jel način delovanja in kriterije za dodeljevanje nagrad.
Podelili naj bi največ dve nagradi za objave na osnovi doktorskih ali magistrskih del, največ dve za objave na osnovi diplomskih del, do dve nagradi za objave knjižničarjev praktikov in največ eno za habilitirane učitelje.
Odbor je prejel dva predloga za Kalanovo nagrado, ostale kandidate pa so na osnovi spremljanja tekočih objav predlagali člani odbora. Na sestanku, dne 28.
9. 2007, je odbor soglasno sprejel odločitev, da podeli pet enakovrednih nagrad.
Nagrade Kalanovega sklada za obdobje 2005 - 2007
so prejeli:
Alja Bratuša in Tatjana Kranjc Barič, Jan Pisanski, Andrej Pogorelec, Renata Šolar, Dragica Turjak.
Odbor je svojo odločitev sprejel na osnovi naslednjih utemeljitev:
Alja Bratuša, ki je zaposlena v Knjižnici Osnovne šole Polzela, in Tatjana Krajnc Barič, ki je zaposlena v knjižnici Osnovne šole Petrovče, sta objavili tri članke, ki so nastali na podlagi diplomskega dela.
Naslov prvega članka je informacijsko opismenjevanje v 8. razredu – priložnost za evalvacijo dela šolskega knjižničarja. Avtorji članka so Alja Bratuša, Tatjana Krajnc Barič, Primož Južnič in Darja Kobal Grum. V članku, ki je bil objavljen leta 2005 v številki 1/2 revije Šolska knjižnica na straneh 2 do 12, avtorji članka ugotavljajo, da lahko šolska knjižnica s svojimi programi izboljšuje informa- cijsko pismenost učencev in se z njimi vključuje v prizadevanja za vseživljenjsko učenje. Na Osnovnih šolah Petrovče in Polzela so v šolskem letu 2004/2005 opravili raziskavo, v kateri so spremljali proces informacijskega opismenjevan- ja pri izdelavi seminarske naloge v osmem razredu devetletne osnovne šole.
Izsledki raziskave bodo vodilo za pripravo programov informacijskega opismen- jevanja v prihodnje.
Naslov drugega članka je Aktivne metode pouka tudi v šolski knjižnici – primer programa KIZ za izdelavo seminarske naloge v 8. razredu devetletne osnovne šole. Avtorici članka sta Alja Bratuša in Tatjana Krajnc Barič. V članku, ki je bil objavljen leta 2005 v številki 1/2 revije Šolska knjižnica na straneh 36 do 43, avtorici predstavljata izvedbo programa usposabljanja za izdelavo seminarske naloge v 8. razredu osnovne šole in dodajata mnenja učiteljev in učencev o iz- vedenem usposabljanju v šolskem letu 2004/2005.
Naslov tretjega članka je Izobraževanje učiteljev za informacijsko opismenjevan- je učencev. Avtorice so Alja Bratuša in Tatjana Krajnc Barič ter Sabina Burkeljca in Maja Bubik. Članek je bil objavljen leta 2006 v reviji Šolska knjižnica štev. 1, str. 31 do 35. Avtorice članka ugotavljajo, da imamo, ko govorimo o uporabnikih šolske knjižnice, največkrat pred očmi le učence. Poudarjajo, da moramo učenje uporabe knjižnice načrtovati tako za učence kot tudi za učitelje, saj so učitelji zgled učencem. Prikazujejo izvedbo projekta Izobraževanje izobraževalcev, v katerem so si za cilj postavile usposobiti strokovne delavce, ki bodo delovali kot učitelji učiteljev.
Naslov diplomske naloge avtoric Alje Bratuša in Tatjane Krajnc Barič je Knjižnična informacijska znanja za vseživljenjsko učenje v 8. razredu devetletne osnovne šole. Diplomsko nalogo, ki obsega 122 f., sta zagovarjali leta 2005.
Mentor je bil dr. Primož Južnič, somentorica je bila dr. Darja Kobal Grum.
Jan Pisanski je na osnovi svojega diplomskega dela Spletne strani evropskih nacionalnih knjižnic, ki ga je zagovarjal na Oddelku za bibliotekarstvo, informa- cijsko znanost in knjigarstvo, objavil dva članka v tujih revijah.
V prvem (National libraries and their websites. Alexandria (Aldershot), 2005, vol.
17, no. 1, str. 49-58) je analiziral značilnosti dobro oblikovanih spletnih strani in poudaril pomen kvalitetne spletne strani za nacionalne knjižnice.
V drugem (National library web sites in Europe: an analysis. Program (Lond., 1966), 2005, vol. 39, no. 3, str. 213-226) pa je povzel svojo ekspertno študijo, v kateri je podrobno opazoval spletne strani izbranih evropskih nacionalnih knjižnic: Slo- venije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Danske, Hrvaške, Italije, Poljske, Španije in Velike Britanije. Pri vseh je analiziral vstopno stran, strukturo spletišča glede na vsebino ter analiziral prednosti in slabosti v primerjavi s priporočili. Spletne strani je potem med seboj primerjal po vsebinskih in nevsebinskih, predvsem oblikovnih kriterijih. Primerjava kaže, da imajo spletne strani nacionalnih knjižnic skupno vsebinsko jedro in da razmeroma dobro sledijo splošnih pripo- ročilom. Pregled tudi ni pokazal večjih razlik med spletnimi stranmi knjižnic z dvojno vlogo in tistih, ki opravljajo le nacionalno vlogo, kar je, glede na razlike
v poslanstvu in storitvah, nekoliko presenetljivo. Posebej pa je zanimiv rezultat analize grozdov, ki knjižnice glede na značilnosti njihovih spletnih strani jasno razdeli v dve skupini po podobnosti.
Andrej Pogorelec je na osnovi svojega magistrskega dela Metodologija vsebin- ske obdelave leposlovja, ki je nastalo pod mentorstvom dr. Alenke Šauperl, ob- javil dva članka.
Mag. Andrej Pogorelec, ki je zaposlen v Knjižnici Bežigrad, je s svojima pris- pevkoma posegel na področje klasifikacije leposlovja v splošni knjižnici. V prvem prispevku (Opredelitev kriterijev kakovosti in zahtevnosti leposlovja. Knjižnica, 2006, let.50, št. 1/2, str. 145-161) je izpostavil dilemo, ki jo knjižničarji pogosto srečujemo, ko v vsakdanji praksi želimo ugoditi bralcem in izpolniti zelo enos- tavno željo po dobri knjigi in pri tem izpostavil zelo pogosto razmišljanje o umetniškem in trivialnim vidikom. Osrednje mesto v predstavljenem alterna- tivnem modelu razvrščanja leposlovja je namenil dvema možnima kriterijema za razvrščanje leposlovja za odrasle v splošni knjižnici: kakovosti in zahtevnos- ti. Razumevanje obeh kriterijev je osvetlil z vidika knjižničarske klasifikacije in literarne stroke. Pri tem pa je opozoril tudi na vlogo knjižničnega managementa pri upoštevanju ali neupoštevanju kriterija zahtevnosti pri razvrščanju leposlov- ja. V svojem razmišljanju je dileme, ki se porajajo knjižničarjem pri svetovanju bralcem o »dobri knjigi«, osvetlil vsaj s treh zornih kotov: pogled literarnega teoretika, pogled klasifikatorja in vodstveni pogled. Pri tem je na praktični prob- lem uspešno navezal teoretična razmišljanja.
Drugi prispevek (The alternative model of classification of belles-lettres in li- braries. Knowledge organization, 2006, vol. 33, no. 4, str. 204-214), izvirni znan- stveni članek, objavljen v tuji periodiki, predstavljeno področje dopolnjuje s predstavitvijo organiziranosti razvrščanja leposlovja v splošnih knjižnicah v našem okolju ter rezultati raziskave. Na izhodiščih le te je v prispevku predstav- ljen nov, alternativni model razvrščanja leposlovja.
Renata Šolar se je raziskovalno usmerila v novo področje: uporabo elementov geografskih informacijskih sistemov kot osnovo za navigacijo v digitalni knjižnici.
V svojem doktorskem delu Digitalni katalog izabranih zemljovida kartografske zbirke Narodne i sveučilišne knjižnice, ki ga je pod mentorstvom prof. dr. Božidarja Tepeša pripravila in leta 2006 zagovarjala na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu, je zasnovala izgradnjo digitalne zbirke zgodovinskih zemljevidov slovenskega
podatkovni nabor ter funkcionalnost in vmesnik sistema za poizvedovanje, in lahko služi kot osnova za podobne projekte digitalizacije kartografskega gradi- va. Posebej pa je na primeru kartografskih prikazov Ljubljane in okolice iz ra- zličnih obdobij analizirala možnost prikaza kart po krajevno usklajenih slojih, vključno z ustreznimi geografskimi lastnimi imeni. Za navigacijo med različni- mi viri v digitalni knjižnici pa je posebej zanimiva možnost povezovanja točk na zemljevidu z drugimi digitalnimi viri, na primer razglednicami in obratno, po- vezava vira, na primer portreta pesnika (v tem primeru Prešerna) z zemljevidom Ljubljane iz tistega časa.
V članku Use of GIS for presentation of the map and pictorial collection of the National and University Library of Slovenia (Infomation technology in libraries, dec. 2005, letn. 24, št. 4, str. 196-200) je s soavtorjem Daliborjem Radovanom možnost oblikovanja digitalne knjižnice, kjer so viri vezani na geografsko loka- cijo v času, še podrobneje opisala. V članku je opisan postopek uskladitve koor- dinat na različnih zemljevidih, povezovanje toponimov iz različnih obdobij in povezovanje točk na zemljevidu z drugimi viri. V članku nakaže možne smeri razvoja GIS kot navigacijskega orodja v heterogenih digitalnih knjižnicah.
Časovni in krajevni vidik sta, kot kažejo raziskave, najpomembnejša kriterija iskanja in brskanja po informacijskih virih. Geografski informacijski sistem, kot ga v svojem delu predlaga Renata Šolar, predstavlja pomemben korak k omogočanju takega dostopa do virov v digitalni knjižnici.
Pod vodstvom Dragice Turjak je postala Mariborska knjižnica ena od nosilk raz- voja slovenskega knjižničarstva. S specialistično nalogo je želela prikazati pomen menedžmenta za neprofitni sektor s primerom notranje organizacije in uprav- ljanja kadrov v splošni knjižnici.
V svoji nalogi z naslovom Organizacija dela in učinkovito upravljanje kadrov v splošni knjižnici navaja, da je bil cilj reorganizacije dela izboljšanje učinkovito- sti notranje organizacije, dvig kakovosti procesov dela, izboljšanje komunika- cije, povečanje motivacije med zaposlenimi in izboljšanje organizacijske klime.
Skoraj hkrati z reorganizacijo dela so v knjižnici začeli vzpostavljati tudi sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2000, ki so ga zastavili pro- jektno in vanj pritegnili večino zaposlenih. Z osvojitvijo certifikata kakovosti se je knjižnica zavezala k vzdrževanju dosežene ravni in tudi k nenehnemu dvigu kakovosti in izboljšavam. Organizacijska shema Mariborske knjižnice je bila narejena za dano mrežo knjižnic in kadrovske zmožnosti. Ker je zastavljena fle- ksibilno, bi jo lahko ob spremenjenih pogojih prilagodili. Ugotavlja, da je potrebno sprotno spremljanje delovanja vseh notranjih procesov dela, saj je knjižnica živ organizem, ki se mora spreminjati in prilagoditi zahtevam okolja in uporabni-
kov. Specialistično nalogo je zasnovala sistematično in svoje ugotovitve strnila v naslednja poglavja: splošno o knjižnici, uporabniki knjižnice in njihove potrebe, uporabniške storitve knjižnice, organizacija dostopnosti knjižničnih storitev, organizacija dela in upravljanje kadrov. Obrazložila je poslanstvo, cilje, naloge in dejavnosti knjižnice. Nalogo je opremila s številnimi prilogami, ki prispevajo k večji preglednosti.
Ugotovitve specialistične naloge so lahko vodjem knjižnic v pomoč pri načrtovan- ju notranje organizacije, upravljanju kadrov in pri pripravi sistemizacije.
