj ima družina še vedno primarno vlogo pri otrokovi vzgoji, a priporočljiva.

Starši imajo tako izbiro, ali bodo otroke vpisali v vrtec ali ne. Vrtci temeljijo na nacionalnem dokumentu Orientações Curriculares para a Educação Pré-Escolar (OCEPE) (Silva, 2016), vsak vzgojitelj pa si lahko sam izbere program oz. model, ki mu bo sledil (Castanheira, 2018).

Predšolska vzgoja je prva stopnja v vseživljenjskem učenju in dopolnjuje družinsko vzgojo.

Prav tako pripomore pri vzpostavljanju enakovrednih možnosti za otroke, da bodo v šolo vstopili s čim bolj enakovrednimi pogoji (Despacho n.o 5220/97 (2." série), 1997). Temelji na načelu, da sta okolje in človek med seboj tesno povezana. Okolje vpliva na otroka ter njegov razvoj in obratno. Vsak otrok prihaja iz drugačnega okolja, ima drugačno družino in vzgojo.

Okolje, tako širše socialno okolje kot bližnje, vpliva na otrokov razvoj, kar pomeni, da mora vzgojitelj upoštevati okolje pri načrtovanju aktivnosti in vsakodnevnih dejavnosti.

Poznavanje, iz kakšnega okolja prihaja otrok, pripomore k lažjemu delu vzgojitelja. Kako vzgojitelj opremi igralnico, vpliva na dinamiko skupine in na izziv, ki ga otroku predstavlja okolica in izbran material (Silva, 2016). Igralnica naj bi bila urejena tako, da imajo otroci sami možnost izbrati material, s katerim bodo ustvarjali. Nuditi morajo bogato in stimulativno okolje, ki ga privlači k raziskovanju (Cardona, 1999). Pozorni morajo biti na stene igralnic, saj lahko njihove okrasitve veliko sporočajo, tako otrokom kot odraslim. Na stene igralnice lahko obesijo izdelke otrok in tako spremljajo njihov napredek ter prikažejo aktivnosti, ki se odvijajo v igralnici. Pomembna je tudi izbira materiala, saj to vpliva na otrokov razvoj. Glede na napredek v razvoju mu morajo nuditi tudi zahtevnejši material. Otrokovega okolja v vrtcu pa ne predstavlja le igralnica, temveč vsi prostori, kot so hodniki, kopalnica, kuhinja, telovadnica in drugo. Zunanje igrišče je »podaljšek« notranjega prostora in prav tako spodbuja otrokov razvoj in znanje o svetu. Izvajanje dejavnosti zunaj lahko pripomore k obogatitvi dejavnosti (Silva, 2016).

Predšolska vzgoja za otroke, stare manj kot tri leta, ne spada pod vzgojno-izobraževalni sistem, zato je pod vodstvom drugega ministrstva – Ministrstva za delo, solidarnost in socialno varnost (Ministério da educação e ministério da solidariedade e segurança social). Za

- 14 -

mlajše otroke tako organizirajo različna varstva imenovana »creche« oziroma po naše, jasli.

Te institucije so po navadi zasebne. V »creche« lahko otrok vstopi s tremi meseci. V skupini dojenčkov do enega leta je lahko največ 10 otrok, v skupini do dveh let starosti je lahko največ 14 malčkov in v skupini s starostjo med drugim in tretjim letom je lahko največ 18 otrok. Heterogene skupine imajo lahko 16 otrok. V skupinah, z otroki starimi od treh mesecev do treh let, na vzgojitelja ne smejo biti več kot štirje otroci (Eurydice, 2019).

V vsaki igralnici v starosti od tretjega do šestega leta je najmanj 20 in največ 25 otrok. V manjših krajih se lahko najmanjše število otrok na igralnico zmanjša (Ministério da educação, 10. in 11. člen, 1997). V skupinah, kjer so vključeni otroci s posebnimi potrebami, je le 20 otrok in v eni skupini ne smeta biti več kot dva otroka s posebnimi potrebami (Direção-geral da educação, b. d.).

Druge oblike predšolske vzgoje so še »Potujoče predšolska vzgoja« in »Skupnost animiranja otrok« (A educação de infância itinerante in A animação infantil comunitária). »Potujoča predšolska vzgoja« je, ko vzgojiteljica »potuje« v odročne kraje ali v kraje z manjšim številom otrok. Vzgojiteljica ima kombi poln različnih materialov in opreme, s katerimi organizira skupinske aktivnosti za otroke v odročnih krajih (Law no. o 5/97 of 10 February Framework Law on Pre-School Education in Eurydice, 2019). »Skupnost animiranja otrok« je izvajanje aktivnosti za razvoj otrok, ki živijo v prikrajšanih primestnih in mestnih območjih (Law no. o 5/97 of 10 February Framework Law on Pre-School Education).

Za vstop v javni vrtec morajo biti otroci stari najmanj 3 leta in največ 5 oz. 6 let. Če vrtec nima dovolj prostora za vse prijavljene otroke, imajo prednost za vstop v vrtec starejši otroci.

Dodatni kriteriji, ki se upoštevajo pri vpisu otroka, če ni dovolj prostih mest, so (Eurydice, 2019):

- otroci z individualnim izobraževalnim programom;

- otroci nepolnoletnih staršev;

- otroci, katerih sorojenci, so že vključene v isti vrtec,

- otroci, ki so upravičeni za prejemanje socialne podpore in živijo v bližini izobraževalne ustanove;

- otroci, ki so upravičeni za prejemanje socialne podpore in katerih starši delajo v bližini izobraževalne ustanove;

- dodatni kriteriji, ki jih določi ustanova sama.

- 15 -

Pri vpisu otroka v vrtec morajo biti priloženi naslednji dokumenti: prijavnica, rojstni certifikat, zdravstveni karton in zdravstveno potrdilo, da otrok ne trpi zaradi nalezljive bolezni ali primanjkljaja. Prav tako je treba predložiti potrdilo o prihodku staršev. Mesečno plačilo vrtca je določeno za vsako družino posebej in temelji na prihodku staršev oz. primarnih skrbnikov. Izobraževalni del vrtca je brezplačen, ostalo je treba plačati (Sistema educativo nacional de portugal: Educação pré-escolar, 1979).

Glavna področja kurikularnih smernic so (Silva, 2016):

1. Osebni in družbeni razvoj: osredotoča se na razvoj stališč, dispozicij in vrednot.

2. Izražanje in sporočanje: otrok je v interakciji z drugimi, pridobiva in oblikuje si mnenje o svetu, ki ga obdaja.

3. Motorične sposobnosti: razvoj motoričnih sposobnosti, pri čemer spoznavajo svoje telo.

4. Umetnost: otroci uporabljajo različne načine izražanja, komunikacije in razumevanja sveta. Zajema dramatizacijo, glasbo, ples in vizualno umetnost.

5. Govor in pristop k učenju: otrok je v stiku z jezikom, govori in piše.

6. Matematika: je pomembna za vsakdanje življenje in predvsem za razvoj mišljenja.

7. Znanje o svetu: zajema različno znanje, kjer naj bi otrok sprejel vprašanja in način raziskovanja, da bi bolje razumel svet okoli sebe.

Vsako področje zajema glavne teme. Pri vsaki od teh tem je zapisano, kaj je treba razvijati, kdaj se lahko napredek opazi ter kdaj naj bi jih vzgojitelj razvijal.

Cilji predšolske vzgoje so (Law no. o 5/97 of 10 February Framework Law on Pre-School Education):

- Razvoj osebnega in socialnega razvoja na podlagi izkušenj.

- Vključiti otroka v socialne skupine in razvijanje občutka pripadnosti.

- Prispevanje k enakovrednim možnostim.

- Spodbujanje celostnega razvoja z upoštevanjem posameznika.

- Spodbujanje komunikacije.

- Spodbujanje radovednosti in kritičnega razmišljanja.

- Zagotoviti vsakemu otroku občutek varnosti.

- Spodbujanje sodelovanja staršev/skrbnikov in sodelovanje z okoljem.

- 16 -

Dva najbolj razširjena programa oz. modela poučevanja, ki se uporabljata v portugalskih vrtcih, sta High Scope in Gibanje za sodobno šolo (Castanheira, 2018).

High Scope je program, kjer je aktivno učenje otroka v ospredju. Vzgojitelj spodbudi otrokov interes za učenje tako, da pripravi raznoliko okolje ter otroka spodbuja pri samostojnosti.

Pomembna vzgojiteljeva naloga je opazovanje otrok pri prosti igri, saj tako vidijo, kakšen je otrokov napredek ter katero področje morajo bolj razviti. Vzgojitelj je del skupine otrok, skupaj z njimi načrtuje, komunicira, jih spodbuja ter s pomočjo reševanja problemov spodbuja otrokov razvoj. V vrtcu poteka dnevna rutina, ki je za otroke predvidljiva. Otroci sodelujejo pri vseh delih, kot so hranjenje, pospravljenje, sodelovanje v večjih in manjših skupinah, telovadba ter igra. Najpomembnejši del dnevne rutine je načrtovanje–izvedba–evalvacija.

Otroci v tem delu izberejo, kaj želijo delati, to izvedejo in na koncu ovrednotijo svojo dejavnost s celotno skupino. Program High Scope se osredotoča na osem glavnih področij: (1) pristopi k učenju, (2) socialni in čustveni razvoj, (3) fizični razvoj in zdravje, (4) jezik, literatura in komunikacija, (5) matematika, (6) umetnost, (7) naravoslovje in tehnologija ter (8) socialne vede (High Scope, 2019).

Gibanje za sodobno šolo (Movimento da escola moderna) je program, ki se je razvil na Portugalskem. Vzgojitelj sprejema odločitve skupaj z otroki. Dnevna rutina se loči na jutranjo ter popoldansko. Dopoldan se rutina osredotoči na otrokovo igro, medtem ko se popoldan odvijejo načrtovane dejavnosti. Dnevna rutina je: prihod otrok, načrtovanje, prosta igra, odmor (malica in prosta igra), pogovor (otroci predstavijo svoje delo oz. kar želijo), kosilo, zunanje aktivnosti, skupne/načrtovane aktivnosti ter na koncu evalvacija. Igralnica je razdeljena na šest igralnih kotičkov, ki zajemajo knjižnico, pisanje, umetnost, naravoslovje, igralni kotiček, kotiček za modeliranje ter prostor za različne pogovore in druge potrebe.

Igralni kotički so fleksibilni ter odprti, da se otroci med njimi lahko prosto gibljejo. Za delo so pomembni tudi dokumenti, ki jih vzgojitelj izdela skupaj z otroki, kot so: prisotnost otrok, prosti zapisi otrok, graf dejavnosti (otrok si izbere dejavnost, ki si jo želi izvajati), zapisnik predmetov, ki jih imajo na voljo, dnevnik skupine (otroci zapišejo, česa niso marali, kaj so imeli radi, kaj so počeli in kaj si želijo početi), pravila ter odgovornosti posameznika.

Pomembno je, da se jih izobesi na steno, saj tako zagotovijo večjo preglednost dela otrok ter omogočajo lažjo evalvacijo (Novo, 2018).

- 17 -

2.2 Vloga vzgojitelja

Za strokovno delo vzgojitelja je značilen razmislek o namenu in pomenu pedagoških praks ter tudi o načinih, kako organizirati svoje delovanje in se prilagoditi otrokom. Razmislek temelji na interaktivnem ciklu: opazovanje, načrtovanje, delovanje, evalvacija. Vse to je podprto z različnimi dokumenti, ki pomagajo vzgojitelju pri odločitvah in prilagajanju dela vsakemu posamezniku, skupini in družbi (Silva, 1997). Slediti mora kurikularnim smernicam OCEPE, model, po katerem bo otroke poučeval, pa si lahko vzgojitelj izbere sam (Castanheira, 2018).

Področja, ki jih mora vzgojitelj upoštevati pri načrtovanju in evalvaciji otrokovega učenja, so:

osebni in socialni razvoj, področje komunikacije (ki zajema motorično, dramsko in glasbeno izražanje, usvajanje jezika – pisnega in govorjenega ter znanje matematike) in znanje o svetu (Despacho n.º 5220/97).

Naloge vzgojitelja, kot so zapisane v Sistema educativo nacional de Portugal: educação pré- escolar (1979), so:

- izvajanje vzgojnega procesa glede na potrebe vsakega otroka in skupine;

- zagotavljanje zdravja in dobrega počutje otroka ter upoštevanje osebnih ali družinskih okoliščin z namenom vzpostavitve dobrih odnosov;

- sprejemanje otrok in nudenje podpore otrokom;

- odkrivanje otrokovih primanjkljajev;

- sodelovanje v skupinskih sestankih in sodelovanje pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju aktivnosti;

- skrb za vrtčevsko opremo in material;

- sodelovanje pri ukrepih za strokovni razvoj.

Naloga vzgojitelja je, da ustvari povezavo z otrokom ter mu pomaga pri spoznavanju in odkrivanju okolja. Pripraviti mora okolje ter ustrezen material, ki bo otroka spodbudil pri odkrivanju sveta in razvijanju mišljenja. Vsekakor mora vzgojitelj upoštevati otrokove pravice, kar zajema tudi sprejemanje odločitev v prid otrok. Dati jim mora možnost, da sodelujejo pri sprejemanju odločitev v zvezi z izobraževalnim procesom, ter jim pomagati pri gradnji samozavesti. Prisluhniti mora željam vsakega posameznika in jih, če je možno, tudi upoštevati. Otroci naj bi bili vključeni tudi v načrtovanje učnega procesa, saj to pripomore k večji razgibanosti in raznolikosti dejavnosti, poleg tega pa je otrok tako aktiven v svojem učenju. Tako tudi zagotovimo, da se otroci počutijo bolj vključene in kot vreden del skupnosti. Otrokove ideje in predloge mora vzgojitelj prilagoditi celotni skupini ter jih po

- 18 -

potrebi tudi nadgraditi. Otroci naj bi prav tako sodelovali pri evalvaciji, saj tako vzgojitelj dobi boljši vpogled v uspešnost dejavnosti ter v občutke otrok. Na podlagi povratne informacije otrok lahko tudi vzgojitelj v prihodnje bolje načrtuje dejavnosti (Silva, 1997).

Otrokova vključenost pripomore tudi k izboljšanju njegove igre, spodbuja radovednost ter uči otroka o demokraciji in enakovrednosti (Mesquita, 2018).

Vzgojitelj naj bi ves čas opazoval otroke, da jih čim bolje spozna, saj jim bo le tako lahko nudil najbolj optimalne vzgojne situacije ter jim prilagodil učni proces. Tako mora pri načrtovanju dejavnosti upoštevati otrokove interese in njihovo predhodno znanje. Ustvariti mora različne situacije, ki omogočajo otrokom, da pokažejo svoje močne točke, poleg tega pa jim dati možnost izboljšati njihove šibke točke. Vzgojitelj mora razumeti, zakaj počne to, kar počne, ter razumeti otroke in kako se učijo. Poznal naj bi različne pedagoške pristope ter jih uporabljal in prilagajal potrebam otrok. Vzgojitelj ni le sledilec kurikuluma, temveč mora sam ustvarjati in prilagajati delo kurikuluma družbi, otroku in družini. Delati mora dnevne zapiske in priprave iz opazovanj in različnih sodelovanj. Vzgojitelj mora tudi ves čas evalvirati in prilagajati aktivnosti skupini ter načrtovati in pripraviti material, ki ga bo potreboval za izvedbo. Še posebej mora načrtovati organizacijo prostora, saj bo to dejavnik, ki bo zbudil zanimanje in motivacijo otroka. Tako bodo lahko prosto raziskovali okolje, se pri tem učili in bili tudi v interakciji z ostalimi otroki in odraslimi. Načrtovati mora dejavnosti tako, da bo otrok dosegel višji nivo znanja, ki ga ne bi mogel doseči brez spodbud odraslega. Vsekakor pa mora biti otrok sposoben doseči zadani cilj, saj drugače lahko obupa in se počuti ničvrednega (Silva, 2016).

Vzgojitelj mora upoštevati družino ter njeno kulturo, prav tako kot mora tudi spoštovati otrokovo predznanje in ga nadgrajevati. Različna predznanja in okolja, iz katerih otroci prihajajo, naj bi vzgojitelj uporabil in tako zagotovil večizkušenjsko učenje. Vzgojitelj mora upoštevati, da je družina primarna pri otrokovi vzgoji, in mora poskrbeti za sodelovanje in usklajevanje s starši pri vzgoji njihovega otroka. To počne tako formalno kot neformalno ter ob vsaki priložnosti, skozi celo leto. Le tako lahko zagotovi najboljšo pot otrokovega učenja in otrokov napredek, saj se delo vzgojitelja lahko izvaja tudi doma s pomočjo staršev in obratno (prav tam). Prav tako pa je tudi dolžnost staršev, da se vključijo in zanimajo za otrokov napredek in čas, ki ga preživi v vrtcu. Sodelovanje vzgojiteljev in staršev je pomembno za čim boljši razvoj otroka, prav tako pa tudi olajša delo vzgojitelja. Vzgojitelj ima tako več informacij, kako postopati z otrokom, in napredek, ki ga je dosegel se nadaljuje

- 19 -

tudi doma s starši. Dolžnost vzgojitelja pa je, da staršem omogoči sodelovanje tudi pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti (Devjak, Castanheira in Berčnik, 2018).

Ena najpomembnejših stvari, ki jih mora vzgojitelj početi in kar je v OCEPE (Silva, 2016) močno poudarjeno, je opazovanje, načrtovanje in evalviranje. V dokumentu so tudi zapisani različni načini in strategije, kako lahko vzgojitelj spremlja otrokov napredek. Pomembno je, da opazuje vsakega otroka in si dela dokumentacijo ter zapiske. Priročna je tudi izdelava portfelja, saj lahko tako otrok sodeluje pri opazovanju svojega napredka ter s pomočjo vzgojitelja tudi evalvira svoje delo. Vzgojitelj se mora o napredku otrok pogovoriti z drugo vzgojiteljico v skupini in primerjati opazovanja, saj tako dobimo bolj natančna opazovanja.

Napredek pa mora vzgojitelj deliti tudi s starši, saj so starši primarni skrbniki otroka.

2.3 Dnevna rutina

Dnevna rutina otroku predstavlja strukturo in osnovo za razumevanje časa. Prav tako mu daje občutek varnosti, saj ve, katera dejavnost bo sledila, brez pomoči odraslega. Vseeno pa naj bi vzgojitelj napovedal naslednji del rutine, za lažje prehajanje med dejavnostmi. Dnevna rutina mora biti časovno fleksibilna, vendar z istim zaporedjem aktivnosti, saj se bodo le tako otroci nanjo navadili. Če je dnevna rutina dobro načrtovana, pripomore k večji kreativnosti in produktivnosti otrok in odraslih (Hohmann, Banet in Weikart, 1995). Prav tako pripomore k občutku pripadanja skupnosti. Vsak ima možnost predlagati aktivnosti, katerim se tudi sledi, če je le možno (Hohmann in Weikart, 1995).

Dnevna rutina (Post in Hohmann, 2000):

- prihod otrok in prosta igra;

- higiena in zajtrk;

- načrtovane dejavnosti/prosta igra;

- higiena in kosilo;

- počitek/aktivnosti na prostem;

- higiena in malica;

- prosta igra/načrtovane dejavnosti;

- odhod otrok.

Vendar pa se dnevna rutina spreminja glede na vrtec, saj imajo vrtci dovolj samostojnosti pri izbiri progama oz. modela, ki ga bodo upoštevali, kar vpliva tudi na potek dnevne rutine.

- 20 -

V dnevni rutini dajejo velik poudarek na vzgajanju samostojnih otrok. Otroci imajo možnost izbire dejavnosti, ki jih počnejo, medtem ko jih vzgojitelj pri odločitvah usmerja in jim pomaga. Še posebej se je treba osredotočiti na otroke, ki so neodločeni ali izbirajo vedno enake aktivnosti. Možnost izbire naj bi imeli tudi pri majhnih stvareh, ki so del dnevne rutine.

Tako naj bi otroci razvijali odgovornost in bili aktivni v svojem razvoju ter se že od majhnega učili skrbeti zase. Vzgojitelji naj bi otrokom pustili, da sami poskusijo narediti stvari, še posebej v času osebne higiene, ko otrok lahko vadi in preizkuša (Post in Hohmann, 2000).

Prehajanje med aktivnostmi mora potekati mirno, brez hitenja. Poznavanje rutine bo prehode med aktivnostmi olajšalo. Med prehodi zberejo otroke skupaj, da lažje nadaljujejo z dejavnostmi (Hohmann, Banet in Weikart, 1995). Med njimi ne sme biti preveč čakanja in ponavljanja dejavnosti brez smisla. Pri prehodu pa je treba upoštevati, da nekateri otroci potrebujejo dalj časa za dokončanje dejavnosti (Hohmann in Weikart, 1995).

Aktivnosti na prostem so namenjene predvsem fizičnemu gibanju in glasnim aktivnostim.

Otroci preživijo najmanj 30 do 40 minut zunaj, na svežem zraku, enkrat ali dvakrat na dan.

Igra zunaj omogoča otrokom raziskovanje, skupno igranje ter predvsem večjo fizično aktivnost (prav tam).

Hranjenje je namenjeno spoznavanju različne hrane, učenju bontona in lepega vedenja pri mizi. Otroci se učijo, da je prehranjevanje tudi socialna aktivnost. Poleg tega se navajajo, da si sami vzamejo hrano in tudi pospravijo za seboj. Po kosilu sledi počitek za mlajše otroke ter igra zunaj za starejše otroke. Vzgojitelj ima možnost ločiti otroke, ki ne spijo ali se zbudijo hitro, ter tiste, ki spijo dlje. Upoštevati mora potrebe posameznika pri pripravi na počitek ter jih umiriti. Otroci, ki ne zaspijo, imajo možnost za tihe dejavnosti, kot so branje knjige ali druge tihe dejavnosti (Post in Hohmann, 2000). Ali se počitek izvede ali ne, je odvisno od vrtca.

2.4 Javni vrtec – Eb 1 de Costa Cabral

EB 1 de Costa Cabral je javni vrtec v mestu Porto. Vrtec zajema tri skupine predšolskih otrok od tretjega do šestega leta oz. do šolske obveznosti. Nahaja se v centru mesta ter je v isti stavbi kot osnovna šola. Objekt vrtca oziroma šole je ograjen z ograjo, znotraj katere sta tudi igrišče in vrt, ki ga otroci redno obdelujejo. Igralnice so velike, z veliko naravne svetlobe.

Pogled igralnic je na igrišče. Igralnice izgledajo podobno kot večina javnih vrtcev v Sloveniji.

Sanitarije in garderoba so prilagojeni velikosti otrokom. Na voljo imajo tudi jedilnico in knjižnico šole, ki ju redno uporabljajo.

- 21 -

Skozi leto izvajajo projekte, ki so različno časovno opredeljeni. Med poletnimi meseci pa se otroci večino časa igrajo, tudi z vodo, ali pa obiščejo plažo. Vrtec sodeluje tudi v različnih projektih, kot je na primer Šola medkulturnosti. Otroci pa za novo leto tudi nastopajo v mestni hiši (Agrupamento de escolas Eugénio de Andrade, b. d.).

Delo vzgojiteljev mora temeljiti na javno priznanih kurikularnih smernicah OCEPE. Vsak vzgojitelj pa si izbere program, kateremu sledi oz. ga uporabi pri svojem delu. Prva vzgojiteljica, ki sem jo intervjuvala v javnem vrtcu, sledi programu High Scope, druga vzgojiteljica iz istega vrtca pa programu Gibanje za sodobno šolo (Movimento da escola moderna).

Slika 3: Igralnica (lastni vir)

2.5 Zasebni vrtec – Monfortinhos de Real

Monfortinhos de real je zasebni vrtec zunaj središča mesta Porto, v območju, imenovano Maia. Vrtec ima šest vzgojiteljic in sedem pomočnic vzgojiteljic, ki jih imenujejo asistentke.

Imajo tudi profesorja športne vzgoje in glasbe. Zajema šest skupin, od prvega do petega leta.

Za vsako starostno obdobje so sestavili eno skupino, razen za štiriletnike imajo dve (Monfortinhos de Real, b. d.). Vrtec je sodoben, ograjen z ograjo in ima dve igrišči. Eno igrišče je travnato z igrali, drugo igrišče je tlakovano za vožnjo s kolesi in druge igre. Imajo tudi zunanje stranišče. Na travnatem igrišču imajo tudi vrt, ki ga obdelujejo skupaj z otroki.

Najmlajše skupine imajo ločeno »igrišče« na velikem balkonu, ki je primerno zaščiten.

Igralnice so velike, z veliko naravne svetlobe ter okrašenimi stenami za učenje. Igralnice za najmlajše imajo neposreden dostop do kopalnice. Velikost sanitarij je prilagojena velikosti otrok, sanitarije zajemajo tudi tuš. Vrtec ima tudi jedilnico, kjer otroci jedo obroke. Jedilnica se lahko spremeni v telovadnico.

- 22 -

Vzgojitelji morajo pri svojem delu temeljiti na javno priznanih kurikularnih smernicah OCEPE, celotni vrtec pa sledi programu High Scope. Poseben poudarek v kurikulumu je na angleščini, športni vzgoji in glasbi. Na voljo imajo tudi dodatne interesne dejavnosti, kot so:

plavanje, ples in joga, ki se izvajajo enkrat tedensko, vedno ob istem času. Dodatne dejavnosti so namenjene predvsem otrokom, starejšim od treh let, starši pa zanje plačajo dodatno.

Plavanje se izvaja v dopoldanskem času. Vrtec nudi tudi prevoze otrokom v mesto ali zunaj mesta za dodatno plačilo (Monfortinhos de Real, b. d.).

V septembru in oktobru imajo sprejem otrok, roditeljske sestanke in teden mobilnosti.

Novembra in decembra imajo priprave na božič. Od januarja do marca se udeležujejo različnih izletov in praznujejo Carnaval (praznovanje, podobno pustu). Aprila imajo lov na velikonočna jajčka. Maja praznujejo materinski dan, dan družine in dan otroka. V poletnem času otroke peljejo na plažo, obiskujejo ustanove, koncerte, predstave in imajo zaključno prireditev za otroke, ki odhajajo v šolo (prav tam).

Slika 4: Vrtec Monfortinhos de Real (vir: Monfortinhos de real, b. d.)

Slika 5: Igralnica (vir: Monfortinhos de real, b. d.)

- 23 -

III EMPIRIČNI DEL

3 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN

Predšolska vzgoja v Sloveniji se izvaja v javnih in zasebnih vrtcih. Program v javnih vrtcih temelji na Kurikulumu za vrtce (1999), program v zasebnih vrtcih pa izbere ustanovitelj, nato pa ga mora potrditi Strokovni svet Republike Slovenije (ZVrt, 2005, 13. člen). Vstop v vrtec je omogočen otrokom od 11. meseca naprej in traja vse do šestega leta starosti oz. do vstopa v šolo (ZVrt, 2005, 14. člen). Vloga vzgojitelja, kot je zapisana v Kurikulumu za vrtce (1999), je biti zgled otrokom za obnašanje, lepo vedenje ter dobro komunikacijo. Vzgojitelj načrtuje aktivnosti, opazuje otroke pri aktivnostih ter spremlja njihov razvoj, poleg tega pa jim nudi oporo in jih spodbuja (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2019). Pripravlja dejavnosti za otroke na podlagi njihovih interesov ter vsebino in metode dela prilagaja posamezni skupini otrok. Vzgojitelj tudi uredi igralnico, da ustvari prijetno okolje za otrokov razvoj in druženje ter otroku omogoči tudi umik. Vsekakor pa mora upoštevati družino kot primarnega skrbnika otroka ter tesno sodelovati s starši za čim bolj optimalen otrokov razvoj (Kurikulum za vrtce, 1999).

Tudi na Portugalskem se predšolska vzgoja izvaja v javnih in zasebnih vrtcih, katerih program temelji na dokumentu z imenom Orientações curriculares para a educação pré-escolar (OCEPE), 2016. Ta dokument zajema predšolsko vzgojo za otroke od tretjega do šestega leta oz. do vstopa v šolo, saj za predšolsko vzgojo do tretjega leta nimajo sprejetega nobenega nacionalnega dokumenta (Lei quadro da educação pré-escolar, 3. člen, 1997). Za otroke, mlajše od treh let, so posebne ustanove imenovane Creche, ki so najbolj podobne jaslim, imajo pa tudi Child-minders ali family creche, kar je podobno vzgojnovarstveni družini, ki se izvaja tudi v Sloveniji (Portugal: Organisation of programmes for children under 3 years, 2019). Vloga vzgojitelja na Portugalskem, kot je zapisano v njihovem nacionalnem dokumentu OCEPE (Silva, 2016), je predvsem opazovanje, beleženje in dokumentiranje otrokovega napredka in življenja. Vsekakor vzgojitelj tudi načrtuje dejavnosti, predvideva situacije ter poskusi izkoristiti vsako ponujeno priložnost za razvijanje otrokovega znanja. Biti morajo fleksibilni in sprejeti otrokove ideje v dejavnosti. Vsekakor pa morajo tudi sodelovati s starši, saj družina velja za primarnega skrbnika (prav tam).

Dnevna rutina je osnova življenja v vrtcu in je namenjena zagotavljanju občutka varnosti otrokom, da vedo, kaj pričakovati, in tudi oblikovanju občutka za čas. Otroci tako vedo, kdaj je čas za učenje, higieno, obroke, druženje in prosto igro (Silva Ramos, 2011 in Mraz, 2014).

- 24 -

Kljub temu da je dnevna rutina določena, naj bi jo vendarle prilagajali otrokovim potrebam in dejavnostim. Velikokrat so individualne potrebe otrok zapostavljene zaradi nefleksibilnosti vzgojiteljev in rutine (Batistič Zorec in Jug Došler, 2015). Dnevna rutina na Portugalskem zajema igro v notranjih in zunanjih prostorih, pogovore o čustvih in željah, dejavnosti, ki vključujejo različne vrste ustvarjanja, dejavnosti različnih tematik, ki dopuščajo otrokom učenje in raziskovanje sveta okoli njih, hranjenje ter osebno higieno (Silva Ramos, 2011).

Poudarek je na rekreaciji, umetnosti, izražanju, komunikaciji in osebnem razvoju. Rutino bi lahko razdelili na dopoldansko in popoldansko. Dopoldan je v ospredju igra na željo otrok, medtem ko popoldan izvajajo dejavnosti, ki jih načrtuje vzgojitelj (Novo, 2018). Eden najpomembnejših delov dnevne rutine na Portugalskem je načrtovanje–delo–evalvacija, saj si otroci izberejo, kaj bodo počeli, to izvedejo ter na koncu evalvirajo skupaj z vzgojiteljem (Pratas, b. d.).

Tako kot na Portugalskem je tudi dnevna rutina v Sloveniji določena in ne omogoča veliko fleksibilnosti. Zajema prihod in odhod otrok, hranjenje, počitek, načrtovane dejavnosti in prosto igro (Batistič Zorec in Vrankar, 2016). Kot je zapisal Kroflič (2005), je pomembno predvsem za vzgojitelja, da upošteva dnevno rutino in njene dele, da dan čim bolje načrtuje, kar pa zajema tudi pripravo materiala, okolja, vključevanje v otrokovo igro in drugo. Skrbeti mora za dobro otroka in poskrbeti, da so zadovoljene osnovne potrebe otrok, prav tako pa spodbuja njihov razvoj. Vzgojitelj mora ustvariti prijetno vzdušje in poskrbeti, da so prehodi med dejavnostmi zanimivi ter postopni (Mraz, 2014). Skrbi tudi, da se dejavnosti med seboj prepletajo in da so vsi deli dnevne rutine enako pomembni. Z opazovanjem otroka se mu še posebej posvetimo, če vidimo, da to potrebuje (Žlof Jadek, 2014).

4 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Cilj tega diplomskega dela je analizirati in primerjati sistem in pravnoformalni okvir delovanja predšolske vzgoje v Sloveniji in na Portugalskem, predstaviti temeljna dokumenta – Kurikulum za vrtce, ki je temelj predšolske vzgoje v Sloveniji, ter Kurikularne smernice za predšolsko vzgojo, na katerih temelji predšolska vzgoja na Portugalskem, ter opredeliti vlogo vzgojitelja v obeh sistemih. V empiričnem delu se bom osredinila na vlogo vzgojitelja v dnevni rutini in pri otrokovem razvoju. S to primerjavo želim ugotoviti, ali obstajajo podobnosti oziroma razlike.

V skladu s cilji naloge sem si zastavila naslednja raziskovalna vprašanja:

- 25 -

R1 Katere so razlike in podobnosti sistema predšolske vzgoje v Sloveniji in na Portugalskem?

R2 Kakšne so podobnosti in katere so razlike v poteku dnevne rutine na Portugalskem in v Sloveniji?

R3 V kolikšni meri vzgojitelji vključijo otroke v načrtovanje dnevnih aktivnosti na Portugalskem in v Sloveniji?

R4 Čemu dajo vzgojitelji največji poudarek v dnevni rutini na Portugalskem in v Sloveniji?

R5 Kakšno je vzgojiteljevo delo zunaj dnevne rutine na Portugalskem in kakšno v Sloveniji?

5 METODOLOGIJA 5.1 Raziskovalna metoda

V diplomskem delu bom uporabila deskriptivno raziskovalno metodo kvalitativnega pedagoškega raziskovanja.

5.2 Vzorec merjencev

Vzorec raziskave je neslučajnosten in priložnosten. Vzorec predstavlja osem vzgojiteljev oz.

vzgojiteljic, štiri s Portugalske in štiri iz Slovenije. Iz vsake državi bom v raziskavo vključila vzgojitelje oz. vzgojiteljice različnih starosti iz enega javnega in enega zasebnega vrtca. V vsakem vrtcu bom intervjuvala dve vzgojiteljici.

5.3 Instrument oz. pripomoček in zbiranje podatkov

V diplomskem delu bom uporabila polstrukturirani intervju (priloga 1) s 15 vprašanji, preko katerega bom vzgojiteljem oz. vzgojiteljicam postavila vprašanja, ki se nanašajo na dnevno rutino ter vlogo vzgojitelja v vseh njenih fazah: potek, načrtovanje, izvajanje in organizacija.

Preko teh vprašanj želim dobiti čim boljši vpogled v delo vzgojiteljev in dnevno rutino na Portugalskem in v Sloveniji.

5.4 Postopek obdelave podatkov

Odgovore vzgojiteljev, pridobljene z intervjujem, bom med seboj primerjala ter tako ugotovila podobnosti in razlike med odgovori vzgojiteljev s Portugalske in iz Slovenije. V odgovorih vzgojiteljic bom izpostavila vsebinsko pomembne dele in interpretirala vsako vprašanje posebej. Za vseh 15 vprašanj bom uporabila opisni postopek obdelave.

- 26 -

6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

6.1 Dnevna rutina v slovenskih in portugalskih vrtcih

Pri raziskovalnem vprašanju R2 me je zanimalo, kakšne so podobnosti in razlike v dnevni rutini slovenskih in portugalskih vrtcev. V ta namen sem vzgojiteljicam javnih in zasebnih vrtcev v Sloveniji in na Portugalskem zastavila sedem vprašanj v povezavi z dnevno rutino.

Za večjo preglednost bom odgovore prikazala v preglednicah. V preglednici bodo vedno najprej odgovori vzgojiteljic iz javnih vrtcev (J), nato bodo sledili odgovori vzgojiteljic iz zasebnih (Z).

Pri prvem vprašanju me je zanimalo, kako poteka dnevna rutina v vrtcu.

- 27 - Preglednica 1: Potek dnevne rutine

OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC

J1 Prihod otrok v vrtec, zajtrk, nega in skrb zase, usmerjene dejavnosti, urejanje in pospravljanje igralnice, prehod iz ene dejavnosti na drugo, bivanje zunaj, počitek (umirjene dejavnosti, če ne spijo) ter odhod domov.

Zjutraj naredimo načrt z otroki. Otroci povedo, kar želijo, o prejšnjem dnevu, kar želijo pokazati skupini. Sledijo prosta igra, kosilo ter igra zunaj.

Nato povem zgodbo otrokom. Potem se osredotočimo na projekt, ki ga izvajamo v tistem času. Kasneje otroci predstavijo, kaj so naredili za projekt, na katerem delajo.

J2 Prihod otrok v vrtec, sledi igra po želji, zajtrk ob pol deveti uri. Nato so usmerjene dejavnosti, ki jih vodim jaz, ter tudi igra zunaj. Otroci imajo nato nekje ob 11.45 kosilo, po katerem sledi počitek (otrokom, ki ne zaspijo, damo umirjene aktivnosti).

Malica, prosta igra in odhod otrok domov.

Zjutraj je pozdrav otrokom, nato sledi prosta igra.

Sledi komunikacija – otroci povedo ter pokažejo, kaj so počeli v času proste igre, včeraj ... Čas za kosilo. Popoldneve po kosilu vedno začnem z zgodbo, ki je v povezavi s projektom. Nato imamo stalen tedenski urnik naših dejavnosti. Vsak dan se zaključi s pisanjem v dnevnik.

Z3 Prihod in prosta igra otrok ter dejavnosti vzgojiteljice – ročna dela, otroci se pridružijo, če želijo. Sledijo priprava na zajtrk in zajtrk, pospravljanje igralnice in nato rajanje, ki je odvisno od letnega časa. Sledijo dejavnosti, ki jih imajo po urniku vsak teden enako, razporeditev pa se razlikuje od skupine do skupine. Nato odidejo ven na vrt, kjer je prosta igra ali delo na vrtu. Sledita nega in kosilo. Nato priprava na počitek in počitek.

Po zbujanju sledi malica, glede na vreme so nato zunaj ali notri, nato odhod domov.

Prihod otrok in prosta igra, higiena, malica, higiena, načrtovane aktivnosti, prosta igra (zunaj ali notri), higiena in kosilo, higiena in počitek, higiena, malica, prosta igra.

Z4 Od 7. do 8.30 prihod otrok, prosta igra in priprava na zajtrk. Sledi zajtrk. Po zajtrku nega in prosta igra. Nato odhod v garderobo in igra na vrtu. Ob 10.15 odidejo noter, sledijo nega v kopalnici, prosta igra in priprava na kosilo ter kosilo. Temu sledijo počitek do 13.30, malica, prosta igra, po potrebi nega in odhod domov.

Sprejem otrok, petje pesmi, pogovor – kaj so otroci delali, kaj jim je pomembno, povedo, kar želijo. Odmor za zajtrk. Sledijo načrtovane aktivnosti in prosta igra. Higiena, kosilo, higiena, počitek, higiena, malica, higiena, prosta igra.

V preglednici 1 lahko vidimo, da ni večjih razlik v dnevni rutini slovenskih in portugalskih vrtcev. Večina intervjuvanih vzgojiteljic sledi približno enakemu vrstnemu redu dnevne rutine, ki jo opisuje tudi Medved (2004) in je sestavljena iz prihoda otrok, proste igre, higiene,

- 28 -

zajtrka, higiene in nege, načrtovanih aktivnosti, higiene in kosila, higiene, počitka ter higiene, malice ter proste igre. Načrtovane dejavnosti se večinoma izvajajo v dopoldanskem času, razen v portugalskem javnem vrtcu, kjer jih izvajajo v popoldanskem času. Prav tako v javnem vrtcu na Portugalskem ne dajejo toliko poudarka na higieno ter obroke oziroma vzgojiteljice pri teh delih dnevne rutine niso prisotne. Počitka ne izvajajo. Pokazala se je razlika v izvajanju dnevne rutine v portugalskih javnih vrtcih, saj imajo v enem stalen tedenski urnik, kateremu sledijo. Kot je povedala vzgojiteljica (J2): »Ob ponedeljkih izvajamo znanost (spoznavanje narave in družbe) in matematiko. V torek popoldan z otroki delamo na majhni gredi, ki jo imamo v vrtcu, potem gremo v park ali na igrišče. V sredo imamo športno vzgojo. V četrtek imamo dopoldan drugače, saj gremo v knjižnico in vsakih 14 dni kuhamo.

Popoldan pa imamo umetnost in obiske staršev ali drugih organizacij. Petek popoldan imamo sestanek z otroki, kjer povedo, kaj jim je bilo všeč v tem tednu, kaj jim ni bilo, kaj so delali in kaj bi radi počeli.« Tudi v zasebnem vrtcu v Sloveniji imajo v drugi starostni skupini tedenski urnik. Vzgojiteljica (Z3) je povedala, da imajo »ob ponedeljkih: risanje z voščenkami, ob torkih: oblikovanje iz voska ali peko kruha, ob sredah: evritmija (obisk Princa Vilinca in rajanje z njim), praznovanje rojstnih dni, ob četrtkih: slikanje mokro na mokro in ob petkih:

obisk gozdička.«

Vprašala sem tudi, kakšne so naloge vzgojiteljic pred in med dnevno rutino ter po njej.

Preglednica 2: Naloge vzgojitelja

OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC

J1 Pripravimo sredstva in prostor za varno igro in dejavnosti.

Pred dnevno rutino in po njej delam s starši ter drugimi vzgojitelji.

J2 Priprava sredstev za dejavnosti ter načrtovanje dela.

Zjutraj pridem prej ter pripravim igralnico za otroke, nato delam z otroki, popoldan imam sestanke s starši in drugimi vzgojitelji.

Z3 Pred: se pripravim, umirim, pripravim prijetno vzdušje v igralnici z lučmi.

Med: izdelava igrač, popravljanje igrač, kuhanje.

Po: pisanje priprav, dnevnikov, opažanj.

Vsak dan zjutraj pripravim potrebni material za aktivnosti. Nato delam z otroki. Potem pa sodelujem z drugimi vzgojitelji.

Z4 Pred: Se pripravim, umirim, pripravim prijetno vzdušje v igralnici z lučmi.

Med: izdelava igrač, popravljanje igrač, kuhanje, nega otrok.

Po: pisanje priprav, dnevnikov, opažanj.

Pred: načrtovanje, pogovor z drugimi vzgojiteljicami, kaj bomo delali.

Med: opazovanje, spodbujanje učenja.

Po: evalvacija, rekonstrukcija in ponovno načrtovanje.