ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO
Maja ŠNEIDER
Digitalna knjižnica pravljic za otroke
Posnetki knjižničarjev na območju Štajerske
Diplomski seminar s prilogami na CD-ROM-u
Mentorica: doc. dr. Katarina Švab Študijski program: Bibliotekarstvo in informatika
Smer: Bibliotekarstvo
Ljubljana, 2021
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
Avtorica Maja ŠNEIDER
Mentorica doc. dr. Katarina Švab
Naslov slo Digitalna knjižnica pravljic za otroke : posnetki knjižničarjev na območju Štajerske
ang Digital library of tales for children : recordings of librarians from the Štajerska dictrict
Tip dokumenta diplomski seminar
Obseg 35 str., 7205 besed
UDK 027:025.4.036-045.43(043.2)
Ključne besede slo digitalne knjižnice, Greenstone, Dublin Core, metapodatki, uporabniška prijaznost, uporabniški vmesniki, principi in smernice
ang digital libraries, Greenstone, Dublin Core, metadata, user friendliness, user interface, principles and trends
Izvleček
Hiter vzpon digitalnih knjižnic v 21. stoletju je privedel do številnih razprav o tej tematiki. Mnogi opozarjajo na potrebo po oziru na uporabnika in s tem k zasnovi uporabnikom prijazne digitalne knjižnice, k čemur so usmerjeni tudi teoretični modeli, principi in smernice za načrtovanje uporabniških vmesnikov. V sledečem diplomskem seminarju bomo predstavili potek zasnove digitalne knjižnice pravljic za otroke in izgradnjo le-te, za katero smo zbrali 140 posnetkov pravljic iz Knjižnice Lenart in Mariborske knjižnice. Pravljice so bile objavljene tekom (delnega) zaprtja knjižnic zaradi ukrepov proti Covid-19, s čemer so splošne knjižnice ohranjale stik z mladimi uporabniki. Za izdelavo digitalne knjižnice smo uporabili odprtokodno programsko opremo Greenstone, ki zbirko gradi na podlagi metapodatkovne sheme Dublin Core, še prej pa smo oblikovali prototip, s katerim smo določili iskalne indekse in brskalne sezname. Pri tem smo upoštevali principe in smernice za načrtovanje uporabniških vmesnikov, v sklopu katerih smo se najbolj osredotočali na Shneidermana. Predstavili smo potek izdelave digitalne knjižnice v programu Greenstone in dileme, ki so se porajale med delom. Nazadnje smo predstavili končni izgled digitalne knjižnice in prikazali nekaj načinov iskanja ter njeno uporabo. Uporabnikom prijazno digitalno knjižnico nam je uspelo oblikovati do te mere, kot to dopušča orodje Greenstone. Tekom izgradnje digitalne knjižnice so se pojavila tudi nova vprašanja, ki lahko vodijo v nadaljnje raziskovanje na podlagi zbranih podatkov.
Abstract
Quick rise of digital libraries in 21st century had lead to several discusions regarding this theme.
Many warns of need to prioritise user and to develop user friendly digital libraires, to which theoretic models, principals and trends of planning are oriented. In this seminar we are going to introduce how digital library of tales for children is built, and for which we gathered 140 recordings from Knjižnica Lenart and Mariborska knjižnica. Tales were published in time of partial closure regarding Covid-19 safety measures and it is how libraires stayed in touch with younger users. For building digital library we used open-source software Greenstone, which builds its collection based on metadata from Dublin Core and prototype, which we designed to set search indexes and browsing classifiers. It is where we followed principles and trends for planning user interface in which we focused on Shneiderman. We introduced creation of digital library in Greenstone and obstacles which we encountered. At the end we introduced final version of digital library, showed examples of searching and how to use it. We managed to build and create user friendly digital library within Greenstone tools. During creation of digital library we encountered on questions which can lead to new researches based on collected data.
Kazalo vsebine
1 UVOD ...6
2 TEORETIČNE PODLAGE ...7
2.1 Digitalna knjižnica ...7
2.2 Metapodatki ...8
2.3 Uporabniki digitalne knjižnice ...8
2.4 Teoretični modeli, principi in smernice za načrtovanje uporabniških vmesnikov 10 3 CILJI NALOGE ...12
3.1 Izdelava uporabnikom prijazne digitalne knjižnice ...12
3.2 Zbiranje posnetkov pravljic na območju Štajerske ...12
4 METODE ...13
4.1 Izbira orodja za oblikovanje ...13
4.2 Idejna zasnova ...13
4.2.1 Potencialni uporabniki ...13
4.2.2 Načini iskanja ...14
4.2.3 Dostop do virov ...17
4.3 Zbiranje gradiva ...17
4.4 Metapodatki ...18
4.5 Oblikovanje digitalne knjižnice ...20
4.5.1 Design ...20
4.5.2 Format ...21
5 REZULTATI ...27
5.1 Prikaz digitalne knjižnice ...27
5.1.1 Vstopna stran ...27
5.1.2 Brskanje ...28
5.1.3 Poizvedba ...29
5.1.4 Prikaz objektov ...30
5.1.5 Povezave ...31
6 SKLEP ...33
7 ZAKLJUČEK ...34
8 NAVEDENI VIRI ...35
Kazalo tabel
Tabela 1: Seznam zbranih metapodatkov...18
Kazalo slik Slika 1: Prototip iskalnih indeksov ...15
Slika 2: Prototip seznamov za brskanje ...16
Slika 3: Prototip prikaza gradiva s pripadajočimi metapodatki ...17
Slika 4: Oblikovanje seznama rezultatov ob poizvedbi (search) ...22
Slika 5: Oblikovanje prikaza objektov (display), 1-4 ...23
Slika 6: Oblikovanje prikaza objektov (display), 5-12 ...24
Slika 7: Oblikovanje prikaza objektov (display), 13-15 ...25
Slika 8: Oblikovanje seznama za brskanje (CL1) ...26
Slika 9: Vstopna stran digitalne knjižnice...27
Slika 10: Primer brskanja...28
Slika 11: Prikaz poizvedbe ...29
Slika 12: Prikaz objektov digitalne knjižnice ...30
Slika 13: Primer uporabe notranjih povezav ...31
Slika 14: Primer zunanje povezave ...32
Kazalo prilog
Priloga 1 na CD-ROM-u: Digitalna_knjiznica_pravljic Priloga 2 na CD-ROM-u: Zbirka_pravljic_in_Tezaver
Zahvala
Najlepša hvala doc. dr. Katarini Švab za mentorstvo in potrpežljivo pomoč pri nastajanju diplomskega seminarja.
Zahvaljujem se Knjižnici Lenart in Mariborski knjižnici za sodelovanje ter dovoljenje za uporabo posnetkov njihovih pravljičarjev, ki so omogočili nastanek digitalne knjižnice.
Hvala tudi vsem domačim, ki me podpirajo tekom študija in pri pisanju diplomskega seminarja.
1 UVOD
Digitalizacija nam je prinesla številne prednosti, ki so vplivale tudi na razširitev knjižničnih storitev. Mnoge zbirke, ali pa vsaj njeni deli, se tako prenašajo na splet, ki omogoča takojšnjo dostopnost skoraj od koderkoli.
Digitalizacija s svojim bliskovitim vzponom ni prinesla le prednosti, ampak je bila vzrok tudi mnogih dilem in zagat, kar je raziskovalce spodbudilo k proučevanju digitalnih knjižnic, uporabniških vmesnikov in njihovih uporabnikov. Te tri pojme bomo na kratko obravnavali v tem diplomskem seminarju in hkrati predstavili kako smo načrtovali digitalno knjižnico z zbirko posnetkov pravljic za otroke. Izkoristili smo trenutne prilagoditve splošnih knjižnic, ki so s snemanjem pravljic želele ohraniti stik z mladimi uporabniki in se dogovorili za sodelovanje s Knjižnico Lenart in Mariborsko knjižnico. Zbrali smo 140 posnetkov pravljic, jih popisali in ustvarili digitalno zbirko v programu Greenstone. Ta program smo tekom študija že spoznali, zato smo se odločili, da ga uporabimo za ustvarjanje digitalne zbirke posnetih pravljic. Popis pravljic iz območja Štajerske združuje objavljene posnetke splošnih knjižnic, ki spadajo pod OOK Mariborska knjižnica na enem mestu, kar bi lahko bilo koristno za morebitne nadaljnje raziskave o prilagoditvah splošnih knjižnic v času ukrepov proti Covid-19 ali primerjavo izbire pravljic in načinov izvedbe pravljičnih uric na daljavo med posameznimi knjižnicami.
Knjižnice so se za ohranjanje stika z uporabniki najpogosteje posluževale objavljanju na Facebook strani, Knjižnica Lenart je hkrati objavljala tudi na Youtube kanalu, Mariborska knjižnica pa je občasno delila povezavo do nekaterih pravljic, posnetih še pred časom Covid- 19, ki so jih posneli v sodelovanju z Radiem Maribor in jih naložili na Soundcloud. Ob pregledu slednjega smo odkrili tudi ostale starejše posnetke, ki smo jih prav tako vključili v digitalno knjižnico pravljic, saj so bile tudi te v času Covid-19 dostopne uporabnikom knjižnic.
2 TEORETIČNE PODLAGE 2.1 Digitalna knjižnica
Digitalna knjižnica je po eni izmed razlag Bibliotekarskega terminološkega slovarja knjižnica, ki nudi »knjižnične in informacijske storitve, ki omogočajo uporabo decentraliziranih elektronskih informacijskih virov s strojno komunikacijsko in programsko opremo brez časovnih in prostorskih omejitev« (Kanič idr., 2011).
Njeni cilji so dolgoročno ohranjanje informacij in omogočanje njihove dostopnosti. Lovasz idr. (2014) jo obravnavajo kot tradicionalno knjižnico, nadgrajeno s prednostmi, ki jih prinaša digitalna doba. Tako so tudi glavne naloge digitalne knjižnice zbiranje gradiva, omogočanje njihove dostopnosti za uporabnike, nudenje zbirke za izposojo gradiva ter omogočanje dostopa do informacij, hranjenje gradiva za branje ali študij in predstavlja okolje za hranjenje zbirke dokumentov. Nadgradnja knjižnice, ki jo prinaša digitalna doba, se kaže v usmerjanju na digitalne in digitalizirane dokumente, omogočanju hitrega oz.
takojšnjega dostopa do digitalnega gradiva od koderkoli in kadarkoli, spremembi okolja iz fizičnega v digitalno, kar pa zahteva uporabo dodatne programske opreme in orodij za izgradnjo digitalne knjižnice.
Xie in Matusiak (2016) pričneta opis začetkov digitalizacije z razvojem računalnikov med II.
svetovno vojno, kot dva izmed začetnikov razvoja, usmerjenega v začetek digitalne dobe in razvijalcev novih načinov iskanja pa štejeta Vannevarja Busha, ki je že leta 1945 razvijal tehnologijo za povezovanje sorodnega gradiva (kasneje v nekoliko drugačni obliki realizirano s povezavami na spletu) in Warrena Weaverja, ki je leta 1947 razmišljal o možnostih iskanja po celotnem besedilu (kasneje tudi omogočeno z razvojem spleta).
Kmalu nastopi Michael Hart, ki se leta 1971 v sklopu projekta Gutenberg loti digitalizacije tekstov. S pomočjo prostovoljcev mu je leta 2003 uspelo doseči cilj digitalizirati 10.000 prosto dostopnih besedil v ASCII formatu. Med najpomembnejše dosežek zadnjih desetletij, ki imajo velik pomen za razvoj digitalne knjižnice, se uvršča svetovni splet in z njim Tim Berners-Lee, ki je leta 1990 razvil idejo kako uporabnikom olajšati njegovo uporabo. S tem se je skokovito povzpelo število novih spletnih strani in splet je kmalu postal poplava informacij. Zato se je razvila miselnost, da je bolj pomembno najti pravo informacijo, kot pa jo posedovati. Tehnologija nam lahko namreč prinese zelo malo ali pa ogromno virov, odvisno je od tega, kako oblikujemo svojo informacijsko zahtevo.
Največji vzpon digitalnih knjižnic in repozitorijev je nastopil v začetku 21. stoletja, ko se je pričela udejanjati ideja o odprtem dostopu elektronskih informacijskih virov (Bashir idr., 2019). V svoji raziskavi ugotavljajo, da je Evropa vodilna po številu repozitorijev (od tukaj izvira kar 45% repozitorijev), sledita ji Azija in Severna Amerika. Po državah pa glede na število repozitorijev vodijo Združene države Amerike (15% repozitorijev), sledijo ji Velika Britanija, Japonska in Nemčija. V zbirke repozitorijev in digitalnih knjižnic gradiva običajno ne more prispevati vsakdo, ampak se vključi le skrbno izbrano gradivo, ki je v skladu s cilji in poslanstvom knjižnice, kar jih bistveno razlikuje od svetovnega spleta. Ni pomembno le, da je v digitalni knjižnici naloženih čim več dokumentov, pomembno je tudi ustvariti dober sistem, ki bo uporabniku omogočil čim lažje in uspešno iskanje potrebnih informacij. Za razliko od svetovnega spleta so dokumenti v digitalni knjižnici smiselno urejeni ter dosledno klasificirani, izbran vmesnik pa mora omogočati uporabo uspešne iskalne strategije, s katero uporabnik zadovolji svojo informacijsko potrebo (Xie in Matusiak, 2016).
2.2 Metapodatki
Digitalna knjižnica deluje na podlagi metapodatkov, ki opisujejo dokumente v njeni zbirki.
Metapodatki so po definiciji National Information Standards Organization - NISO (2004) strukturirane informacije o informacijskem viru, ki omogočajo njegov priklic, uporabo oz.
omogočajo njegovo upravljanje, pogosto pa jih opišemo kar z besedno zvezo podatki o podatkih. Metapodatki se delijo na tri glavne kategorije: opisni, administrativni in strukturni metapodatki. Opisni metapodatki vsebujejo informacije o vsebini objektov, njihov namen je omogočanje najdljivosti in identifikacije vira (npr. naslov, avtor, ključne besede).
Administrativni metapodatki vsebujejo informacije o lastništvu vira, njegovem dolgoročnem hranjenju, pogojih dostopnosti in uporabe, pa tudi tehnične informacije in informacije o zgodovini uporabe vira (npr. format datotek, število prenosov dokumenta).
Strukturni metapodatki nudijo informacije o povezavah med posameznimi deli objektov (npr. poglavja v knjigi).
Dandanes knjižnice stremijo k uporabi semantičnega spleta, ki omogoča izmenjavo strojno berljivih podatkov z uporabo podatkovnih modelov in ontologij za vzpostavljanje hiperpovezav. Park in Kipp (2019) opisujeta hiperpovezave kot nadgradnjo semantičnega spleta. Te temeljijo na povezavah med identifikatorjem vira URI in sodobnim podatkovnim modelom RDF, s čemer se podatki izpostavijo, delijo in povezujejo v spletnem okolju. Kot prednost semantičnega spleta za uporabnika opisujeta tudi omogočanje objavljanja strukturiranih podatkov na raznolike načine, vključno s povezovanjem podatkov, deljenjem in njihovo ponovno uporabo.
2.3 Uporabniki digitalne knjižnice
Zasnova digitalne knjižnice temeljijo na potrebah potencialnih uporabnikov – kdo jih bo uporabljal, kakšne bi lahko bile uporabnikove informacijske potrebe, na kakšne načine bi želeli iskati informacije. Vilar in Žumer (2008) opozarjata, da je pomembno uporabnikom čim bolj olajšati uporabo naše digitalne knjižnice, da bo njihova uporabniška izkušnja pozitivna in se bodo radi vračali. Potek uporabnikovega iskanja informacij v informacijskem sistemu razdelita na 10 zaporednih nalog:
1. Prepoznavanje informacijskega problema;
2. Definicija informacijskega problema (večina sistemov ne ponuja pripomočkov za prepoznavanje in definicijo informacijskega problema, zato lahko nastopi težava, če uporabnik pred poizvedovanjem informacijskega problema ne definira dovolj natančno);
3. Izbor informacijskega vira (uporabniki se radi zatekajo k enostavnim in dostopnim informacijskim virom, izbirajo jih tudi na podlagi opisa o informacijskem viru, zato je pomembno, da ga snovalci čim bolje opišejo);
4. Oblikovanje poizvedbe (z izpolnjevanjem poizvedovalnih okenc v obrazcu, navajanjem pojmov v eno poizvedovalno okence, izbiro izrazov iz slovarja, z oblikovanjem ukazov v obliki logičnih izrazov);
5. Izvedba iskanja;
6. Pregled rezultatov (pomemben je pregleden prikaz zadetkov in razvrščanje po določenem kriteriju, ki ga lahko izbere uporabnik sam);
7. Ekstrakcija informacij (shranjevanje izbranih rezultatov na različne načine);
8. Razmišljanje o opravljeni poizvedbi (pomembno je, da vmesnik uporabniku omogoča vračanje in ponovitev katerega izmed postopkov);
9. Iteracija (sem sodi tudi povratna informacija o relevantnosti);
10. Zaključek (uporabnik ima možnost, da se kadarkoli odjavi iz sistema).
Avtorici navajata, da je za uporabnika ena najzahtevnejših nalog pretvorba informacijske potrebe v sistemu razumljivo poizvedbo, veliko osebnega vložka pa zahteva tudi izbira zbirke.
Marchionini (1992) predstavi svoja opažanja o uporabnikih sistemov za poizvedovanje.
Njihove značilnosti so usmerjenost v reševanje informacijskih problemov (želijo si uspešno opraviti svojo nalogo in zadovoljiti svoje informacijske potrebe s konkretnimi odgovori), v iskanje so pripravljeni vložiti čim manj truda in čim več zadovoljstva (večina za iskanje raje porabi več časa, kot pa se poslužuje kompleksnih strategij, ki zahtevajo več kognitivnega vložka), pozitiven odnos imajo do vizualno zanimivih vmesnikov. Uporabniki (še posebno tisti, rojeni v digitalni dobi), pogosto nimajo osebne iskalne strategije in najpogosteje iščejo s ključnimi besedami, naprednejšega iskanja pa se le redko poslužujejo (Lewandowski, 2005; Shneiderman, 1997; Vilar in Žumer, 2008; Zulkifli idr., 2019). Pogosto informacije iščejo naključno, razpršeno in neorganizirano, zato jim lahko v digitalni knjižnici pristopimo naproti z dobro oblikovanim sistemom za brskanje, kjer lahko sami izberejo kar jih zanima.
Raziskave o uporabnikih so pokazale, da na način dela, dosežen uspeh in zaznave uporabnikov vplivajo tudi njihove osebne lastnosti ter način razmišljanja in predelave informacij (Vilar in Žumer, 2008).
Pomembno je omogočiti enostavno uporabo digitalne knjižnice tako za uporabnike, ki jo obiščejo prvič, kot tudi za tiste, ki jo redno uporabljajo. Shneiderman (1997) zato opisuje štirifazno ogrodje, ki omogoča približevanje digitalne knjižnice čim več različnim uporabnikom. Kot prvo fazo določi oblikovanje zahteve, druga je izvedba iskanja, tretja pregled rezultatov in četrta možnost počiščenja.
Feria idr. (2018) obravnavajo 53 kazalcev uspešnosti digitalnih knjižnic, ki jih delijo v tri skupine: tehnologija, organiziranost in okolje. Tehnologija zajema procese (se nanaša na programska orodja in procese, ki podpirajo digitalne storitve), ogrodje (osnovne komponente digitalne knjižnice) in programska oprema (programski jezik posamezne digitalne knjižnice). Kazalce uspešnosti iz skupine organizacije razvrščajo med družbo (ustvarjalci in uporabniki digitalnih knjižnic), storitve (funkcionalnost in predvideni načini uporabe digitalnih knjižnic), zgradbo (vsebina digitalne knjižnice, kot so metapodatki, dokumenti itd.). V skupini okolje so kazalci razdeljeni med podskupine: prostornost (definira velikost prostora, namenjenega zbirki in delovanju digitalne knjižnice), motivacija (definirajo cilje digitalnih knjižnic in načrt delovanja), standardi (parametri, ki omogočajo ocenjevanje digitalne knjižnice in njenih storitev), lokacija in čas (definirata lokacijo digitalne knjižnice, ter hitrost odziva).
Pomembno vprašanje pri izgradnji digitalne knjižnice je njena primernost za uporabnike, kar se izvaja preko evalvacij na stopnji njene zasnove ali kasneje, ko digitalna knjižnica že deluje. Saračević (2004) ugotavlja, da kljub naglemu razvoju digitalnih knjižnic, evalvacije niso pogosto izvedene. Razlogi za to so po njegovem mnenju kompleksnost digitalnih knjižnic, čakanje na primerni trenutek (za evalvacijo še je prezgodaj), pomanjkanje interesov, finančnih sredstev in časa, ter dejstvo, da evalvacija še ni del kulture v proučevanju digitalnih knjižnic. Avtor opiše versus hipotezo, po kateri bi naj digitalne
knjižnice delovale po načelu uporabniki proti digitalnim knjižnicam, namesto uporabniki in digitalne knjižnice, saj ugotavlja, da imajo uporabniki veliko težav pri njihovi uporabi.
Razlogi za to bi naj bili nerazumevanje digitalnih knjižnic s strani uporabnikov, vizija uporabnikov se velikokrat razlikuje od vizije oblikovalcev, premalo jim je poznan razpon zmogljivosti digitalne knjižnice, pogosto se znajdejo v slepi ulici in ne vedo kako ravnati naprej. V izogib temu lahko knjižnice ponujajo razna izobraževanja o uporabi digitalne knjižnice in druge informacijsko komunikacijske tehnologije, ali izvajajo evalvacije, s pomočjo katerih ugotavljajo kako digitalno knjižnico izboljšati. Evalvacija se izvede na različnih nivojih:
1. Evalvacija izobraževanj za uporabo digitalnih knjižnic;
2. Evalvacija orodij;
3. Evalvacija delovanja digitalne knjižnice;
4. Vrednotenje ocenjevalne sheme;
5. Študije uporabniškega vedenja tekom uporabe digitalne knjižnice.
Za izvedbo evalvacije lahko izbiramo med širokim spektrom metod: anketa, strukturiran intervju, fokusna skupina, opazovanje, reševanje nalog, glasno razmišljanje, študija primera, analiza dnevnika, eksperiment, analiza zapisov, analiza uporabe, analiza pogovora, ekonomska analiza itd. Kriteriji za vrednotenje digitalnih knjižnic se nanašajo na izbrane standarde za presojo (npr. uporabnost, sistemske značilnosti, etnografski kriteriji). Vsaka metoda ima svoje prednosti in slabosti, najpogosteje pa strokovnjaki omenjajo ekspertno in uporabniško študijo, ali priporočajo kombinacije več različnih metod (Saračević, 2004;
Vilar in Žumer, 2008).
2.4 Teoretični modeli, principi in smernice za načrtovanje uporabniških vmesnikov
Interakcijo med digitalno knjižnico in uporabnikom omogoča uporabniški vmesnik.
»Uporabniški vmesnik služi kot vezni člen med uporabnikom in računalniškim sistemom in omogoča njegovo uporabo« (Vilar in Žumer, 2008, str. 42). Dober uporabniški vmesnik uporabniku omogoča čim bolj učinkovito, enostavno in prijetno interakcijo z digitalno knjižnico, je učinkovit, uporabniku pa omogoča uspešno delo z vmesnikom, kar na kratko opišemo s pojmoma uporabnost in uporabniška prijaznost.
Avtorici dalje naštejeta značilnosti uporabniško prijaznega vmesnika. To so razumljivost za uporabnika, hitra priučitev njegove uporabe, učinkovita in enostavna uporaba, prilagodljivost ter zbujanje pozitivnih stališč in občutkov ob uporabi. Nielsenova pogosto citirana pravila o uporabnosti uporabniškega vmesnika velevajo, da mora uporabniški vmesnik slediti naslednjim načelom: vračanje sistemskih informacij, skladnost sistema z okoljem, občutek nadzora in svobode, upoštevanje standardov, preprečevanje napak, spodbujanje prepoznavanja namesto pomnjenja, prilagodljivost in učinkovitost, estetika in minimalistični dizajn, pomoč pri prepoznavanju, diagnosticiranju in popravljanju napak (Nielsen, 1994, 1999 v Vilar in Žumer, 2008).
Poleg dobrega poznavanja uporabnikov, upoštevanja nalog, ki jih bodo tekom iskanja opravljali ter zagotavljanja uporabnosti in uporabniške prijaznosti, je potrebno pri
načrtovanju digitalnih knjižnic in njihovih uporabniških vmesnikov slediti tudi teorijam, modelom, principom in smernicam (Shneiderman in Plaisant, 2005).
Teorije in modeli zastavljajo okvir, katerih namen je predstaviti dejansko stanje, ter oblikovati okvir za razumevanje specifičnih vidikov pri načrtovanju uporabniških vmesnikov (Vilar in Žumer, 2008).
Principi so namenjeni oblikovanju alternative za načrtovanje in omogočajo primerjave med njimi. Shneiderman in Plaisant (2005) opozarjata, da je potrebno upoštevati različnost uporabniških sistemov (razlike so med drugim tudi posledica raznolikosti uporabniških profilov, ki jo morajo pri izgradnji upoštevati snovalci), koristno je prepoznavanje napak (z dobro načrtovanim sistemom se lahko njihovo število zmanjša) in našteje osem zlatih pravil za načrtovanje uporabniških vmesnikov:
1. Prizadevanje za konsistentnost;
2. Možnost uporabe bližnjic;
3. Ponudba informativnih povratnih informacij;
4. Logična celota sekvenc dialoga;
5. Toleranca do uporabnikovih napak;
6. Možnost vračanja na vsakem koraku;
7. Sistem daje uporabniku občutek nadzora;
8. Čim manjša obremenitev kratkoročnega spomina.
Smernice za načrtovanje vmesnikov izhajajo iz prakse in so povezane s konkretnimi pravili ali situacijami. Shneiderman in Plaisant (2005) jih razdeli v tri skupine. V prvi so smernice za prikaz podatkov, pri katerih se upošteva konsistentnost (tako na nivoju terminologije, kot tudi izgleda uporabniškega vmesnika), poznanost in domačnost informacij, ki se uporabniku prikažejo na zaslonu, čim manjša kognitivna obremenitev uporabnika, uporaba sorodnih oblik podatkov, prilagodljivost (uporabnik lahko uporabi prilagoditve prikaza podatkov za opravljanje posamezne naloge), zbujanje pozornosti (npr. pri opozarjanju na napake). V drugi skupini so smernice za vnos podatkov, pri katerih veljajo podobna načela kot pri smernicah za prikaz. V tretji skupini opiše uravnoteženje avtomatizacije in človekovega nadzora, ki pripomoreta k poenostavljanju uporabnikovih opravil.
3 CILJI NALOGE
3.1 Izdelava uporabnikom prijazne digitalne knjižnice
Za cilj smo si zastavili zasnovati in izdelati uporabnikom prijazno in funkcionalno digitalno knjižnico, pri čemer bi upoštevali poznane principe in smernice za oblikovanje uporabniških vmesnikov. Tekom zasnove bi premislili o potencialnih uporabniških skupinah in poskušali predvideti njihove potrebe in te upoštevali pri načrtovanju digitalne knjižnice.
Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
− Kako zasnovati digitalno knjižnico, ki bo prijazna za potencialne uporabnike?
− Katere metapodatke je smiselno zbrati, da bi sledili ciljem digitalne knjižnice?
− Ali je glede na ponujeno orodje in vrsto gradiva možno upoštevati vse principe in smernice za načrtovanje digitalnih knjižnic?
3.2 Zbiranje posnetkov pravljic na območju Štajerske
Cilj naloge je tudi na enem mestu zbrati posnetke pravljic knjižničarjev, ki delujejo in sodijo pod okrilje Osrednje območne knjižnice Maribor. Želeli smo vključiti predvsem tiste pravljice, ki so bile posnete tekom (delnega) zaprtja knjižnic zaradi ukrepov proti Covid-19.
Prvo obdobje zaprtja je potekalo od marca 2020, prve objave pravljic pa smo zasledili konec marca 2020. Zaključilo se je meseca maja 2020. Drugo obdobje je bilo daljše, potekalo je od oktobra 2020 do konca aprila 2021. V teh dveh obdobjih je nastalo največ posnetkov pravljic, nekateri pa so nastali tudi v obdobju, ko je bilo ponovno dovoljeno odprtje pravljične sobe.
4 METODE
4.1 Izbira orodja za oblikovanje
Za izdelavo digitalne knjižnice smo uporabili odprtokodno programsko opremo Greenstone, ki smo jo prenesli s spletne strani Greenstone digital library software (b. d.) 1. Greenstone je orodje za izgradnjo, urejanje in distribucijo digitalnih zbirk, ki omogoča preprosto organizacijo informacij. Programsko opremo so leta 2000 zasnovali na univerzi v Waikatu v sklopu New Zeland Digital Library Project, projektu sta se pridružili tudi svetovni organizaciji UNESCO in Human Info NGO. S projektom so želeli spodbuditi digitalizacijo vsebin v knjižnicah in osveščati uporabnike o delovanju in uporabi digitalnih knjižnic.
Projekt je bil mednarodno prepoznan in leta 2004 nagrajen z IFIP Numar award za dvigovanje socialne zavesti o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah.
Za uporabo tega orodja smo se odločili zaradi njegove enostavne namestitve, preproste uporabe in brezplačnosti. Programska oprema deluje na vseh verzijah Windowsa, Unix/Linux in Mac OS-X. Vmesnik se lahko oblikuje glede na predvidene potrebe potencialnih uporabnikov in glede na lastne estetske preference. Uporablja dva različna vmesnika, enega za uporabnike (Reader interface) in enega za knjižnico (Librarian interface). Ena izmed prednosti je njegova večjezičnost, s katero podpira več kot 60 različnih jezikov. Program uporablja strežnik, ki lahko upravlja s katerokoli zbirko, povezano s protokolom za žetev metapodatkov OAI-PMH, kar omogoča visok nivo interoperabilnosti in s tem upošteva sodobne standarde. Za opis metapodatkov uporablja štiri različne podatkovne modele – to so Dublin Core, RFC 1807, NZGLS (New Zeland Government Locator Service) in AGLS (Australian Government Locator Service).
Za potrebe svoje naloge smo oktobra 2020 prenesli programsko opremo Greenstone 3.09.
Greenstone3 je verzija, ki se redno posodablja. V času izdelave digitalne knjižnice je že začela delovati posodobljena verzija Greenstone 3.10, ki je sedaj dostopna na njihovi spletni strani. Greenstone3 je zapisan v jeziku Java in uporablja prednosti številnih spletnih tehnologij, kar mu daje dinamičnost.
4.2 Idejna zasnova
Prvi korak pred izdelavo digitalne knjižnice pravljic je njena idejna zasnova. Pred dejansko izdelavo je potrebno dobro načrtovanje. Premislili smo o namenu zbirke, značilnostih gradiva, ki ga bo vsebovala ter o značilnostih in potrebah potencialnih uporabnikov.
4.2.1 Potencialni uporabniki
Kot so omenjale že predhodno opisane raziskave, je ozir na uporabnike pomemben dejavnik pri načrtovanju digitalne knjižnice. Premislili smo katere profile uporabnikov bi zanimala naša digitalna knjižnica, ter kakšne bodo njihove informacijske potrebe.
Digitalne knjižnice posnetih pravljic bi se lahko posluževali starši, ki iščejo razvedrilo za svojega otroka, pedagogi, ki iščejo primeren material za vključitev v pedagoški proces, knjižničarji, ki digitalno knjižnico obiščejo za iskanje idej za izvedbo lastnih dejavnosti, pa tudi raziskovalci oz. študenti, ki proučujejo posnete pravljice v raziskovalne oz. študijske
1 https://www.greenstone.org/
namene. Digitalno knjižnico pravljic bi lahko uporabljali tudi otroci, vendar bi bile zanje potrebne dodatne prilagoditve, kot so velike tiskane črke, izrazitejša vizualizacija (npr.
piktogrami), vključitev igrifikacij ipd. Ker teh prilagoditev ni, digitalna knjižnica ni dovolj primerna za samostojno uporabo s strani mlajših otrok.
4.2.2 Načini iskanja
Ko smo premislili o potencialnih uporabnikih digitalne knjižnice, smo se osredotočili na načine iskanja, ki bi na čim lažji in intuitiven način omogočali zadovoljitev njihovih informacijskih potreb in izdelali prototip.
Iskalni indeksi
V iskalnem indeksu smo omogočili izbiro enega izmed štirih načinov iskanja (Slika 1):
• Vsi metapodatki je način iskanja, ki smo ga določili za privzet način iskanja, s katerim iščemo po vseh metapodatkih, ki so zajeti v opise posnetih pravljic.
• Naslov omogoča iskanje po naslovu pravljice oz. posnetka.
• Ime avtorja je način iskanja, s katerim smo omogočili iskanje po imenih avtorjev, ki so sodelovali pri nastanku pravljice. Sem se ne štejejo le primarni avtorji (pisatelji), ampak tudi sekundarni avtorji, v kolikor so bili navedeni v posnetku (skladatelj, ilustratorji).
• Ključne besede je način iskanja, s katerim iščemo po predhodno določenih ključnih besedah, ki opisujejo pravljice. Določili smo jih po lastni presoji s pomočjo Spletnega splošnega slovenskega geslovnika in v ta namen izdelali lasten tezaver.
Zgoraj omenjeni tezaver smo izdelali v tabeli Excel, kjer smo v posamezne stolpce vpisovali ključne besede, določene s pomočjo Spletnega splošnega slovenskega geslovnika (SSSG)2. V kolikor je že obstajala normativna oblika v SSSG, smo uporabili to obliko ključnih besed, v kolikor primernih besed nismo našli, pa smo jih določili sami. Ključne besede smo nato vpisali v enega izmed posameznih stolpcev v tabelo Excel (osebe, živali, druga bitja, kraj in čas, lastnosti, dejavnosti, predmeti), program pa je s funkcijo izpisovanja že obstoječih ključnih besed pomagal, da se ključne besede niso podvajale in, da so se uporabljale dosledno v množinski obliki.
2https://sssg.nuk.uni-lj.si/
Seznami za brskanje
Odločili smo se za šest kategorij za brskanje (Slika 2):
• Avtorske pravljice, kjer so pravljice razvrščene pod črko abecede, s katero se prične priimek avtorja.
• Ljudske pravljice je kategorija s pravljicami, ki so se ohranile preko ustnega izročila, razdeljenimi po narodnih skupinah, iz katerih izvirajo.
• Izvor vsebuje vse zbrane pravljice, ki so najprej razdeljene med pet kontinentov (Afrika, Amerika, Avstralija, Azija in Evropa), znotraj posameznega kontinenta so razdeljene med države izvora, znotraj posamezne države pa se lahko delijo še na posamezne pokrajine (npr. Pohorje in Prekmurje). Na področju Severne in Južne Amerike smo se odločili za združitev pod pojem Amerika, predvsem zaradi indijanskih ljudskih pravljic, za katere ne moremo določiti iz katerega dela Amerike prihajajo in zaradi relativno majhnega števila držav. Dilemo, kam uvrstiti romsko etnično skupino smo rešili tako, da smo jo uvrstili pod predvideni kontinent njihovega izvora, Azijo.
• Vrsta posnetka je kategorija s posnetki, razdeljenimi v tri skupine: »avdioposnetek«
s pravljicami, namenjenimi radijskemu predvajanju, posnetimi še pred obdobjem Covid-19, »avdioposnetek z grafiko« s pripovedovanimi pravljicami, popestrenimi z grafičnimi prikazi in »videoposnetek« s posnetki pripovedovalcev ali listanja po pripovedovani pravljici (pravljice iz zadnjih dveh kategorij so bile posnete z namenom ohranjanja stika z uporabniki v času ukrepov proti Covid-19).
• Zahtevnost je kategorija, razdeljena med štiri skupine. Prvo kategorijo smo poimenovali »1 - preproste spoznavne pravljice«, ki so namenjene najmlajšim poslušalcem, ki šele spoznavajo svet in medsebojne odnose. »2 - nezahtevne pravljice« so lahkotne pravljice z že razvito zgodbo, a običajno brez globljega pomena. »3 - poglobljene pravljice« so skupina z zgodbami za nekoliko starejše
Slika 1: Prototip iskalnih indeksov
otroke, ki že lahko razumejo globlji pomen pripovedi. »4 - zahtevne pravljice« so resne in težje razumljive pripovedi, tako zaradi pomena kot tudi pripovedovanja v narečju, primerne so tudi za odrasle poslušalce.
• Knjižnice je zadnja izmed kategorij, v kateri so pravljice hierarhično razdeljene najprej med dve knjižnici, v katerih so posnetki posneti (Mariborska knjižnica in Knjižnica Lenart), znotraj knjižnic pa še med pripovedovalce pravljic (ena pravljičarka Knjižnice Lenart in 11 pravljičarjev Mariborske knjižnice).
Sprva kategorije Ljudske pravljice nismo načrtovali, zato je v prototipu ni zaslediti, vendar smo med zbiranjem posnetkov ugotovili, da je pravljic brez avtorja veliko in bi jih bilo smiselno predstaviti v lastnem zavihku. V šolah, vrtcih, pa tudi v knjižnicah namreč radi posegajo tudi po ljudskih pravljicah, zato smo predvidevali, da bi bilo za uporabnike koristno, da jih lahko hitro najdejo v seznamu za brskanje digitalne knjižnice.
Kategorija Vrsta posnetka je predstavljala dilemo o smiselnosti takšne razdelitve. Ohranili smo jo, saj smo predvidevali, da bo za potencialne uporabnike koristna, če bodo iskali pravljice, ki jih želijo predstaviti skupini otrok ali posamezniku ob določeni priložnosti. Tako lahko na primer vzgojitelj ali učitelj mlajših otrok, ki išče gradivo za interaktivno popestritev ure, najde posnetke z grafično zanimivim ozadjem ali videoposnetkom, na katerem pravljičar lista po slikanici, po drugi strani pa lahko učitelj nekoliko starejših otrok, ki želi predstaviti le vsebino pravljice le-to poišče med avdioposnetki.
Največ dilem in dvomov je nastalo ob določanju kategorije Zahtevnost, ki se je sprva imenovala Starostna skupina. Pravljic nismo želeli strogo ločiti glede na starost otrok, za katero naj bi bile napisane, ampak smo želeli določiti lastne skupine glede na težavnost razumevanja pravljic. Sprva smo se odločali o skupinah otrok, ki bi po našem mnenju lahko bili predvideni poslušalci (najmlajši, srednji, starejši in najstarejši), vendar je takšna razdelitev preveč podobna starostnim skupinam in ni dovolj dobro definirano kaj v to skupino spada. Nazadnje smo se odločili za razdelitev po zahtevnosti pravljic, s katero smo okvirno opisali tudi vrsto pripovedi, pri čemer se lahko potencialni uporabnik sam odloči kakšna zahtevnost je primerna za njegove potrebe. Ker nismo določili starostne omejitve, lahko uporabnik izbere tudi katerokoli drugo kategorijo, ki bi lahko bila primerna glede na razumevanje otrok.
Slika 2: Prototip seznamov za brskanje
Prototip
Na tej stopnji smo premislili tudi o končnem izgledu digitalne knjižnice in izdelali prototip, iz katerega so razvidni vsi način iskanja (Slika 1), brskanja (Slika 2) ter prikaz rezultatov s pripadajočimi metapodatki (Slika 3).
4.2.3 Dostop do virov
Uporabniki bodo v naši digitalni knjižnici dostopali do virov preko URL povezave, ki vodi do objave pravljice na spletu, kjer jo je posamezna knjižnica javno objavila (Facebook, Youtube ali Soundcloud), neposreden prenos posnetkov iz digitalne knjižnice pa ni možen.
4.3 Zbiranje gradiva
Posnetke pravljic smo iskali na spletnih straneh knjižnic, na Youtube kanalu in med objavami na Facebook strani. Posnetke Knjižnice Lenart smo našli tako na Facebook strani kot tudi na Youtube kanalu, aktualne pravljice pa so bile redno objavljene na njihovi spletni strani v posebnem zavihku. Večino posnetkov Mariborske knjižnice smo našli med objavami na Facebook strani, kjer smo našli tudi povezavo do Soundclouda, na katerem so zbrane pravljice, posnete v sodelovanju z Radiem Maribor. Povezave do posnetkov so objavljene tudi v seznamu na njihovi spletni strani.
Objave smo začeli spremljali novembra 2020, zaključili pa smo junija 2021. Iskali smo tudi retrospektivno in tako našli nekaj starejših posnetkov. Knjižnica Lenart je svojo prvo pravljico objavila 28. marca 2020 in do zadnje objave 30. junija 2021 pripravila 44 posnetkov pravljic. Objave smo spremljali tudi v juliju 2021 in opazili, da so ponovno objavili nekatere izmed že prej objavljenih pravljic. Za to so se najverjetneje odločili zaradi časa dopustov. Mariborska knjižnica je svoj prvi posnetek objavila 7. aprila 2020 (na Soundcloud so sicer tudi starejši posnetki, vendar tukaj ni bilo zabeleženega datuma). Zadnjo pravljico so objavili 20. aprila 2021, saj so kasneje pravljične urice ponovno izvedli v živo v knjižnici,
Slika 3: Prototip prikaza gradiva s pripadajočimi metapodatki
in do takrat objavili 94 posnetkov pravljic (65 na Soundcloud). Posnetke pravljic smo iskali tudi na spletnih straneh Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, a jih tam nismo zasledili. Skupno tako naša digitalna knjižnica zajema 140 posnetkov pravljic oz. objektov.
4.4 Metapodatki
Za prikaz pravljic v digitalni knjižnici smo uporabili slike zaslona, ki smo jih uredili in shranili v mapo s fotografijami ter jim za ime določili naslove pravljic, pri čemer smo pazili, da v poimenovanju fotografij ne uporabljamo šumnikov. S tem smo se izognili težavam pri prenosu fotografij v program Greenstone.
Pri izbiri metapodatkov smo bili pozorni na njihov prikaz na posamezni stopnji v okolju digitalne knjižnice, na njihov pomen za uporabnike ter na njihovo funkcijo pri iskanju. Z določanjem metapodatkov smo pričeli v programu Excel, nato smo nekoliko prirejene metapodatke prepisali v zbirko digitalne knjižnice Greenstone.
Metapodatke opisujemo v zavihku »Enrich« s pomočjo metapodatkovne sheme Dublin Core, ki nudi nabor standardnih elementov in je fleksibilen za opisovanje raznolikih vrst gradiva, hkrati pa omogoča prenos metapodatkov med različnimi programi, ki uporabljajo to ali vsaj katero drugo kompatibilno shemo, ki omogoča medsebojni prenos metapodatkov. Osnovni nabor elementov obsega 15 terminov, ki jih uporablja tudi program Greenstone, z možnostjo razširitve s pomočjo kvalifikatorjev. Uporaba posameznih elementov ni obvezna, vsak element pa je lahko ponovljiv (Dublin Core Metadata Initiative, 2005).
Kvalifikatorje, zapisane za znakom strešica »^« smo primarno izbirali po predlogu, zapisanem v navodilih za uporabo elementov Dublin Core sheme, ki smo jih našli na spletni strani Dublin Core Metadata Initiative3 (npr. dc.Title^alternative). Ko je le-teh zmanjkalo, smo določili lastne kvalifikatorje za smiselno povečanje števila elementov (npr.
dc.Creator^ilustr) in s tem tvegali, da metapodatkov v takšni obliki v prihodnje ne bi bilo možno prenašati med različnimi podatkovnimi shemami, v kolikor bi se pojavila potreba po tem. Med nabor elementov smo jih dodali s pomočjo funkcije »Manage Metadata sets«.
V spodnji tabeli smo naredili primerjavo zbranih metapodatkov v tabeli Excel in uporabljenih metapodatkov v digitalni knjižnici v Dublin Core formatu (Tabela 1).
Tabela 1: Seznam zbranih metapodatkov
Excel Dublin Core Opis
Naslov pravljice dc.Title Vpis naslova pravljice
Naslov posnetka dc.Title^alternative Vpis naslova posnetka, kot ga je določil pripovedovalec
Primarni avtor pravljice
dc.Creator Normativna obliko imena primarnega avtorja pravljice, ki smo jo določili s pomočjo
Normativne datoteke osebnih in korporativnih imen (Conor)4, ime se izpiše v invertirani obliki
3 https://www.dublincore.org/specifications/dublin-core/usageguide/qualifiers/
4 https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor
Sekundarni avtor pravljice
dc.Creator^skl dc.Creator^ilustr
Za vpis imen oseb, ki nosijo sekundarno odgovornost za avtorstvo (ilustrator,
skladatelj), ime se izpiše v naravnem vrstnem redu
Pripovedovalec dc.Creator^prip Vpis pravljičarja, ki pripoveduje pravljico, ime se izpiše v naravnem vrstnem redu
Ključne besede dc.Subject and Keywords
Za vpis ključnih besed, ki smo jih določili po lastni presoji z izdelavo lastnega tezavra in s pomočjo SSSG
Zahtevnost dc.Description Za določitev ene izmed štirih stopenj
zahtevnosti, ki smo jih določili po lastni presoji Posebna
priložnost
dc.Description^pos Sem smo vpisali morebitno posebno priložnost po lastni presoji, za katero bi bila pravljica še posebej primerna (npr. kulturni dan, prvi april) / dc.Publisher Element, ki smo ga izpolnili za ustvarjanje
hierarhije med knjižnico in pripovedovalci, ki jo določimo z navpično črto med podatkoma Knjižnica dc.Publisher^knj Vpis knjižnice, ki objavlja pravljico, kar smo
uporabili za prikaz metapodatkov ob pregledu gradiva digitalne knjižnice
Datum objave posnetka
dc.Date Datum objave posnetka (v tabeli Excel je natančno določen v obliki [dd.mm.llll], v digitalni knjižnici pa smo se odločili za zapis [mesec leto], kar kljub nekoliko manjši natančnosti ne bi vplivalo na funkcionalnost digitalne knjižnice)
Vrsta posnetka dc.Resource Type Za vpis ene izmed treh vrst posnetka (videoposnete, avdioposnetek ali avdioposnetek z grafiko)
Dolžina posnetka
dc.Format^extent Dolžina posnetka v obliki [min:s] (Excel) in [min s] (Dublin Core)
Medij dc.Format^medium Vpis enega izmed treh medijev, na katerih so objavljeni posnetki (Youtube, Facebook, Soundcloud)
Povezava Druge povezave
dc.Relation^fb dc.Relation^sound dc.Relation^yt
URL naslov, kjer je objavljena pravljica (v mnogih primerih je pravljica objavljena na več medijih, zato smo dodali metapodatek Druge povezave)
Izvor dc.Coverage Vpis kontinenta, države in regije pravljice, od koder izvira, med katerimi smo v digitalni knjižnici s pomočjo navpične črte oblikovali hierarhične odnose
/ dc.Coverage^spatial V digitalni knjižnici smo določili dodatni element za vpis države in regije izvora, ki se izpišeta pri prikazu metapodatkov ob pregledu posameznega gradiva digitalne knjižnice Narodnost dc.Coverage^ljud Element za vpis podatka o izvoru ljudskih
pravljic, s čemer smo omogočili izdelavo brskalnega seznama Ljudske pravljice Montaža/video
produkcija
/ Vpis knjižničarja, ki je poskrbel za montažo videoposnetka (neuporabljen podatek v digitalni knjižnici)
Datum objave druge povezave
/ V kolikor se razlikuje od Datuma objave posnetka, smo v digitalni knjižnici uporabili starejši datum
Opis / Opis, zapisan pod objavo pravljice na spletu (v
digitalni knjižnici neuporabljen podatek)
4.5 Oblikovanje digitalne knjižnice 4.5.1 Design
V zavihku »Design« smo oblikovali iskalne indekse in sezname za brskanje.
Iskalni indeksi
Iskalne indekse smo ustvarili s pomočjo funkcije »Search Indexes«. Določili smo, da iskalni indeks »Vsi metapodatki« išče po vseh metapodatkih, ki smo jih uporabili pri opisovanju objektov. Z iskalnim indeksom »Naslov« iščemo po metapodatkih dc.Title in dc.Title^alternative, s čemer smo omogočili, da lahko uporabnik najde iskano pravljico tako po uradnem naslovu, kot tudi po naslovu, ki ga je za svoj posnetek izbrala knjižnica. Z iskalnim indeksom »Avtor« iščemo po metapodatkih dc.Creator, dc.Creator^ilustr, dc.Creator^skl, s čemer smo omogočili iskanje tako po primarnem, kot tudi po sekundarnem avtorju pravljice. Odločili smo se še za en iskalni indeks, »Ključne besede«, s katerim smo omogočili iskanje po dc.Description^pos, dc.Subject and Keywords, dc.Title in dc.Title^alternative. Za takšno izbiro metapodatkov smo se odločili, ker smo želeli omogočiti čim boljši prikaz rezultatov z načinom iskanja po ključnih besedah, s katerimi bi lahko iskali uporabniki. Ključne besede v polju dc.Subject and Keywoeds smo določili po pravilih SSSG, v naslovu pa se lahko nekatere ključne besede pojavijo v drugačni obliki (npr.
medvedi v dc.Subject and Keywords in medved v dc.Title), razširitev polj za iskanje pa lahko v tem primeru le koristi. Z vključitvijo polja dc.Description^pos smo uporabnikom omogočili tudi, da najdejo pravljice, ki so povezane z morebitno posebno priložnostjo (npr. noč čarovnic).
Nazadnje smo iskalne indekse še poimenovali tako, kot se prikažejo uporabniku ob polju z iskalnim okencem.
Seznami za brskanje
Brskalne sezname smo ustvarili s pomočjo funkcije »Browsing Classifiers«, kjer smo najprej počistili prednastavljene kategorije ter nastavili lastne z uporabo funkcij »Select classifier to add« in »Add Classifier«.
Za kategorijo Avtorske pravljice smo izbrali vrsto seznama »List«, v katerem se prikažejo metapodatki iz dc.Creator, kar se v digitalni knjižnici prikaže kot seznam črk, razvrščenih po abecednem vrstnem redu, pod katerimi najdemo avtorje z enako začetnico priimka.
Sledi kategorija Ljudske pravljice, za katero smo izbrali »AZCompactList« z metapodatki za prikaz iz dc.Coverage^ljud. Tak seznam razvrsti posnetke pravljic v seznam kategorij po abecednem vrstnem redu. Kategorije zajame iz podatkov, ki so vpisani v izbrano polje DC formata.
Kategorijo Izvor smo oblikovali kot hierarhično urejene nivoje z izbiro vrste seznama
»Hierarchy«, ki temelji na podatkih v dc.Coverage. Najprej se v digitalni knjižnici prikažejo podatki iz nivoja, na katerem so vpisani kontinenti. S klikom na posamezni kontinent se odpre naslednji nivo z državami, iz katerih izvirajo pravljice. Tukaj lahko s klikom na posamezno državo dostopamo do pravljic, ki izvirajo iz te države, v nekaterih primerih pa se na tej stopnji odpre še zadnji nivo, na katerem lahko izberemo pokrajino, iz katere izvirajo pravljice.
Kategorijo vrsta posnetka smo ponovno oblikovali kot preprost seznam kategorij, oblikovan kot »AZCompactList«. Podatki so zajeti iz metapodatkov v dc.Resource Type.
Tudi za Starostno skupino smo izbrali »AZCompactList«, ki v tej kategoriji črpa iz metapodatkov v dc.Description.
Kot zadnjo smo izbrali kategorijo Knjižnice, kateri smo določili vrsto seznama »Hierarchy«.
Ta zajema podatke iz dc.Publisher. Na prvem nivoju je gradivo razvrščeno med dve knjižnici, s klikom na eno izmed teh pa dobimo seznam pripovedovalcev, ki pripadajo posamezni knjižnici. Z izbiro pripovedovalca se odpre seznam pravljic, ki jih pripoveduje, kar je lahko koristno za uporabnike oz. njihove otroke, ki imajo svojega priljubljenega pravljičarja.
Nazadnje smo sezname za brskanje le še poimenovali s funkcijo »Configure Classifier«, kjer smo v prikaznem oknu odkljukali »buttonname« in vpisali poimenovanja za izbrane kategorije.
4.5.2 Format
Zavihek Format smo uporabili za določanje končnega izgleda naše digitalne knjižnice. Tukaj smo na posameznem nivoju digitalne knjižnice oblikovali prikaz in postavitev metapodatkov ter slikovnega gradiva, njihovo obliko, velikost, določili smo tudi barve vmesnika.
Format Features
Oblikovanje smo pričeli s funkcijo »Format Features«, kjer oblikujemo izgled v XML zapisu.
»Choose Feature« ponudi spustni seznam, iz katerega izberemo nivo, na katerem želimo trenutno urejati izgled digitalne knjižnice.
Iz seznama najprej izberemo »search«, s katerim oblikujemo digitalno knjižnico na nivoju kjer se prikaže seznam rezultatov poizvedbe (Slika 4). Določili smo, da se na levi strani zaslona prikaže fotografija posnetka, ki je hkrati tudi povezava do glavnega opisa pravljice (1). Desno od slike se najprej prikaže avtor pravljice v kolikor le-ta obstaja, sledi mu dvopičje, za katerim se izpiše naslov pravljice (2). Tudi ta vrstica predstavlja povezavo do glavnega opisa posnetka pravljice. Pod avtorjem in naslovom smo določili prikaz nekaterih metapodatkov, ki se nam jih zdi smiselno omeniti na tej stopnji – to so pripovedovalec (3), izvor (4), zahtevnost (5) in dolžina posnetka (6).
Nato smo oblikovali XML zapis za prikaz objektov naše digitalne knjižnice in pripadajoče metapodatke (Slika 5, 6 in 7).
Določili smo kako se izpiše naslov objekta (1). V kolikor obstaja avtor, se najprej izpiše njegovo ime, nato sledi naslov. Če avtorja pravljice ni, se najprej izpiše naslov, nato v oklepaju sledi še ljudstvo, iz katerega izvira pravljica.
1
2
3
5 6 4
Slika 4: Oblikovanje seznama rezultatov ob poizvedbi (search)
Ostale podatke smo zaradi preglednosti uredili v tabelo. Na levi strani tabele se prikaže fotografija posnetka (2), pod njo pa se izpiše naslov posnetka, kot ga je določila knjižnica (3).
Na desni strani tabele se prikažejo ostali metapodatki. Če obstajajo, se izpišejo imena oseb, ki nosijo sekundarno odgovornost pri nastanku pravljice. To sta skladatelj (4) oz. ilustrator (5).
Sledi metapodatek o knjižnici, v kateri je bila posneta pravljica (6), pod njo je zapisan pripovedovalec (7) in nato datum objave (8).
Če obstaja, sledi posebna priložnost (9). Nižje se prikažejo metapodatki vrsta posnetka (10), dolžina posnetka (11), država iz katere izvira posamezna pravljica (12), ter zahtevnost posnete pravljice (13).
Ključne besede so metapodatki, katere smo oblikovali tudi kot notranje povezave po enaki vrsti metapodatkov znotraj digitalne knjižnice (14).
Na dnu strani se prikažejo zunanje povezave do spletnega mesta, kjer je objavljen posnetek pravljice. Povezave se prikažejo z zapisi Facebook, Youtube ali Soundcloud, njihova prisotnost pa je odvisna od izpolnjenosti polja v DC formatu (15).
1
2 3
4
Slika 5: Oblikovanje prikaza objektov (display), 1-4
5
6
7
8
9
10
11
12
Slika 6: Oblikovanje prikaza objektov (display), 5-12
Nazadnje smo oblikovali še sezname za brskanje. S fotografijo smo kot primer predstavili le XML zapis za CL1 (Avtorske pravljice), saj so ostale kategorije oblikovane na enak način, z manjšo izjemo pri kategoriji Zahtevnost (Slika 8).
Določili smo, da se seznam pravljic iz določene kategorije prikaže s fotografijo na levi strani zaslona, ki je hkrati tudi povezava do glavnega opisa pravljice (1). Desno od fotografije se prikažeta avtor (če obstaja) in naslov pravljice, ki prav tako predstavljata povezavo do glavnega opisa (2). Pod avtorjem in naslovom se pri večini seznamov za brskanje prikažeta dva metapodatka, ki sta se nam zdela najbolj smiselna za prikaz s takšnim načinom iskanja.
To sta Zahtevnost, katero smo pri istoimenski kategoriji za brskanje izpustili (3) in Dolžina posnetka (4). Za prikaz manjšega števila metapodatkov kot pri iskanju z iskalnim indeksom smo se odločili zato, ker smo predvidevali, da so za uporabnika, ki brska, najpomembnejši
13
14
15
Slika 7: Oblikovanje prikaza objektov (display), 13-15
tisti metapodatki, ki že tako opisujejo to kategorijo, druga dva pa sta se nam zdela najpomembnejša faktorja pri odločitvi za izbiro posamezne pravljice.
1
2
3
4
Slika 8: Oblikovanje seznama za brskanje (CL1)
5 REZULTATI
5.1 Prikaz digitalne knjižnice 5.1.1 Vstopna stran
Kot smo opisali že zgoraj, se na vstopni strani naše digitalne knjižnice v glavi izpiše njen naslov »Digitalna knjižnica pravljic«. V osrednjem delu je poimenovanje naše zbirke s polnim naslovom (Digitalna knjižnica pravljic: posnetki štajerskih knjižničarjev) s kratkim opisom zbirke in pozdravom uporabnika (Slika 9).
Slika 9: Vstopna stran digitalne knjižnice
5.1.2 Brskanje
V zgornji vrstici je šest kategorij seznama za brskanje. Prikazana je hierarhija nivojev v kategoriji Izvor, kjer se pod državo Nemčija prikaže pet posnetkov pravljic (Slika 10). Vsaka se prikaže s sliko, poudarjenim naslovom in avtorjem, v kolikor je pravljica avtorska, ter dvema izmed metapodatkov, ki so se nam zdeli najbolj smiselni za prikaz na tej stopnji (Zahtevnost in Dolžina posnetka).
Slika 10: Primer brskanja
5.1.3 Poizvedba
Kot primer poizvedovanja smo v iskalno okence vpisali poizvedbo »prvi april« in iskali po ključnih besedah (Slika 11). Dobili smo devet zadetkov, ki se prikažejo s fotografijo, poudarjenim naslovom in avtorjem, če slednji obstaja, ter s štirimi metapodatki, ki smo jih izbrali za predstavitev objekta na tej stopnji (Pripovedovalec, Izvor, Zahtevnost in Dolžina posnetka).
Slika 11: Prikaz poizvedbe
5.1.4 Prikaz objektov
Posamezna pravljica se prikaže z reprezentativno fotografijo na levi strani zaslona, nad njo je poudarjen naslov pravljice z avtorjem ali z ljudstvom, iz katerega izvira, če je pravljica ljudska (Slika 12). Pod fotografijo je naslov posnetka, ki ga je dodelil avtor posnetka. Na desni strani se prikaže seznam metapodatkov, s katerimi smo opisali ta posnetek (Ilustrator, Knjižnica, Pripoveduje, Datum objave, Posebna priložnost, Vrsta posnetka, Dolžina posnetka, Država, Zahtevnost, Ključne besede in Povezava).
Slika 12: Prikaz objektov digitalne knjižnice
5.1.5 Povezave
Digitalna knjižnica pravljic vsebuje dve vrsti povezav – notranje in zunanje.
Notranje povezave so vzpostavljene med termini, ki predstavljajo metapodatke »Ključne besede«. Delujejo tako, da nas vmesnik s klikom na pojem preusmeri na napredni način iskanja, kjer v okencu počistimo ostale termine, ki nas ne zanimajo (kot je prikazano v primeru, ohranimo le pojem »ljubezen« (Slika 13). Nato s klikom na »search« sprožimo iskanje in digitalna knjižnica nam vrne 7 rezultatov, ki so predstavljeni na enak način kot ob poizvedovanju.
Slika 13: Primer uporabe notranjih povezav
Zunanje povezave srečamo znotraj metapodatkov, poimenovanih Povezava. Poimenovane so z besedami Facebook, Youtube ali Soundcloud in nas privedejo do neposredne povezave na posnetek pravljice, ki se nahaja na enem izmed teh treh medijev (Slika 14).
Slika 14: Primer zunanje povezave
6 SKLEP
Z diplomskim seminarjem smo dosegli cilj zgraditi digitalno knjižnico pravljic in na enem mestu zbrati vse tekom karantene posnete pravljice Knjižnice Lenart in Mariborske knjižnice. Čeprav ima Greenstone že izoblikovan uporabniški vmesnik, nam ga je uspelo v večji meri prilagoditi našim potrebam in predvidenim potrebam potencialnih uporabnikov.
Pri tem smo se osredotočali na principe in smernice po Shneidermanu (Shneiderman in Plaisant, 2005). Konsistentnost smo omogočili z izdelavo tezavra za opisovanje ključnih besed, kjer smo si pomagali s SSSG, pri vpisu imen avtorjev smo uporabljali bazo Conor, v sami digitalni knjižnici pa smo na enakih nivojih uporabljali enake metapodatke za opis posnetka in poskrbeli za enoten izgled digitalne knjižnice kot celote. Kot bližnjice v programu Greenstone lahko uporabljamo sezname za brskanje ali notranje povezave, vmesnik omogoča tudi vrnitev na katerikoli prejšnji nivo v digitalni knjižnici. Informativnih povratnih informacij vmesnik sicer ne ponuja, ponuja pa možnost uporabe pomoči.
Vmesnik ni toleranten do uporabnikovih napak, saj ob neuspešnem iskanju ne ponudi nobene druge možnosti, ampak le obvesti uporabnika, da poizvedba prinaša 0 zadetkov (uporabnik mora tako sam spremeniti poizvedbo ali iskalno strategijo). Greenstone upošteva pravilo o možnosti vračanja na vsakem koraku za eno stopnjo ali na katerikoli poljuben nivo digitalne knjižnice. Izkušen uporabnik lahko hitro pridobi občutek nadzora v digitalni knjižnici, predvsem ko ugotovi kako obiti nekatere pomanjkljivosti programa (npr.
uporabniku neprijazen način delovanja notranjih povezav, ki delujejo kot iskalnik, kamor uporabnik ponovno vpiše posamezno ključno besedo, namesto da bi ga do željenega rezultata privedel sam klik na posamezno ključno besedo), novemu obiskovalcu pa lahko na določenih mestih vzbudi frustracije. Digitalna knjižnica Greenstone upošteva pravilo o čim manjši obremenitvi kognitivnega spomina, saj si ob uporabi iskalnega okenca zapomni pretekle poizvedbe.
Greenstone omogoča tudi skladnost sistema z okoljem, saj uporabniški vmesnik omogoča izbiro enega izmed več kot 60 jezikov digitalne knjižnice. Izgled vmesnika smo lahko prilagodili lastnim preferencam in pri tem upoštevali pravilo estetike in minimalističnosti.
Principe in smernice nam je torej uspelo le delno upoštevati, a smo jim sledili, kjer je to le bilo mogoče.
Pri izbiri metapodatkov smo dosegli zastavljene cilje digitalne knjižnice. Sicer smo tekom izdelave digitalne knjižnice nekaj nepotrebnih metapodatkov izključili (npr. montaža/video produkcija), dodali pa smo tudi nove (npr. ljudske pravljice), s čemer smo z ozirom na potrebe potencialnih uporabnikov izboljšali uporabniško prijaznost digitalne knjižnice.
Zbrali smo veliko število posnetkov, kar 140 posnetkov pravljic, ki so nastali tekom upoštevanja ukrepov za zajezitev Covid-19. Ugotovili smo, da sta se knjižnici v času prvega zaprtja ukrepom prilagodili v obdobju manj kot enega meseca, tekom drugega vala pa sta se ponovnemu zaprtju nemudoma prilagodili in s snemanjem pravljic ohranjali stike s svojimi najmlajšimi uporabniki ter jim popestrili obdobja karanten. Knjižnica Lenart je s snemanjem pravljic nadaljevala tudi v času omilitve ukrepov, Mariborska knjižnica pa je ob prvi priložnosti takoj prešla na izvedbo pravljičnih uric v živo. Pravljice sta objavljali tedensko, Knjižnica Lenart ob sredah, Mariborska knjižnica pa ob torkih in četrtkih, z nekaterimi prekinitvami med počitnicami ali prazniki.
7 ZAKLJUČEK
Z izgradnjo digitalne knjižnice pravljic smo se poglobili v obsežne procese, ki jih je potrebno izvesti še pred izdelavo same digitalne knjižnice ter se poglobili v principe in smernice, ki so tukaj z namenom, da bo sistem uporaben in uporabnikom prijazen. Srečevali smo se z raznimi dilemami, ki smo jih poskušali preučiti iz različnih zornih kotov in najti najboljšo rešitev zanje.
Tekom pisanja diplomskega seminarja se je začelo odpirati vedno več vprašanj, ki bi lahko spodbudila nadaljnje raziskovanje v povezavi z digitalno knjižnico in posnetki pravljic. Eno izmed prvih je bilo vprašanje o avtorskih pravicah, saj postanejo pripovedi, včasih pa tudi ilustracije, z objavo na spletu javno dostopne, zato bi se lahko pojavile težave s pridobivanjem dovoljenj za objavo digitalne knjižnice pravljic na spletu, v kolikor bi do tega prišlo. Druga ideja, ki bi se lahko kasneje razvila v kaj več, se je porodila kot predlog, da bi bilo zanimivo narediti primerjavo med pravljicami, namensko posnetimi v studiu pred obdobjem karantene in pravljicami, ki so bile posnete v času karantene kot alternativna rešitev z namenom ohranjanja stika z uporabniki knjižnice. Diplomski seminar je torej možno razširiti in ga obravnavati kot temelj za morebitne nadaljnje raziskave in razprave.
8 NAVEDENI VIRI
Bashir, A., Mir, A. A., in Sofi, Z. A. (2019). Global landscape of open access repositories. Library Philosophy and Practice, 1-21.
https://digitalcommons.unl.edu/libphilprac/2445/
Dublin Core Metadata Initiative. (2005).
https://www.dublincore.org/specifications/dublin-core/usageguide/#whatis Feria, W. S., Abrizah, A. in Kiran, K. (2020). Bringing the digital library success factors into
the realm of the technology-organization-environment framework. The Electronic Library, 38(3), 659-675. http://doi.org/10.1108/EL-08-2019-0187
Greenstone digital library software. (b. d.). New Zeland Digital Library Project at the University of Waikato. https://www.greenstone.org/
Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2011). Bibliotekarski terminološki slovar. Amebis. https://www.termania.net/slovarji/bibliotekarski-terminoloski- slovar/4176069/digitalna-knjiznica?query=digitalna+knji%c5%benica&SearchIn=All Lewandowski, D. (2005). Web searching, search engines and information retrieval.
Information Services and Use, 25(3-4), 137-147.
https://dl.acm.org/doi/10.5555/1239270.1239272
Lovasz, A. E., Lovasz, E. C. in Gruescu, C. M. (2014). Digital library of mechanisms. Procedia – Social and Behavior Sciences, 163, 85-91.
https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2014.12.290
Marchionini, G. (1992). Interfaces for end-user information seeking. Journal of the American society for information science, 43(2), 156-163.
National Information Standards Organization – NISO. (2004). Understanding metadata.
NISO Press. https://www.lter.uaf.edu/metadata_files/UnderstandingMetadata.pdf Park, H. in Kipp, M. (2019). Library linked data models: library data in the semantic web.
Cataloging & Classification Quarterly, 57(5), 261-277.
https://doi.org/10.1080/01639374.2019.1641171
Saračević, T. (2004). Evaluation of digital libraries: An overview. Rutgers University.
Shneiderman, B. (1997). A framework for search interfaces. IEEE Software 14(2), 18-20.
https://doi.org/10.1109/52.582969
Shneiderman, B. in Plaisant, C. (2005). Designing the user interface: strategies for effective human-computer interaction. Addison Wesley.
Vilar, P. in Žumer, M. (2008). Uporabniški vmesniki sistemov za poizvedovanje in uporabniška prijaznost. Knjižnica 52(1), 41-61.
Xie, I. in Matusiak, K. K. (2016). Discover digital libraries: theory and practice. Elsevier.
Zulkifli, Z., Salwana, E., Salahuddin, A. A., in Daud, N. H. M. (2019). The effect of
information seeking behavior on online database usage among the undergraduate students. International Review of Applied Sciences and Engineering, 10(2), 193–
206. https://doi.org/10.1556/1848.2019.0023
