ODDELEK ZA ZGODOVINO
MAJA RAMUŠ
Hladna vojna in sovjetske filmske animacije 1960–1964
Zunanja politika Hruščova in protikapitalistična propaganda v sovjetskih filmskih animacijah 1960–1964
Diplomsko delo
Mentor: Prvostopenjska študijska programa:
red. prof. dr. Božo Repe Zgodovina, rusistika
Selo pri Žirovnici, 2021
Izvleček
Hladna vojna in sovjetske filmske animacije 1960–1964
Diplomsko delo bo skušalo osvetliti vprašanje, kako se v filmskih animacijah iz časa med1 letoma 1960 in 1964 odražajo zunanja politika Hruščova in takratni aktualni mednarodni dogodki. Podrobneje bosta obravnavana odnos ZSSR z drugimi državami, še posebej z ZDA, in nov diplomatski pristop Hruščova na mednarodni politični sceni v drugi polovici 50. let in začetku 60. let 20. stoletja. Prav tako bo pozornost posvečena tudi takratnim mednarodnim krizam. Pobliže bo predstavljeno, kako se je vse to odražalo v filmskih animacijah, nastalih v zadnjih letih dobe Hruščova. Opisane bodo značilnosti animirane filmske produkcije v začetku 60. let – podrobneje bo analiziranih osem filmskih animacij, ki so odraz takratne sovjetske zunanje politike in ki jih lahko razumemo kot še eno orodje ideološkega boja v času hladne vojne. Osvetljeno bo vprašanje, kako je bilo prikazano in karikirano ameriško vsakdanje življenje in katere ameriške stereotipe so izpostavljali sovjetski ustvarjalci filmskih animacij.
Ključne besede: ZSSR, Hruščov, filmske animacije, ZDA, propaganda
1Jezik vseh obravnavanih filmskih animacij ter določenih člankov in knjig je ruščina (nekatere izjeme so napisane v angleščini). Vsi prevodi so moji, zato tudi odgovornost za morebitne napake pri prevodih prevzemam jaz.
Abstract
Cold War and Soviet Film Animations 1960–1964
Undergraduate thesis attempts to illuminate the question of how Khrushchev's foreign policy2 and international events at the time were reflected in film animations between 1960 and 1964.
The focus will be directed more on the USSR's relations with other countries, especially the United States, and on Khrushchev's new diplomatic approach in the international political scene in the second half of the 1950s and early 1960s. The important question will be, whether the international crises and the USSR's relationship with other countries were reflected in the film animations of Khrushchev's last years in power. The characteristic of film animated production in the early 1960s will be highlighted and focus will be specifically on the eight film animations, which can be considered as a reflection of Soviet foreign policy at the time and which were probably another tool of the Cold War ideological struggle. Attention will be put also on the question of how American everyday life was portrayed and caricatured in the USSR, and which American stereotypes were exposed.
Key words: USSR, Khrushchev, film animation, USA, propaganda
2The language of all considered film animations, some of the articles and books is Russian (some exceptions are also written in English). All translations are mine, so I take responsibility for any translation errors.
KAZALO
UVOD 3
FILMSKE ANIMACIJE V ZSSR 4
OBDOBJE OTOPLITVE 7
AMERIŠKO VOHUNSKO LETALO 15
PROZAHODNA MLADINSKA SUBKULTURA 17
XV. ZASEDANJE OZN V NEW YORKU 22
BERLINSKA KRIZA 29
KUBANSKA KRIZA 37
PRETRES PARTIJSKEGA VRHA 52
ZAKLJUČEK 55
LITERATURA IN VIRI 56
LITERATURA 56
ČLANKI 57
ELEKTRONSKI VIRI 58
FILMSKE ANIMACIJE 59
UVOD
V današnjem izrazito globaliziranem svetu ni zares pomembno, katere risanke gleda čigav otrok, pa naj bodo angleške, japonske, ruske, ameriške … Njihova glavna naloga naj bi bila ne nazadnje ista – učiti in vzgajati. Pol stoletja nazaj je veljalo drugače. Države so bile veliko bolj zaprte, animirani filmi pa so vzporedno z razvojem filmske in televizijske tehnologije postajali vedno učinkovitejše orodje, s katerim je vsaka oblast skušala vcepiti svojo ideologijo tako odraslim kot otroškim gledalcem. V diplomskem delu bom največ pozornosti namenila odrazu zunanje politike Hruščova v sovjetskih filmskih animacijah v prvi polovici 60. let 20. stoletja.
Posebej se bom osredotočila na sovjetsko-ameriški odnos med hladno vojno oziroma na propagando proti ZDA ter proti imperializmu v ZDA in v nekaterih drugih zahodnih velesilah.
Predvidevam, da so obravnavane animacije odraz takratnih aktualnih mednarodnih političnih dogodkov in da vsebujejo propagando proti kapitalistični dogmi, zlasti s temami, kot sta prekomerno potrošništvo ali izkoriščanje delavcev. Zanimalo me bo, kako sta bila karikirana in sovjetskim gledalcem predstavljena ameriško vsakdanje življenje in tipičen Američan oziroma tipična Američanka. Ne bom se osredotočala na tehnični vidik animacij ali na njihovo produkcijo, pač pa predvsem na samo vsebino in sporočilo. Prav tako se ne bom spuščala v podrobnosti zapletenega notranjepolitičnega odnosa Hruščeva z Malenkovim, Molotovom, Berijo, Žukovom, Bulganinom in drugimi visokimi sovjetskimi funkcionarji v tem obdobju, niti ne v vprašanje, kako je Hruščov leta 1954 postal najpomembnejša oseba Sovjetske zveze.
FILMSKE ANIMACIJE V ZSSR
Bela Balasz v svoji knjigi Filmska kultura piše o filmski umetnosti kot o edini umetnosti, za katero vemo, kdaj in kako je nastala. Po njegovem je filmska umetnost novo razodetje človeka.3 Z rojstvom filmske umetnosti pa se je počasi začel razvijati tudi animirani film, za katerega je potrebnih kar do 100.000 sličic, da lik zaživi v realističnem gibanju in zasije v barvah.4
Prvi ruski animirani film je leta 1910 ustvaril režiser Vladislav Starevič, in sicer s pomočjo mrtvih insektov, ki jih je premikal z žicami. Nad filmom je bil zelo navdušen tudi Nikolaj II. V5 20. letih je bila sovjetska animacija še nerazvita in ni pritegovala veliko pozornosti – v ospredju so bili namreč bolj aktualni dogodki, politične in družbene satire ter prvi inovativni ustvarjalci.6 Enako je veljalo za 30. leta, ko je bila tudi filmska industrija pod vplivom statičnega socialističnega realizma. Monopol animiranih filmov je leta 1936 dobil moskovski studio7 Sojuzdetfilm (leto pozneje preimenovan v Sojuzmultfilm), saj je kmalu postalo jasno, da so risanke lahko zanimive in koristne tudi za odrasle. Studio je bil rezultat združitve produkcij8 Sovkino z Mežrabpomfilmom, obstaja pa še danes. Sprva je bil v celoti posvečen produkciji9
„otroških“ filmov. Šele konec 50. let so nastale še njegove podružnice, ki so se nahajale v10 nekaterih glavnih mestih zveznih republik – v Talinu, Kijevu, Erevanu in Tbilisiju. Na začetku11 50. let se je ustvarjalo večinoma animacije za otroke po klasični in ameriški tehniki, zgled katere so bili Disneyjevi filmi.12
12Goskino.https://dic.academic.ru/dic.nsf/ruwiki/109314(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
11Pikkov, Ülo.‘On the topics and style of Soviet Animated films’.Baltic screen media review, 2016/4, 24.
10Beumers, B. (ur.).A companion to Russian cinema. Chichester: John Wiley & Sons, Inc, 2018, 118.
9‘Det’ od ruske besede ‘deti’ (otrok) in ‘mult’ od ruske besede ‘multiplikatsija’ (animacija). Bengazzi,Cartoons, 101.
8Neprostaja istorija ‘Sojuzmultfilm’, kotoryj nas vyrastil.https://www.ivi.ru/titr/motor/dedushka-souzmultfilm (Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
7Bengazzi,Cartoons,101.
6Bengazzi, Giannalberto.Cartoons, One hundred years of cinema animation.Bloomington: John Libbey Publishing, 1994, 46.
5Pontieri, Laura.Soviet animation and the thaw of the 1960s: Not only for children. United Kingdom: John Libbey Publishing Ltd, 2012, 5.
4Balchin, J.101 najvplivnejša izmišljena oseba. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2016, 162.
3Balazs, B.Filmska kultura. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966, 17.
V 60. letih je filmskoanimacijska industrija v ZSSR doživela ustvarjalski razcvet. Najprej se je zgodil odmik od ameriškega disneyjevskega zgleda in folklorne tradicije iz Stalinovega časa, saj je začel nastajati edinstven sovjetski animirani slog. Kinematografija je postala prostor eksperimentiranja. K temu je močno pripomoglo državno financiranje, zaradi česar pa so se po drugi strani ustvarjalci animacij do neke mere morali obdržati v polju uradne ideologije. A nekateri režiserji so s svojo družbeno kritiko kljub temu hodili po tankem robu meje sprejemljivosti, tako da je bila marsikatera filmska animacija cenzurirana ali celo umaknjena. Po mnenju Laure Pontieri v njeni knjigiSoviet animation and the thaw of the 1960sse je ta fenomen začel z animacijo za odrasle Velike težave (rež. V. in Z. Brumberg, 1961). Kot piše Anna13 Gareeva v svojem članku “Vyacheslav Kotenochkin’s Nu, pogodi!” pa je bil mejnik novega stila animacija za odrasle Zgodba o enem zločinu (rež. F. Hitruk, 1962).14
V sovjetskem socializmu filmska proizvodnja ni bila kapitalistično podjetje, film pa ni bil samo trgovsko blago. Produkcije ni določal dobiček, v ospredju je bil sam film kot nosilec ideje. V15 totalitarni državi so imeli vizualni mediji bistveno vlogo socialnega inženiringa, ki je oblikoval javno mnenje.16 Državni organ Goskino (Državni odbor za kinematografijo) je nadzoroval produkcijo in izdajo filmov, te je tudi cenzuriral.17 Filmi in animacije v 60. letih so postajali vedno močnejše propagandno orožje. Več pozornosti naj bi bilo namenjene propagandi za odrasle v obliki animiranih satir, pa tudi izobraževalni in vzgojni vrednosti za otroke. Poučne animacije so bile posledično bolj razširjene kot pravljične. Ustvarjalci so se posvečali predvsem sedanjosti in prihodnosti na eni strani ter vsakdanjemu življenju in tehnološkim dosežkom na drugi.18
18Prav tam, 55-56.
17Pontieri,Soviet animation, 56.
16Late Soviet Animation 1960 - 180.https://animation-stories.com/category/late-soviet-animation-1960s-80s/
(Dostop: april 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
15Balazs,Filmska kultura, 353-354.
14Gareeva, Anna. ‘Vyacheslav Kotenochkin’s Nu, pogodi! Soviet Animation and the Characteristics That Make It Particular to Its Alternative Modernist Context’, 2013, 1.
13Pontieri,Soviet animation, 85.
Sodeč po podatkih v bibliografskem priročniku Gosfilmfonda, imenovan Kino in čas, je od leta 1958 dalje v osmih letih izšlo le 15 prispevkov o animiranih filmih, marsikateri je bil zgolj informativnega značaja. Konec 60. let pa se je o the filmih začelo pisati vse pogosteje – tako v časopisih kot v knjigah. Zanimivo je, da se je v zahodnih državah pri raznih avtorjih razvila močna kritika sovjetskih animacij. Kot primer takega avtorja je mogoče navesti enega izmed uglednih francoskih filmskih kritikov, Roberta Benayouna. Število animacij se je iz leta v leto19 opazno večalo. V 50. letih je bilo povprečno število izdanih animacij studija Sojuzmultfilm 13,5 na leto, v 60. letih pa že kar 26 na leto. Ta trend se je nadaljeval, tako da je povprečno število izdanih animacij v 80. letih znašalo že 33,4 na leto.20
Že Lenin je uporabljal filmsko industrijo kot glavno orodje propagandnega stroja, zaradi česar se je posledično skozi desetletja eksponentno večalo število kinematografov. Leta 1934 naj bi bilo v ZSSR 12.200 kinematografov, leta 1960 pa že kar 103.000. V 50. letih so se začele graditi moderne standardizirane kinodvorane po vsej državi – te so zamenjale prej improvizirane dvorane, ki so se nahajle v šolah, klubih, vaških svetih, nekanjih palačah, neogrevanih lopah … Kino je postal priljubljena oblika preživljanja prostega časa tako mladih kot starih, k čemur so pripomogle tudi cenovno ugodne vstopnice.21
Aktivno politično delovanje Hruščova doma in na mednarodni sceni se odraža v marsikateri filmski animaciji, še posebej med letoma 1960 in 1964. Zdi se, da so v animacijah, ki jih bom obravnavala v nadaljevanju, povezani elementi, kot so ideologija Hruščova, njegova notranja in zunanja politika ter mnoštvo stereotipov o zahodnih (kapitalističnih) državah, še posebej o ZDA.
Za dobro razumevanje teh animacij je treba pogledati in razumeti širšo sliko mednarodne politične situacije druge polovice 50. let in začetka 60. let, prav tako pa tudi odnose ZSSR z drugimi svetovnimi velesilami.
21»V sovjetskih kinodvoranah ni bilo pokovke. Bila pa so semena.«Nazad v SSSR; nazad v kinoteatre.
https://cccp2.mirtesen.ru/blog/43651486692/Nazad-v-SSSR:-v-kinoteatre(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno:
2021).
20Leta 1961 je Sojuzmultfilm izdal približno 19 filmskih animacij, leta 1969 pa že kar 40. Sojuzmultfilm, vse filmi studii.https://animator.ru/db/?p=show_studia&sid=16&sp=2(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
19Markov, Ju.A.Volshebniki èkrana. Moskva: Iskusstvo, 1974, 3-6.
OBDOBJE OTOPLITVE
Po koncu 2. svetovne vojne, ko so se razmere na žariščih v Evropi in Aziji umirile, se je zavezništvo med članicami protihitlerjevske koalicije skoraj takoj razrahljalo. Vzpostavitev sovjetskega nadzora nad državami Vzhodne Evrope in ustanovitev prosovjetske vlade na Poljskem sta povzročilo, da sta koalicijo Velika Britanija in ZDA vedno pogosteje dojemali kot grožnjo.22
V odnosih med zavezniki se je začela nova stopnja – stopnja hladne vojne. Po 2. svetovni vojni je bilo ameriško-sovjetsko razmerje v industriji 5 : 1. ZSSR je bila prisiljena začeti tekmo z nasprotnikom, ki je bil kar 6–8-krat gospodarsko močnejši. ZDA so imele monopol atomskega orožja in dober geopolitičen položaj z nedostopnim ozemljem. Neravnovesje moči med državama je bilo ogromno, česar se je ameriška uprava zavedala.23
Marca 1946 je ZSSR zavrnila umik okupacijskih čet iz Irana, kar je bil povod za slavni govor britanskega premiera Winstona Churchilla v Fultonu, ki formalno velja za začetek hladne vojne.
V tem govoru je Churchill omenil „resno grožnjo“, ki jo zahodnemu svetu predstavljajo ZSSR in vlade pod njenim nadzorom v Vzhodni Evropi. V istem govoru je kot prvi uporabil izraz železna zavesa, in sicer v povedi »Od Stettina na Baltiku do Trsta na Jadranu se železna zavesa razteza po celini.« Izraz je od teh besed dalje nekaj desetletij označeval izolacijo ZSSR od zahodnega sveta. Churchill pa je v govoru pozval tudi k oblikovanju angloameriškega zavezništva proti24 ZSSR in spregovoril o uveljavljanju vodilne vloge angleško govorečih ljudstev v povojnem svetu. Teden dni pozneje se je na Churchillov govor z intervjujem za časopis25 Pravdaodzval
25Polinov, ‘Holodnaja’, 42.
24Kozlov,Stiljagi, 3.
23Polinov, M. F. ‘Holodnaja vojna kak sposob bor’bi SŠA protiv SSSR’. Terra Humana, BBK 63.3 (2) 6, UDK 947, 38-39.
22Kozlov, V.Stiljagi. Sankt Peterburg: Amfora, 2009, 3.
Stalin, ki je Churchilla izenačil s Hitlerjem, češ da je v svojem govoru Zahod pozval k vojni z ZSSR. V Moskvi je bil govor ocenjen kot nevarna grožnja in odkrit izziv.26 27
Danes večina ruskih in neruskih zgodovinarjev bistvo hladne vojne razume kot politično, ekonomsko, ideološko in lokalno vojaško soočenje dveh antagonističnih sistemov – kapitalizma in socializma. V znanstveni literaturi se pogosto postavlja vprašanje, kdo je sprožil oziroma kdo je sploh začel hladno vojno. Odgovor zahodnih zgodovinarjev je običajno jasen: krivec je Sovjetska zveza. Vedno bolj pa se za točnega izkazuje drugi pogled – predstavlja ga denimo Polinov, ki v svojem članku prepričljivo argumentira, da so hladno vojno po 2. svetovni vojni sprožile ZDA in da je bila to njihova povsem namerna izbira z glavnim ciljem uničenja Sovjetske zveze kot geopolitičnega sovražnika. Danes lahko rečemo, da je ZSSR med štiridesetletno oborožitveno tekmo popustila pritisku in da je Zahod dosegel svoj glavni cilj.28
V letih, ki so sledila, se hladna vojna na srečo ni prelevila v direktne spopade (razen nekaj lokalnih konfliktov) – ostala je omejena predvsem na oboroževalno tekmo in informacijsko vojno. Po koncu 2. svetovne vojne je izdelava atomske bombe v najkrajšem možnem času29 postala osrednja naloga Sovjetske zveze. Ta naloga je terjala nepredstavljivo veliko finančno breme, davek katerega je bil zavrt družbeno-ekonomski razvoj. Če je ZSSR skušala okrepiti30 svoj geopolitični položaj, da bi okrepila svojo varnost, so si ZDA najprej prizadevale zagotoviti svoj hegemonistični položaj.31
Obe velesili sta bili prepričani, da sta edinole njuna državna sistema in njuni ideologiji prava pot do napredka. Ideološko in propagandno soočenje je bilo pomembno. Glavni cilj ideološke32
32Nećak, Dušan.Hladna vojna.Ljubljana: Modrijan, 1999, 9.
31Prav tam, 47, 52.
30Polinov, ‘Holodnaja’, 48-50.
29Kozlov,Stiljagi, 3.
28Polinov, ‘Holodnaja’, 35-36.
27Polinov, ‘Holodnaja’, 43.
26Kozlov,Stiljagi, 3.
vojne je bil dokazati prednosti enega družbenega sistema in diskreditirati nasprotnega, končni cilj takšne vojne pa je bil vsiliti sovražniku svoj razvojni model.33
Ideološkega vpliva pa niso bili deležni le državljani takratnih velesil, ampak tudi državljani celotnega sveta. Med ZDA in ZSSR je potekal boj za osvobojene in novonastale države, po katerih bi bilo mogoče širiti nasprotujoči si ideologiji. Uporabljena so bila vsa sredstva vpliva na ljudi – radio, televizija, tajne službe, razprave, kulturne izmenjave, podkupovanja ... Zahodni politični strategi so si prizadevali oblikovati podobo Sovjetske zveze kot nehumane, totalitarne, agresivne države, ki si je prizadevala razširiti svoj vpliv z zajemanjem drugih držav, in kot grožnjo civiliziranemu demokratičnemu svetu. Sovjetska propaganda pa je ZDA razglasila za34 glavno imperialistično silo ter se norčevala iz številnih člankov, nastalih v tej državi.35
Hruščov je bil septembra 1953 – po smrti Stalina – izvoljen za prvega sekretarja CK KP SZ na plenumu CK v Moskvi. Danes je znan predvsem po tem, da je pričel z destalinizacijo v smislu36 rehabilitacije prvih Stalinovih žrtev, izpuščanja zapornikov iz koncentracijskih taborišč, izkazovanja časti umrlim, manjšanja Stalinovega kulta osebnosti, odprtja Kremlja za javnost,37 38 odstranitve Berije, boljšega nadzora in manjše vloge KGB in MVD, stabilizacije delovnega39 40 urnika v javnih uradih, rehabilitiranja narodov in odjuge v kulturi in umetnosti. Zaradi tega41 42 43 je bil odslej tudi v animiranih filmih veliko bolj kot izjemni heroj v ospredju mali človek.44
44Pontieri,Soviet animation, 56.
43Prav tam,153..
42Prav tam,139.
41»Stalin je delal pretežno ponoči, nikoli ni zaspal pred peto uro zjutraj in je spal dvanajstih. Polagoma so se vsi, ki so v državnem aparatu imeli odgovorne položaje, začeli ravnati po njem. Koordinacijske seje mnogih ministrstev so se začenjale ob enih ali dveh ponoči.« Prav tam,89.
40Prav tam,96.
39Prav tam,82.
38Medvedjev,Nikita Hruščov,95.
37Radenković, Đorđe.Državniki naših dni. Mladinska knjiga: Ljubljana, 1973, 22, 14.
36Medvedjev, Roy.Nikita Hruščov. Cankarjeva založba: Ljubljana, 1983,90.
35Kozlov,Stiljagi, 3.
34Prav tam, 50.
33Polinov, ‘Holodnaja’, 50.
Hruščov je imel tudi drugačno stališče do zunanje politike. Kot je povedal sam: »Če se srečata45 dva kozla na ozki brvi nad potokom, poskušata pametno iti drug mimo drugega ali pa se nespametno spopadeta z rogovi; v tem primeru se oba znajdeta v potoku …« Stalinovo46 mednarodno politiko hladne vojne je zamenjala t. i. politika miroljubne koeksistence.47
Zaradi drugačnega odnosa do zunanje politike so se mednarodni odnosi izboljšali hitro – že do leta 1956. Podpisani sta bila premirji v Koreji in Indokini, izboljšali so se odnosi ZSSR s Kitajsko, Indijo in Jugoslavijo, ZSSR je prvič vzpostavila diplomatske odnose z ZRN, končno je bila sklenjena državna pogodba z Avstrijo, ki je postala neodvisna stalno nevtralna država, podpisan pa je bil tudi Varšavski pakt med voditelji socialističnih držav. Pomembno je bilo srečanje sovjetskih (Hruščov, Bulganin, Žukov), ameriških (Eisenhower, Dulles), britanskih (Eden, Macmillan) in francoskih (Faure, Pinay) voditeljev, ki je potekalo julija 1955 v Ženevi.
Na tem srečanju sicer ni bil podpisan noben poseben sporazum, a dogodek je bil vseeno pomemben, saj so se voditelji vseh teh štirih držav srečali prvič po konferenci v Potsdamu.48
Decembra 1955 je bila v Sovjetski zvezi drugič izvedena poskusna eksplozija močnega termonuklearnega orožja na veliki višini, kar je dokazovalo, da ima država v lasti prenosljivo vodikovo bombo. ZDA takrat še niso razpolagale s tako močni orožjem.49
Na XX. kongresu KP SZ februarja 1956, ki se je v zgodovino zapisal predvsem zaradi (ne tako zelo) tajnega poročila Hruščova o Stalinovem kultu osebnosti in njegovih posledicah, je bilo med drugim rečeno, da se je utrdil mednarodni položaj Sovjetske zveze, da so se izboljšali odnosi z zahodnimi državami in da bo politika miroljubne koeksistence obvarovala svet pred novo svetovno vojno.50
50Prav tam, 112.
49Prav tam, 106.
48Medvedjev,Nikita Hruščov,102-105.
47Prav tam, 14.
46Radenković,Državniki, 24.
45Radenković,Državniki, 14.
Hruščova in Bulganina je aprila 1956 v Veliki Britaniji sprejela celo kraljica Elizabeta, prvi izmed navedenih voditeljev pa je obiskal tudi 82-letnega Churchilla. A kljub temu potovanju in obisku francoske delegacije v Moskvi so bili odnosi Anglije in Francije z ZSSR takrat napeti, razlog je bil Egipt. ZSSR je podpirala Naserjevo nacionalizacijo Sueškega kanala, medtem ko sta mu Anglija in Francija napovedovali vojno in se pripravljali na okupacijo prekopa. Istega leta51 jeseni je poljski in madžarski krizi sledila politično-vojaška kriza na Bližnjem vzhodu, ki je bila posledica napada Velike Britanije, Francije in Izraela na Egipt. ZSSR je zagrozila z vojaško pomočjo Egiptu, česar pa so se ustrašile ZDA. Zahodni velesili sta se skupaj z Izraelom umaknili.52
Konec poletja 1957 je agencija TASS objavila informacije o sovjetskih poskusih z atomskimi in vodikovimi bombami ter o uspehu testne izstrelitve medcelinskih raket. 4. oktobra 1957 je bil53 iztreljen prvi umetni satelitSputnik I, ki je bil rezultat obsežnih raziskav in ki predstavlja začetek t. i. vesoljske dobe. Glavni cilj Sovjetske zveze je postala proizvodnja vojaških raket, ki bi lahko dosegle ameriške vohunske rakete. Satelit je bil dokaz velikega napredka v znanosti in tehnologiji, hkrati pa tudi dejstvo, da je Sovjetska zveza prehitela ZDA na vesoljskem področju.
Svetovni tisk je bil poln novic in komentarjev. ZDA so to doživljale kot veliko ponižanje, posebej negativno občutje je bilo zaznati mesec pozneje ob izstrelitvi Sputnika II, v katerem je potoval pes. Poleg vpliva na ameriške vojaške in znanstvene kroge je to povzročilo celo preureditev ameriškega izobraževalnega sistema – spremenili so se šolski in univerzitetni programi. ZDA so svoj prvi umetni satelit izstrelile šele februarja 1958. ZSSR je bila sočasno54 uspešna tudi na drugih področjih, saj sta istega leta začela delovati tudi prvi sinhrotron in prva ladja na jedrski pogon – ledolomilecLenin.55
55Prav tam, 147-148.
54Prav tam, 281.
53Prav tam, 148.
52Prav tam, 137-138.
51Medvedjev,Nikita Hruščov,130.
Od začetka obdobja Hruščova do leta 1958 se je število sovjetskih oboroženih sil zmanjšalo za 2 milijona – ne samo zaradi miroljubnosti, temveč tudi zaradi vedno višje tehnične ravni armade.56 Leta 1958 se je še intenzivneje začelo stremeti k izboljšanju mednarodnih odnosov, kar pa ne pomeni, da trenj poslej ni bilo. ZSSR je bila v konstantnem stiku z zahodimi državami, predlagala je celo prepoved jedrskih poskusov, izkoriščanje vesolja samo v miroljubne namene, dogovor o nenapadanju, vzpostavitev brezatomske cone v osrednji Evropi in zmanjšanje obsega obeh nemških oboroženih sil. Začelo se je trdno zavezništvo ZSSR z Združeno arabsko republiko (združena Egipt in Sirija). Leta 1959 sta Moskvo obiskala britanski premier Macmillan in57 generalni sekretar OZN Hammarskjold.58
Položaj na Bližjem vzhodu je bil napet zaradi ogroženosti Huseinove vlade v Jordaniji, pa tudi zaradi strmoglavljenja probritanskega režima Nuri Saida v Iraku. Naser je na svojem obisku v Moskvi najverjetneje razpravljal o neposredni sovjetski pomoči ZAR, zaradi česar so ZDA kmalu umaknile svoje čete iz Libanona. Poslabšali so se odnosi med SZ KP in KP Jugoslavije, poslednično tudi odnosi med državama nasploh. Prav tako se je poslabšal albansko-sovjetski59 odnos, in sicer do te mere, da je Albanija pretrgala vse stike s Sovjetsko zvezo in postala najhujši sovražnik KP SZ.60
Pestri so bili sovjetsko-ameriški stiki. Hruščov si je še naprej prozadeval izboljšati odnose z ZDA. Leta 1958 je Kremelj gostil Cyrusa Eatona, pomembno politično osebnost, predstavnika ameriške industrije in predstavnika finančnih krogov, ter ameriškega senatorja Huberta Humphreya. Naslednje leto je Hruščov gostil še ameriške veterane 2. svetovne vojne, v Sočiju61 pa se je srečal z ameriškim kmetovalcem Garstom, strokovnjakom za hibridno koruzo.62
62Prav tam, 178-179.
61Prav tam, 181.
60Prav tam, 180-181.
59Prav tam, 162.
58Prav tam, 178-179.
57Medvedjev,Nikita Hruščov,162.
56Prav tam, 159.
Sovjetski podpredsednik Mikojan je obiskal ZDA, kjer je z Dullesom in Eisenhowerjem razpravljal o prepovedi jedrskih poskusov, o trgovinskih vprašanjih med državama in o obisku Hruščova v ZDA. Istočasno sta bila sprejeta dogovora o organizaciji sovjetske razstave v New Yorku in ameriške razstave v Moskvi. Na ameriško razstavo v parku Sokolniki je priletel sam ameriški podpredsednik Nixon, ki je Hruščovu prinesel uradno povabilo predsednika Eisenhowerja na obisk v ZDA. S Hruščovom sta si ogledala vsak eksponat posebej in se ustavila pri modelu enodružinske hišice, ki se je sovjetskemu voditelju zdela premalo trdna. Na Niksonov komentar, da bodo sinovi in vnuki mogoče imeli drugačen okus in zahteve, je Hruščev odgovoril: »Naj zamenjajo pohištvo, toda zakaj bi morali spreminjati hiše?« Z Nixonom je padel v polemično razpravo o sovjetsko-ameriških odnosih v kuhinji te male ameriške hišice.63
Septembra 1959 je Hruščov res za dva tedna obiskal ZDA. Že oktobra so v ZSSR njegovi govori in reportaže z obiska izšli v knjigahŽiveti v prijateljstvu v svetuinSoočenje z Ameriko. Sprejet64 je bil v Beli hiši, kjer se je z Eisenhowerjem pogovarjal o razvoju medsebojne trgovine. Kljub različnim pogledom sta se oba strinjala s politiko popuščanja napetosti in z odstranitvijo še zadnjih ostankov hladne vojne. Hruščov si je na tem potovanju ogledal Kongres v Washingtonu, srečeval se je z novinarji in sindikati, obiskal je vdovo Roosevelta in njegov muzej, obiskal pristaniške delavce v San Franciscu ter se ustavil na sedežu OZN. Ogledal si je New York, San Francisco, Los Angeles s Hollywoodom, tovarno računalnikov v San Joseju, veleblagovnico, samopostrežno restavracijo (veleblagovnice in samopostrežne restavracije so se kmalu po tem začele pojavljati v ZSSR) in Iowo, kjer se je seznanil z ameriškim kmetijstvom. Ogledal si je tovarno kmetijskih strojev in tovarno za predelovanje mesa, obiskal pa je tudi krajevno trgovsko zbornico, farmo Garsta in strojno tovarno v Pittsburgu.65
Istega leta je ZSSR nevtralno posredovala v konfliktu med Kitajsko in Indijo, do katerega je prišlo zaradi nedoločene meje. Sočasno pa se je pričel krhati evropski nadzor v Afriki. Mirno in nemirno so nastajale nove neodvisne države. Nekatere so prevzele zahodni model bivših
65Prav tam, 183-187.
64Medvedjev,Nikita Hruščov,184.
63Prav tam, 183.
kolonizatorjev, spet druge so se usmerile socialistično in iskale pomoč pri ZSSR. Primeri takih držav so Gana, Gvineja in Mali. Na Kubi je Sovjetska zveza pomagala novi revolucionarni vladi Fidela Castra, kar zadeva Evropo, pa so se izboljšali odnosi z Italijo in Francijo. Leta 1960 je Hruščov za tri dni obiskal Pariz, kjer se je sestal z generalom de Gaullom, nato pa z vlakom potoval še do številnih manjših francoskih mest.66
66Prav tam, 190-191.
AMERIŠKO VOHUNSKO LETALO
Do začetka 60. let je dejstvo, da ZSSR ne bo mogoče uničiti z vojškimi sredstvi, prisililo ZDA, da so okrepile psihološko in propagandno vojno. Ameriški državni sekretar John Foster Dulles je leta 1957 v vojaški teoretični reviji Nato General Militia Review zapisal, da je edina pot do zmage v morebitni 3. svetovni vojni razgradnja Sovjetske zveze od znotraj, in sicer s pomočjo subverzivnih sredstev.67
Sovjetska armada se je z namenom izboljšanja mednarodnega položaja države in izboljšanja opremljenosti z zakonom leta 1960 še bolj zreducirala. Istega je leta je bil za predsednika68 prezidija imenovan Leonid Brežnjev, čemur je sledila uvedba denarne reforme, zaradi katere so se cene in plače zmanjšale v razmerju 10 : 1. Reforma je bila nezaželena, a stroški za tiskanje denarja so se zmanjšali, lažje pa je bilo tudi uporabljati avtomate in računati. Reformi je bila69 takoj naslednjega leta posvečena tudi kratka propagandno-razlagalna filmska animacija Draga kopejka(rež. I. Aksenčuk, 1961).70
Napetost med ZSSR in Zahodom se je zmanjšala, a načrtovano veliko srečanje voditeljev ZSSR, Francije, Velike Britanije in ZDA, ki naj bi potekalo v Parizu maja 1960, je vseeno padlo v vodo.
Kje je bil razlog? Ameriško vohunsko letalo U-2 je preletelo celotno sovjetsko ozemlje, pri Sverdlovsku pa je bilo zadeto s sovjetsko protiletalsko raketo. Zunanje ministrstvo ZDA je trdilo, da je šlo za meteorološko letalo; bilo je prepričano, da se je razletelo. A pilot je ostal živ – Sovjetom je vse priznal. Našli so celo film s posnetki sovjetskih letališč in vojaških objektov.
Ker Eisenhower ni želel obsoditi vohunskih poletov in jih ni trajno prepovedal, sta bila srečanje v Parizu in obisk predsednika ZDA v Sovjetski zvezi odpovedana. Sovjetski tisk je vse bolj
70Dorogaja kopejka. Multfilm, posvjaščjonnyj denežnoj reforme v SSSR 1961 goda.
https://propagandahistory.ru/2299/Dorogaya-kopeyka--Multfilm--posvyashchyennyy-denezhnoy-reforme-v-SSSR-1 961-g/(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
69Prav tam, 195.
68Medvedjev,Nikita Hruščov,192.
67Polinov, ‘Holodnaja’, 51.
objavljal ostra besedila o politiki ZDA. K poslabšanju odnosov je pripomogla tudi Kuba, kjer se je nacionalno-demokratična revolucijo preobračala v socialistično. ZDA so bojkotirale Kubo, načrtovana je bila akcija za padec Castrovega režima. Aprila 1961 so ZDA tako izvedle71 neuspešno intervencijo proti Castru na Kubi, ta se je po the dogodkih še bolj zbližal z ZSSR ter sprejel sovjetsko vojaško pomoč.72
Podoba nesrečnega ameriškega pilota G. Powersa, čigar letalo je sestrelila sovjetska raketa, se je pojavila v prvi številki satirične animacijske revijeAnimirani krokodil(ur. V. Pekar, V. Popov, L.
Pozdnejev, 1960), ki je v šestih delih izšla med letoma 1960 in 1961. V isti animaciji je bil73 komično upodobljen tudi ameriški farmer, gospod Korn Hibrid, ki je prišel na obisk v sovjetski kolhozKukuruzo. Druge teme v satirični risani reviji so bile še slaba administracija, neprevidni74 dobavitelji, pomanjkanje spoštovanja do narave in onesnaževanje, zloraba energetskih virov, nespoštovanje komunizma, zaljubljenost v bleščeče tuje izdelke in tuj življenjski slog, slaba kakovost potrošniškega blaga ter odgovornost staršev za pokvarjeno in parazitsko mladino.75
75Pontieri,Soviet animation, 68.
74Rjabov, ‘Kak horošo’, 98.
73Rjabov, O.V. ‘Kak horošo, čto najavu ja ne v Amerike živu! Obraz SŠA v gendernom diskurse sovjetskoj mul’tiplikacii (1946 -1963)’. Ženščina v rossijskov obščestve 2018, št. 2 (87), 93.
72Prav tam, 212.
71Prav tam, 196-198.
PROZAHODNA MLADINSKA SUBKULTURA
Sovjetska družba je bila v poznih 40. in v zgodnjih 50. letih precej puritanska, sploh v zvezi z odnosi med spoloma. Največ, kar sta fant in dekle smela narediti, je bilo to, da sta hodila z roko v roki. Država je vsiljevala model „družina je celica socialistične družbe“. Sovjetske šole so bile ločene po spolih vse do šolskega leta 1954/1955. Za komuniciranje z nasprotnim spolom so bili organizirani t. i. prijateljski večeri, ki pa so bili dolgočasna formalnost, nadzirana s strani šolskih oblasti. Dovoljen je bil navaden ples brez dvomljivih gibov. Fokstrot in tango nista bila priporočljiva. Kljub temu je bila večina mladih takrat s situacijo povsem zadovoljna – oblačili so se v tisto, kar so ponujale trgovine, poslušali so glasbo, ki je bil „dovoljena”, hodili so na komsomolske sestanke in čakali na prihod komunizma. A hkrati se je pojavila prva odkrito prozahodna meščanska sovjetska subkultura z mladimi posamezniki, imenovanimi stiljagi.76
V velikih mestih so mladi v ozkih hlačah in dolgih plaščih s podloženimi rameni radi gledali zahodne filme, poslušali jazz in plesali rock and roll. Subkultura je predstavljala poskus77 protesta proti vsiljenim stereotipom vedenja, dolgočasnosti ter enotnosti oblačil, glasbe in življenjskega sloga. Bila je nekakšen obrambni mehanizem pred resničnostjo, v kateri so se določeni mladi počutili kot tujci. Stiljagi so bili po svoje prvi sovjetski nekonformisti, torej ljudje, ki niso hoteli živeti po državno začrtanih zakonih. Niso bili politično protestno gibanje, pač pa preprosto skupina ljudi, ki so si želeli svobodne zabave.78
V času, ko je bila Sovjetska zveza v koaliciji z Veliko Britanijo in ZDA, naj bi se v ZSSR prvič začeli pojavljati ameriški filmi, po porazu nacizma pa trofejno še nemška kinematografija. Leta 1945 je sovjetska nogometna reprezentanca prvič obiskala Anglijo, od koder je prinesla nove vtise takratne angleške mode. Sovjetski vojaki in častniki, ki so se po 2. svetovni vojni vrnili domov z Zahoda, so seboj med drugim prinesli tudi trofejne gramofonske plošče z glasbo
78Prav tam, 90.
77Kozlov,Stiljagi,2.
76Najbližja slovenska različica ruske besedestiljaga(стиляга) je najverjetneje frajer, hipster.
ameriškega jazza. Poleg naštetega se je leta 1947 v ZSSR vrnilo nekaj tisoč t. i. belih emigrantov iz Francije, med njimi tudi ljudje, ki so bili oblečeni po zadnji francoski modi, saj so svoja oblačila prodali naprej. Mladi so ugotovili, da poleg sveta komsomolskih gradbenih projektov in komunističnih sloganov obstaja še en svet, ki je bil v očitnem nasprotju z bedno povojno resničnostjo. Mladina namreč ni hotela misliti na vse vojne žrtve ali na mesta v ruševinah, pač pa je hotela plesati, poslušati jazz in biti podobna junakom iz najbolj priljubljenih filmov tistega časa.79
Prvi stiljagi v poznih 40. letih so bili predvsem otroci iz „dobrih“ družin, kar je pomenilo, da so bili njihovi starši bodisi na visokih vojaških položajih bodisi pomembni komunistični funkcionarji bodisi profesorji bodisi diplomati. „Zlata“ mladina je študirala na najboljših univerzah v državi, zaradi privilegiranega položaja pa je imela tudi dostop do zahodnih oblačil, revij in plošč. Medtem se je na drugi strani več kot polovica prebivalcev Moskve stiskala v skupnih stanovanjih in vojašnicah; mladi iz teh slojev so živeli v stanovanjih s starši, zabave z alkoholom, plesom in glasbo na gramofonu pa so si lahko privoščili le izjemoma. Postopoma je socialna sestava stiljag postala bolj pestra, tako da je navsezadnje presegla kategorijo „zlate“
mladine. V zgodnjih 50. letih so stiljagi obstajali že v skoraj vseh mestih Sovjetske zveze. Bili so nekaj novega, modnega in zanimivega, predvsem pa nekaj, kar je bilo v popolnem nasprotju s propagando, ki je le obljubljala „svetli komunistični jutri“, dala pa ni ničesar konkretnega.80
Sredi leta 1960 je v Športni palači v Moskvi potekal posvet o ideoloških vprašanjih, ki ga je vodil vodja Oddelka za agitacijo in propagando pri CK, Iljičov. Med posvetom je nekdo zastavil vprašanje, kdaj bodo v ZSSR sploh zgradili komunizem. Odgovor se je glasil, da nihče ne more točno določiti časa, ki je potreben za izgradnjo komunizma. Leto pozneje je bil kljub temu postavljen rok, ko naj bi bil ta cilj dosežen. Šlo je za leto 1980, kar je bilo povezano z ambicioznimi (a nerealnimi) gospodarskimi cilji, veljavnimi za obdobje med letoma 1960 in 1980. Avtorji programa so sicer predvidevali, da bodo ZDA prehiteli že leta 1970.81
81Medvedjev,Nikita Hruščov, 221.
80Prav tam, 5..
79Prav tam, 3.
Javna kampanja proti stiljaški kulturi se je sprožila šele po Stalinovi smrti. Šele tedaj so namreč to kulturo vodilni začeli dojemali kot eno od manifestacij hladne vojne, to pa obenem priča o rasti represivne komponente vlade na nekaterih področjih, čeprav govorimo o času otoplitvi.82 Mladinska politika je zavzemala pomembno mesto v marksistični politični misli, zajeti v Leninovem postulatu »Mladi bodo tisti, ki bodo imeli nalogo graditi komunistično družbo.«83 Kampanja za organiziranje prostega časa – kombinacija potrošnje in prisilnih praks (skupaj z veliko vlogo družbe) – je določala ključne elemente novega načina vladanja.84
V času otoplitve so mnogi verjeli, da je vloga mladih ključna pri oblikovanju prihodnosti Sovjetske zveze, češ da bodo prav ti ujeli prehod iz socializma v komunizem. Poleg tega so mladi leta 1959 predstavljali približno 47 % prebivalstva, kar je oblastem narekovalo, da jih je treba pritegniti k zanimaju za svetlo prihodnost.85
Članki, polni očitkov, namenjenih stiljagom, so se postopoma množili. Tisk je poimensko86 obsojal fante, za katere je veljalo, da so zašli s prave poti. Simbolično nasilje na sestankih in87 obtožbe v tisku (sočasno s simboličnim in fizičnim nasiljem racijskih brigad) sta bila razloga, ki sta zaznamovala vstop v čas vseprisotnega javnega nadzora vsakdanjega življenja. Zanimivo je, da so nadzor pogosto vršili kar državljani sami. Po drugi strani pa je bil nadzor tudi nova dejavnost Komsomola, s čimer se je zapolnila praznina, ki je nastala po likvidaciji mnogih88 institucij nadzora, značilnih za pozno stalinistično dobo. Racijske brigade in zbori so odražali poskuse uprave Hruščova, ki je stremela k temu, da bi se odgovornost javnega nadzora preusmerila od državnih organov k sami družbi, prikazana pa bi bila kot način približevanja cilju javne samouprave – komunistični utopiji.89
89Prav tam, 62-63.
88Komsomol je bila okrajšava za Komunistično mladinsko zvezo, uradno državno mladinsko organizacijo.
87Prav tam, 61-62.
86Prav tam, 59.
85Prav tam, 56.
84Prav tam, 68-69.
83Cipurski, ‘Komsomolu’, 41.
82Cipurski, Gleb. ‘Komsomolu prihoditsja objavit bespoščadnuju i rešitel’nuju vojnu protiv vseh tipov stiljag.
Politika v otnoščenii vesternizirovannoj molodjoži v Sovjetskom Sojuze pri N. S. Hruščeve.’, Novejšaja istorija Rosii/Modern history of Russia, 2013, št. 3, 57-58.
Komsomol je igral aktivno vlogo pri odpravljanju „škodljivega“ vpliva Zahoda. Spodbujal je izobraževanja mladih v zgledne državljane in koristno organizacijo prostega časa. To, da so90 imeli mladi naenkrat več prostega časa, je bila posledica krajših delovnih tednov in znatnega povečanja deleža visokošolskega izobraževanja.91 Komsomol se je zgražal nad ameriškim rock and roll plesom, prav tako tudi nad jazz glasbo. Ustanovljene so bile celo krajevne, s policijo povezane komsomolske prostovoljne patrulje, ki so izvajale racije.92
Komsomolje sicer organiziral svoje mladinske zabave, ki so bile najbolj priljubljena in razširjena vrsta klubskega preživljanja prostega časa. Praznovanja „rdečih dni na koledarju“ so se običajno začela s predavanji o političnih vprašanjih ali s srečanji z uglednimi ljudmi, denimo z vojnimi veterani ali raznimi intelektualci, končala pa z nastopi amaterskih ansamblov, igrami in plesi.
Komsomolje celo izdajal brošure s podrobnimi navodili za organizacijo takšnih dogodkov. Med srečanjem naj bi zvenele stare komsomolske pesmi, ki bi morale dajati svečan, prazničen duh. Po sestanku in slovesnih govorih bi morali organizatorji v skladu z navodili prirediti koncert ljubiteljskih predstav z obveznim izvajanjem pesmi sovjetskih skladateljev. Namen teh dogodkov je bil uvesti komunistično ideologijo v ceremonialni kontekst, na ta način pa zagotoviti, da bodo mladi vključeni v „ustrezne“ dejavnosti, kot je poslušanje „pravih“ pesmi in iger. Tudi drugi, zabavni del prireditve je moral potekati pod tesnim nadzoromKomsomola.93
Poleti 1957 je v Moskvi potekal VI. svetovni mladinski festival, ki je v ZSSR privabil ogromno tujcev.94 Z ustvarjalnimi večeri in mladinskimi festivali je sovjetska vlada spodbujala sodelovanje mladih na športnih prireditvah. Šport je služil kot dirigent strankarskega pogleda95 na svet in vrednot, vključno s kolektivizmom, domoljubjem, pripravljenostjo na obrambo domovine in zdravim življenjskim slogom.96
96Prav tam, 68-69.
95Cipurski, ‘Komsomolu’, 67.
94Medvedjev,Nikita Hruščov,147.
93Cipurski, ‘Komsomolu’, 63-66.
92Prav tam, 60-61.
91Prav tam, 59-60.
90Prav tam, 55-56.
Počasi so tudi tisti mladi, ki sprva niso poslušali jazza in niso bili „zahodnjaki“ že v prvih letih prihoda zahodne kulture, pričeli posnemati modo stiljag – nosili so ozke hlače in široke jakne.97 A že v začetku 60. let je subkultura stiljag skoraj povsem izginila. Zakaj? Ker je v tem času je po zaslugi Hruščova ozračje v državi postalo svobodnejše, ideološki tisk je nekoliko oslabel, iz podzemlja je začel nastajati domači jazz, sovjetska industrija pa je začela sama obvladovati proizvodnjo nekaterih modnih oblačil, denimo ozkih hlač.98
98Prav tam, 90.
97Kozlov,Stiljagi, 5.
XV. ZASEDANJE OZN V NEW YORKU
Po incidentu z ameriškim vohunskim letalom je odpadlo težko pričakovano srečanje v Ženevi, prav tako je bilo preklicano tudi povabilo Eisenhowerju za obisk Sovjetske zveze. A kljub slabemu odnosu med državama se je Hruščov septembra 1960 udeležil XV. zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku, kar je zasenčilo tedanje ameriške predvolilne kampanje, v katerih sta sicer izstopala Nixon in Kennedy. Hruščov je do zahodne ameriške obale potoval z ladjo Baltikaskupaj z ukrajinsko, belorusko, madžarsko, bolgarsko in romunsko delegacijo. Sledili so mu tudi voditelji drugih socialističnih držav. Zasedanja so se tako med drugimi udeležile najvišje poljske, albanske, jugoslovanske (Tito), jordanske, gvinejske, libanonske, indijske, kubanske (Fidel Castro) ter druge politične osebnosti. Hruščov in Castro sta imela odrejeno omejeno gibanje, je pa na tem zasedanju prišlo do prvega njunega srečanja. Tistega leta je bilo v OZN sprejetih več kot dvajset novih članic, večinoma je šlo za afriške države. Hruščov je prebral govora Svoboda in neodvisnost za vse kolonialne narode in Kako rešiti problem splošne razorožitve ter zahteval, da Ljudska republika Kitajska postane članica OZN. V New Yorku je ostal kar tri tedne, sodeloval je v napetih razpravah, večkrat pa je celo izgubil potrpljenje (nek zahodni delegat ga je ujezil celo do te mere, da si je sezul čevelj in začel z njim udarjati po mizi.
99
Hruščov je za razliko od Stalina, ki je zelo redko prestopil mejo, pogosto diplomatsko potoval.
Države, ki jih je obiskal, so bile: Kitajska, Indija, Burma, Afganistan, Jugoslavija, Anglija, Češkoslovaška, DR Nemčija, Indonezija, Finska, Madžarska, Armenija, Gruzija, Madžarska, Združena arabska republika, Poljska, ZRN, skandinavske države, prav tako pa tudi republike, vključene v ZSSR.100
Moskva je konstantno gostila pomembne mednarodne osebnost, denimo indijskega premiera Nehruja, predsednika LR Vietnam Ho Ši Minha, burmanskega voditelja U Nuja, Tita,
100Prav tam, 106, 191, 131, 132, 147, 191, 199, 213, 276-277, 278.
99Medvedjev,Nikita Hruščov,199-202.
perzijskega šaha Pahlavega, šefa vlade NDR Grotewohla, generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda, junaka indonezijske republike Sukarna, avstrijske delegacije, predstavnike Kmečke zveze Bolgarije, italijanskega predsednika Gronchija, Fidela Castra, Raula Castra (brata Fidela Castra), Che Guevaro, Urha Kekkonena, afganskega kralja Zahira, Ulbrichta, generalnega sekretarja OZN U Tanta in alžirskega predsednika Ben Bela.101
V tako pestrem mednarodnem vzdušju in pod vplivom nenehnih potovanj Hruščova so začele v 60. letih nastajati filmske animacije, v katerih so bile propagandno – največkrat prav s temo potovanja – prikazane druge države. Animacija je bila le še en način soočenja dveh velesil v hladni vojni oziroma učinkovito sredstvo vojaške propagande. Animatorji so s karikaturo lahko zelo dobro izostrili slabe značilnosti tuje kulture, druge pa zakrili ter omogočili simbolno razločevanje med „prijatelji“ in „tujci“.102
Animirani film je imel pomemben potencial za ustvarjanje podob sovražnika, saj so gledalci izkrivljanje resničnosti v celoti razumeli kot povsem legitimno spoštovanje žanrskih zakonov, kar je bilo v nasprotju z igranimi filmi, v katerih je takšno izkrivljanje štelo predvsem kot propaganda. To dejstvo je bilo uporabljeno že na samem začetku zgodovine animacij, tudi v 1.
svetovni vojni (primer je nečloveški stroj kot alegorija nemškega militarizma), še bolj pa v 2.
svetovni vojni in v hladni vojni. Sovjetska kritika ZDA se je okrepila po Akcijskem načrtu za krepitev protiameriške propagande v bližnji prihodnosti (1949), ki je priporočal, da se posebna pozornost nameni številnim vidikom podobe glavnega sovražnika, kot je »pridiganje nemoralizma in zverinske psihologije v ZDA.«103
Sovjetska teza o moralnem zatonu zahodnega sveta je bila ena najpomembnejših določb sovjetske ideologije, kino pa je imel dvojno nalogo: pokazati visok moralni značaj sovjetskega državljana in razkriti moralno škodljivo osnovo meščanske družbe.104 Danes so, kot vemo,
104Bol’shakov, I. G. (1947) God perestroiki [The year of perestroika],Iskusstvo kino,no. 6, pp. 1—3. Navedeno po:
Rjabov, ‘Kak horošo’, 91.
103Prav tam, 90-91.
102Rjabov, ‘Kak horošo’, 89.
101Prav tam, 105, 131, 188, 191, 198, 205, 235, 279.
risanke povezane predvsem z mlado publiko, v 50. in 60. letih pa je v osnovi veljalo enako – nastajale so animacije za mlajše generacije, a sočasno se je v obdobju otoplitve povečalo tudi število animacij, namenjenih odraslemu občinstvu.105
Zanimiva je desetminutna filmska animacija za otroke Zgodbe in vožnja v Pariz in na Kitajsko (rež. A. Karanovič, T. Bunimovič, 1960). Narejena je po otroški istoimenski pesmi sovjetskega avtorja V. Majakovskega, ki je napisal veliko pesmi za otroke v 20. letih prejšnjega stoletja, čeprav so nekateri verzi pesmi v sami animaciji izpuščeni. Govori o treh sovjetskih pionirčkih, ki naredijo krožno potovanje okoli sveta; od Kremlja do Pariza, New Yorka, San Francisca, tihooceanskih otokov, Japonske, Kitajske in preko Sibirije z vlakom nazaj v Moskvo.
V zgodbi je večkrat izpostavljena rdeča barva kot simbol socializma in revolucije; rdeč začetek, rdeče kravate, rdeča zastava na Kremlju, rdeča zvezda, siv Hruščov na rdečem ozadju, rdečelasa sovjetska pionir in pionirka, v rdeče oblečen zatiran francoski postrešček – delavec …106
Na politiko mirne svetovne koeksistence kažeta dve večkrat poudarjeni ruski besedi – mir in družba, ki se pogosto pojavljata skupaj, pomembna pa je tudi bela golobica kot simbol svetovnega miru.107 Ruska beseda mir je lahko razumljena bodisi kot slovenska beseda mir (odsotnost vojne) bodisi kot beseda svet.108 Samostojno se beseda mir pojavi trikrat ob govoru Hruščova, enkrat pa se vanjo transliterirajo japonske pismenke. Druga beseda, družba, ima po slovarju Ožegova sledeči pomen: »tesni odnosi, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, naklonjenosti in skupnih interesih«, kar v bistvu pomeni prijateljstvo.109 Besedi se skupaj pojavita v New Yorku, na kitajskem bratskem sprejemu in na vlaku transsibirske železnice.110
110Karanovič in Bunimovič,Zgodbe in,1960.
109Tolkovij slovar Ožegova, družba.https://slovarozhegova.ru/word.php?wordid=7237(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
108Tolkovij slovar Ožegova, mir.https://gufo.me/dict/ozhegov/мир(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
107Karanovič in Bunimovič,Zgodbe in,1960.
106Zgodbe in vožnja v Pariz in na Kitajsko (Pročti i kataj v Pariž i Kitaj).Rež. Anatolij Karanovič in Teodor Bunimovič. Sojuzmultfillm, 1960.
105Vasil’eva V. P. (2015) Obraz sovetskogo chinovnika v satiricheskikh mul’tfil’makh ėpokhi „ottepeli“ [A Soviet official’s image in the Thaw satirical cartoons], in:La- birint: Zhurnal sotsial’no-gumanitarnykh issledovaniĭ, no.
5—6, pp. Navedeno po: Rjabov, ‘Kak horošo’, 91.
Animacija na prvi pogled izraža občutek o povezanosti sveta, prijateljstva med narodi, a je v resnici tudi odraz tega, kako je oblast ZSSR projecirala otrokom življenje v drugih državah, kaj si je o njih mislila in kako je utemeljevala, da je sovjetski svet boljši. V zgodbi sta neočitno prikazana življenje in kultura Francije in ZDA kot nasprotji sovjetskega življenja in kulture. Še posebej so poudarjene poteze, kot so izkoriščanje delavstva, velika razlika med revnimi in bogatimi, prenasičenost s potrošništvom, rasizem, imperialistična politika in kapitalizem.
Nasprotno pa se kaže naklonjenost Japonski in Kitajski.111
Na začetku animacije stojijo verzi »Na morju in na kopnem se posluša komuniste. Ti, ki delajo, jih poslušajo pozorno, buržoaziji pa gredo lasje pokonci.« Ob teh verzih se hitro zvrstijo zgovorni prizori: črno-bel Hruščov, ki ima pred mikrofonom na rdeči podlagi govor o miru v svetu, francoski časopisL'Humanités člankom Kongo o sovjetski deklaraciji, omemba sovjetske otroško-mladinske revije Pionirska Pravda in karikatura meščanstva, na kateri so prikazani gospodje v oblekah, z monokli in visokimi črnimi klobuki.
Časopis francoske komunistične partijeL’Humanitéje izhajal v Parizu. Bil je eden najvplivnejših komunističnih časopisov v nekomunistični državi, še danes pa obstaja kot časopis o socialni pravičnosti, ekologiji in človeški emancipaciji.112 V Kongu sta se prav leta 1960 začeli velika napetost in kriza. Voditelj Lumumbarahu se je po zavrnitvi ameriške pomoči obrnil na ZSSR, ker je potreboval podporo v boju proti kolonizatorskim Belgijcem. V strahu, da bi Kongo postal novo središče hladne vojne, je intervenirala OZN.113
V Parizu se slišijo verzi »En del prebivalstva je suh, drugi ima trebuh. Kamor koli v Parizu greš, vidiš isto sliko: bogati živijo dobro, a revni veliko slabše.« Ob teh besedah se gledalcem prikaže prizor, ko dva obilna francoza, mož in žena z elegantnima plaščema naduto odhajata iz hotela, za njima pa postrešček komaj nosi goro njunih kovčkov v moderni avto brez strehe. Roke mu
113Špačal, Bojan. Operacija združenih narodov v Kongu (1960-1964). Diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede UL. Ljubljana, 2008, 38.http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Spacal-Bostjan.PDF(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
112L’humanite.https://www.britannica.com/topic/lHumanite(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
111Karanovič in Bunimovič,Zgodbe in,1960.
omagajo, zato teža kovčkov pade na modni par. Do para prihiti hotelski direktor, mu pomaga in se klanjaje opravičuje, nato pa postreščka močno udari po glavi. Sovjetski otroci postreščku pomagajo vstati, ta pa jim v zahvalo razkaže Pariz. Poudarjene so naslednje poteze: velika razlika med revnimi in bogatimi, izkoriščanje delavcev in absurdna francoska (zahodna) moda.114
Logotipi igrajo enako vlogo kot geografske znamenitosti, ki gledalcem pomagajo razumeti, da gre v tej risanki za ZDA.115 V New Yorku otroke pričakajo gore sivih stolpnic z živopisnimi reklamami in panoji, kar v 60. letih postane stereotip propagande proti ZDA skupaj z alkoholom, kajenjem, abstraktno umetnostjo, potrošništvom in rasizmom. Prikazan je newyorški mestni kaos. Knjiga z naslovom Boys’ world ima na naslovnici belopoltega roparja, ki drži v temnopoltega človeka usmerjeno pištolo.116 Junaki letijo mimo kmetov, traktorja, kaktusov, kavbojcev na konju, tovarne najlona, modernih avtov v San Francisco, nato pa se z ladjo odpravijo do otokov v Indijskem oceanu, kjer kolonizator v belih oblačilih z rokami v bokih nadzoruje dva temnopolta delavca, ki nosita težek tovor.117
Reklamnim panojem ni konca. Pojavljajo se reklame za alkoholne pijače (primer je znamka Dry Sack), nove modele avtomobilov Hillman minx, obvešča se o božičnih popustih na alkoholne pijače, z mrkim doprsnim človekom in ovenelo rožo se oglašuje žvečilne gumije Wrigley's spearmint, na enem izmed panojev se pojavlja opica kot abstraktni umetnik, ki drži čopič in slika obraz igralca s cigaro.118
ZDA je Sovjetska zveza pogosto povezovala z razvratom – propaganda je tako želela pokazati, da je to sestavni in razširjen del ameriškega vsakdana. Gerasimov svoje vtise o bivanju v ZDA denimo opisuje takole: »Golo žensko telo je – kot nacionalna blagovna znamka – postalo simbol ameriške trgovine. / …/ Opolzkost ameriškega oglaševanja je preprosto nepopisna. In zelo
118Zgodbe in vožnja, 5:20 min.
117Zgodbe in vožnja, 6:18 min.
116Zgodbe in vožnja, 6 min.
115Late Soviet Animation 1960 - 180.https://animation-stories.com/category/late-soviet-animation-1960s-80s/
(Dostop: april 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
114Zgodbe in vožnja, 2:39 min.
neprijetno je videti, kako / …/ ženske, ki že dolgo hodijo po ulicah, očitno niso opazile žaljive vloge, ki jim jo je dodelila ameriška komercialna kultura.«119 V sovjetski vizualni kulturi so podobe lepo oblečenih lepih ljudi na uličnih oglasih, v karikaturah in v celovečernih filmih postale znak ameriškosti, enako je veljalo tudi za nebotičnike.120
Japonska je v animaciji predstavljena s podobama velikega sonca in delujočega vulkana, njeni državljani pa kot zelo deloven narod, ki svojega dela ne bi opustil niti ob izbruhu vulkana.121
Na zadnji postaji, na Kitajskem, je najprej prikazan industrijski napredek države – če je prej reka tekla po svoje, so na njej potem zgradili zapornico, če je bila puščava prej pusta, so v njej potem postavili tovarno in železnico.122 Sovjetska trojica je od kitajskih otrok sprejeta prisrčno, sledi pa vrnitev domov, v Moskvo, in sicer z ekspresno železnico skozi Sibirijo, njene gozdove in preko njenih gora.123
Kitajsko-sovjetski odnosi so bili v 50. in 60. letih dinamični. Stalin je bil v odnosu do Kitajske previden, zato se je samo delno pozitivno odzival na njene prošnje na gospodarskem, tehničnem in kulturnem področju.124 Z nastopom Hruščova pa so se odnosi izboljšali na račun večje sovjetske pomoči na omenjenih področjih, pa tudi zaradi velikih sovjetskih kreditov. Septembra 1954 je bilo ob obisku sovjetske delegacije dogovorjeno, da bo ZSSR pomagala pri gradnji 150 industrijskih podjetij in pri gradnji dveh železniških prog, ki bosta povezovali obe ozemlji (Alma Ati–Ulan Bator), Kitajski pa so bili na razpolago tudi sovjetski strokovnjaki.125
Po XX. kongresu je bila ob Poljski in Madžarski tudi Kitajska vedno bolj prepričana, da blatenje Stalina povzroča veliko škodo v mednarodnem komunističnem gibanju.126 Novembra 1957 je
126Prav tam, 133.
125Prav tam, 103.
124Medvedjev,Nikita Hruščov,102.
123Zgodbe in vožnja, 8 min.
122Zgodbe in vožnja, 7:42 min.
121Zgodbe in vožnja, 6:58 min.
120Prav tam, 97.
119Rjabov, ‘Kak horošo’, 97.
potekal posvet komunističnih delavskih partij s celega sveta, na katerem naj bi bile usklajene nove mednarodne smernice komunističnih partij. Na srečanju naj bi prišlo do napetih razprav med Hruščovom in Maom, ki se je imel za pravega vodjo svetovnega komunističnega gibanja in za Stalinovega dediča, zaradi česar se je vmešaval v notranje zadeve vseh komunističnih držav.
Mao je bil mnenja, da je 3. svetovna vojna neizogibna.127
Leta 1958 se je zaradi vse večjih kitajskih zahtev odnos med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ponovno začel slabšati.128 Naslednje leto (1959) je bil podpisan sporazum o povečanju gospodarske in tehnične pomoči Kitajski,129 Hruščov pa je še zadnjič potoval na obisk, saj je potekala proslava ob desetletnici Ljudske republike Kitajske. V Peking se je podal takoj po potovanju v ZDA.130
Notranja nasprotja obeh KP so se kmalu prevesila tudi v zunanja, še posebej v zvezi s pogledi na nacionalne neodvisnosti držav sveta. ZSSR je celo zagrozila, da bo odpoklicala svoje strokovnjake.131 Do leta 1963 so se odnosi zaostrili do te mere, da je kitajski tisk povzemal protisovjetske albanske članke in kritike zahodnih partij. Julija 1963 je potekalo srečanje med partijama v Moskvi, ki ni prineslo nobenih rezultatov, kitajska delegacija pa ga je predčasno zapustila. Zmanjšala se je trgovinska izmenjava, tehnično-znanstveno in kulturno sodelovanje, občasno je prihajalo tudi do obmejnih incidentov. Kitajska je obsojala sporazum o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, češ da se ZSSR povezuje z imperializmom (ki je veljal za značilnost ZDA), kar je povzročilo popoln razdor med komunističnima partijama.132Odnosi med državama se niso normalizirali niti v času, ko je državo vodil Brežnjev.133
133Radenković,Državniki, 44.
132Prav tam, 264-266.
131Prav tam,,203-204.
130Prav tam, 187-188.
129Prav tam, 178.
128Prav tam, 163-164.
127Prav tam, 149-150.
BERLINSKA KRIZA
Na začetku leta 1961, po neuspeli intervenciji na Kubi, je bila poražena proameriška vlada v Laosu, vlada v Južem Vietnamu pa je prav tako stala na krhkih temeljih. ZDA so se zavarovale z raketnimi bazami, ki so jih postavile okrog ZSSR. Ko so se Sovjeti opremili z lastnim jedrskim orožjem in okrepili doseg medcelinskih raket, pa se je občutek varnosti za Američane končal.
Kennedy je dal pobudo za neuradno srečanje s Hruščovom, ki je v prijateljskem duhu potekalo junija 1961 na Dunaju. Dogodki, ki so sledili, nakazujejo na dejstvo, da sta voditelja podcenjevala drug drugega.134
Dva meseca po srečanju je sledila berlinska kriza, do katere je prišlo, ker še ni bila podpisana mirovna pogodba z Nemčijo, ki bi določala nove zahodne meje ZSSR, Poljske in Češkoslovaške – obstoječe zato še niso bile pravno priznane. Hruščov je predlagal podpis mirovne pogodbe z obema Nemčijama in priznanje obstoječih meja, dal pa je tudi pobudo, naj Zahodni Berlin dobi status svobodnega mesta. Ker Zahod ni sprejel predloga, je Hruščov zagrozil z ločeno mirovno pogodbo med ZSSR in njenimi zavezniki na eni strani in NDR na drugi. Dodal je, da se bo ZSSR enostransko odrekla pravicam okupacijske sile. Ker bi bil s tem ogrožen dostop do Zahodnega Berlina, so se obetali mednarodni zapleti. Avgusta 1961 je sovjetska vlada poslala ZDA, Veliki Britaniji in Franciji noto, ki je sporočala, da morajo države podpisati nemško mirovno pogodbo do konca leta, s čimer je zvenela ultimativno. Meja med Nemčijama se je zaprla, ves Zahodni Berlin je bil zazidan z visokim zidom in obdan z bodečo žico, mestni promet med obema deloma je bil naenkrat ukinjen. Oddelki NATO so se usmerjali proti vzhodni strani, čete Varšavskega pakta pa proti zahodni. Na eni strani so bili torej ameriški tanki, na drugi sovjetski. A do spopada ni prišlo, prav tako pa ne do nobenega podpisa pogodbe.135
135Medvedjev,Nikita Hruščov,215-220.
134Medvedjev,Nikita Hruščov,213-215.
Tega leta je izšla zanimiva filmska animacija Čezoceanski novinar (rež. G. Lomindze, 1961), komična animacija s fragmenti dejanskih filmskih posnetkov tedanje Sovjetske zveze in s pridihom posmeha do Zahoda. Po mojem mnenju vsebuje animacija tri glavna sporočila.136
Prvo (in že po prvih minutah zelo očitno) sporočilo je prikaz življenja v ZDA. Tipično ameriško življenje se zvrsti kot serija podob. Vidimo gore stolnic, na katerih so razni oglasi, ki oglašujejo alkoholne pijače (npr. šampanjec), potrošništvo, nezdrave napitke, plastične operacije, restavracije … Kriminal in orožje sta prikazana s pomočjo detektivskih zgodb in kriminalk, poudarek je na degradaciji temnopoltih in korporativizmu. Vse skupaj bi lahko povzeli z besedo razvrat, kar je pojasnjeno kot popolno nasprotje življenju v ZSSR.137Ko na razgovoru izberejo kandidata za novinarja, gre ta najprej na zdravniški pregled, kjer mu rentgenska slika pokaže, da ima v telesu veliko vsebnost alkohola, pa tudi ženske z golimi oprsji, različne modele avtomobilov in zlato.138
Dve ikonični ameriški podjetji, katerih logotipa se večkrat prikažeta, sta bili ustanovljeni že na prelomu 19. in 20. stoletja. Gre za avtomobilsko znamka Ford z novim modelom Ford Super Duty in za slavno podjetje Coca Cola. Ob sliki prestrašenega otroka, v katerega je usmerjeno orožje, se prikazujejo časopisi in knjige z naslovi, kot so Groza Drakule, Medtem, ko morilec čaka, Umor brez ..., Čas za ubijanje, KKK, Morilska kraljica, Grozljivka, Morilec je lisica…139 Pojavita pa se tudi revijaMystery in ime detektivske filmske serije Michael Shayne, ki je prvič izšla leta 1960.140
Zanimivo je, da je kot primer alkoholnih pijač večkrat poimensko omenjena samo ena specifična znamka, in sicer Martini, ki izhaja z zahoda Italije, začetki znamke pa segajo že v leto 1863.141 Znamka šivalnih strojev na oglasih pa je švicarska Bernina, katere razcvet se je prav tako začel
141History of Vermouth.https://www.martini.com/heritage/(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
140Michael Shayne.https://www.imdb.com/title/tt0053521/(Dostop: junij 2021, zadnjič dopolnjeno: 2021).
139Čezoceanski, 0:53 min.
138Čezoceanski, 2:15 min.
137Čezoceanski, 0:53 min.
136Čezoceanski novinar (Zaokeanskij reportjor).Rež. Grigorij Lomindze. Sojuzmultfilm, 1961.
