iz leta 2008, se je v poletnih mesecih v razmerah umirjanja aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah upočasnila.

(1)

september 20 1 1 , št . 9 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik

Prispevke so pripravili:

Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Marjan Hafner, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič, mag. Ana Vidrih (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance); Jasna Kondža (Rebalans državnega proračuna za leto 2011); Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2011–2012); mag. Maja Kersnik (Izdatki za socialno zaščito - 2009); mag. Maja Kersnik (Stopnja tveganja revščine in materialne prikrajšanosti - 2010); mag. Urška Lušina (desezoniranje časovnih serij)

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Tiskarna___ d.o.o.

Naklada: 170 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ...14

Cene ...16

Plačilna bilanca ...19

Finančni trgi ...20

Javne finance ...23

Izbrane teme ...27

Rebalans državnega proračuna za leto 2011 ... 29

Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2011–2012... 30

Izdatki za socialno zaščito – 2009 ... 31

Stopnja tveganja revščine in materialne prikrajšanosti 2010 ... 32

Okvirji Okvir 1: Znižanje bonitetne ocene Slovenije ... 9

Okvir 2: Temeljni agregati sektorja država, ESA‑95 ... 25

Statistična priloga ...35

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

(5)

Aktualno

Ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti in povečanju tveganj, povezanih predvsem z nestabilnostjo na finančnih trgih, mednarodne institucije znižujejo napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto. Po občutni

upočasnitvi gospodarske rasti v evrskem območju v drugem letošnjem četrtletju mednarodne institucije pričakujejo nadaljnjo upočasnitev do konca letošnjega leta in tudi prihodnje leto. To spremlja poslabšanje pričakovanj podjetij in potrošnikov ter napovedana fiskalna konsolidacija. Zaradi nestabilnosti na finančnih trgih in možnosti širitve dolžniške krize v evrskem območju pa so tveganja, da bo rast še nižja od napovedane, velika.

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo, da se je okrevanje slovenskega gospodarstva na prehodu v tretje četrtletje upočasnilo. Rast nominalnega izvoza blaga, ki sicer edini presega povprečno vrednost

iz leta 2008, se je v poletnih mesecih v razmerah umirjanja aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah upočasnila.

Podobno velja za realni obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih, kjer je bila ob precejšnji umiritvi aktivnosti srednje nizko tehnološko zahtevnih panog upočasnitev v poletnih mesecih še bolj izrazita. Po podatkih poslovnih tendenc se poslabšujejo tudi pričakovanja za jesenske mesece. Aktivnost v gradbeništvu se je julija sicer okrepila, vendar zaradi močnega znižanja v predhodnih mesecih še vedno ostaja na zelo nizki ravni in med vsemi dejavnostmi najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V storitvenih dejavnostih prihodek še naprej niha okoli ravni, ki je bila dosežena že v začetku leta.

V drugem četrtletju se je izboljševanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva upočasnilo. Potem ko je

bila Slovenija lani edina država evrskega območja, kjer so se realni stroški dela na enoto proizvoda še povečevali, se ti letos zmanjšujejo. Vendar je Slovenija po nadpovprečnem izboljšanju stroškovne konkurenčnosti v prvem četrtletju v drugem zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in s tem nižje rasti produktivnosti zdrsnila v skupino držav s podpovprečnim izboljšanjem. Izboljšanje stroškovne konkurenčnosti je sicer tudi v drugem četrtletju izhajalo predvsem iz rasti produktivnosti dela v industrijskih dejavnostih.

Po stabilizaciji razmer na trgu dela v začetku letošnjega leta so se te v poletnih mesecih nekoliko poslabšale;

povprečna bruto plača stagnira. Število delovno aktivnih se je po desezoniranih podatkih julija zmanjšalo drugi

mesec zapored, število registriranih brezposelnih oseb pa se je julija in avgusta povečalo. Konec avgusta je bilo brezposelnih 106.996 oseb, kar je 8,0 % več kot v enakem mesecu lani. Junija in julija je po izločitvi sezonskega vpliva povprečna bruto plača stagnirala, pri čemer se je v zasebnem sektorju rahlo krepila, v javnem pa rahlo znižala.

Cene življenjskih potrebščin so se septembra povišale za 0,6 %, zaradi baznega učinka, povezanega z lanskimi gibanji cen storitev, se je precej povišala tudi medletna inflacija. Povišanje medletne inflacije za

1,1 o. t. na 2,1 % je predvsem posledica konca vpliva uvedene subvencije na šolsko prehrano septembra lani, ko se je za 68,8 % znižala cena, ki jo za prehrano v šolah plačajo potrošniki. Po prvih podatkih Eurostata se je medletna inflacija tudi v evrskem območju septembra povišala (na 3,0 %).

Že tako skromna kreditna aktivnost slovenskih bank se je avgusta nadalje upočasnila, slabe razmere v bančnem sistemu pa so bile eden ključnih razlogov, da sta konec septembra bonitetni agenciji Moody's in Fitch Ratings Sloveniji znižali bonitetno oceno. Neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI se je okrepilo, tudi

gospodinjstva so tokrat neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah, skupna neto odplačila pa so bila tako avgusta največja v zadnjih dveh letih. V osmih mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah zmanjšal za 113,0 mio EUR, v enakem obdobju lani pa so neto tokovi znašali 993,2 mio EUR.

Nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive, banke pa so v prvih sedmih mesecih oblikovale že za 459,3 mio EUR rezervacij in oslabitev, kar je za slabo četrtino več kot v enakem obdobju lani. Obe bonitetni agenciji sta poleg slabih razmer v bančnem sistemu kot razlog za znižanje bonitetne ocene izpostavili tudi pričakovano upočasnitev gospodarskega okrevanja, politično negotovost in odlaganje sprejema strukturnih reform ter izrazili tudi negativne obete, kar kaže na možna nadaljnja znižanja bonitetne ocene.

Sprejet je bil rebalans državnega proračuna za leto 2011, ki je prilagodil višino odhodkov nižj oceni prihodkov, višina primanjkljaja pa ostaja nespremenjena (4,7 % BDP). S sprejetim rebalansom državnega

proračuna so bili prihodki in odhodki decembra lani sprejetega državnega proračuna za leto 2011 zmanjšani za

365 mio EUR. Višina primanjkljaja pa zaradi enake višine zmanjšanja prihodkov in odhodkov ni bila spremenjena,

tako da naj bi primanjkljaj državnega proračuna v letu 2011 znašal 1,7 mrd EUR. Struktura znižanja odhodkov

proračuna z rebalansom kaže, da se varčuje predvsem pri naložbah, katerih realizacija se hkrati potiska v naslednja

(6)

leta. Rebalans proračuna ne predvideva večjih posegov v odhodke z bolj sistemskimi varčevalnimi ukrepi, kot so jih uvedle nekatere druge evropske države, kar bi bilo nujno za doseganje konsolidacije javnih financ.

Kazalniki neenakosti in revščine za leto 2010 kažejo, da se je materialna prikrajšanost nekoliko zmanjšala, razlike v dohodkih gospodinjstev pa nekoliko povečale. Stopnja tveganja revščine, ki glede na metodologijo

izračuna odraža predvsem dohodkovno neenakost znotraj populacije v letu 2009 (oz. porazdeljenost dohodka med

gospodinjstvi), se je po daljšem obdobju zniževanja povečala. To je bila posledica znižanja dohodkov znatnega dela

gospodinjstev zaradi gospodarske krize ob istočasnem relativno visokem povečanju plač v nekaterih dejavnostih z

visoko povprečno plačo (npr. v zdravstvu, javni upravi in oskrbi z električno energijo). Ob povečanju razlik v dohodkih

pa ni prišlo do poslabšanja življenjskih razmer, saj se je stopnja materialne prikrajšanosti nekoliko zmanjšala, je pa

še naprej višja kot je bila pred letom 2008.

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Mednarodno okolje

V evrskem območju se je rast BDP v drugem četrtletju letos občutno upočasnila, kratkoročni kazalniki pa nakazujejo nadaljnje umirjanje rasti tudi v drugi polovici leta. Tuje povpraševanje je v drugem četrtletju ostalo ključni dejavnik rasti, medtem ko je domače povpraševanje ostalo šibko. K medletni rasti (1,6 %) v drugem četrtletju je največ prispeval izvoz (2,6 o. t.), čeprav se je njegova rast upočasnila. Nižji kot v preteklih četrtletjih so bili tudi prispevki bruto investicij v osnovna sredstva in zasebne potrošnje (oboje prispevek k rasti 0,3 o. t.). Na zasebno potrošnjo so še vedno negativno vplivale zaostrene razmere na trgu dela (stopnja brezposelnosti v evrskem območju se od začetka leta ohranja na približno 10 %), pa tudi ukrepi fiskalne konsolidacije, ki bodo po vmesni napovedi EK negativno vplivali na razpoložljivi dohodek tudi do konca tega in v naslednjem letu. Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in predvsem kazalniki razpoloženja pa nakazujejo nadaljnjo upočasnitev

1 Purchasing managers index.

Slika 1: Poslovne tendence v evrskem območju

-40 -30 -20 -10 0 10 20

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11

Desezonirana vrednost kazalnika, ravnotežje v %

Vir. EK.

Industrija Trgovina na drobno

Potrošniki Storitve

Gradbeništvo

Tabela 1: Primerjava pomladanskih in jesenskih napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij

2011 2012

CONS apr 11 IMF

apr 11 EK

maj 11 OECD maj 11 CONS

sep 11 EK

sep 11 IMF

sep 11 CONS apr 11 IMF

apr 11 EK

maj 11 OECD maj 11 CONS

sep 11 IMF sep 11

EMU 1,7 1,7 1,6 2,0 1,7 1,6 1,6 1,7 1,8 1,8 2,0 1,0 1,1

EU 1,7 1,8 1,8 np 1,7 1,7 1,7 1,8 2,1 1,9 np 1,3 1,4

DE 2,7 2,5 2,6 3,4 2,9 2,9 2,7 1,9 2,1 1,9 2,5 1,3 1,3

IT 1,0 1,1 1,0 1,1 0,7 0,7 0,6 1,1 1,3 1,3 1,6 0,3 0,3

AT 2,0 np 2,4 2,9 3,1 np 3,3 1,9 2,3 2,0 2,1 1,7 1,6

FR 1,7 1,6 1,8 2,2 1,7 1,6 1,7 1,7 1,8 2,0 2,1 1,2 1,4

UK 1,8 1,7 1,7 1,4 1,2 1,1 1,1 2,2 2,3 2,1 1,8 1,8 1,6

ZDA 2,9 2,9 2,6 2,6 1,6 np 1,5 3,3 2,9 2,7 3,1 2,1 1,8

Vir: Consesus Forecasts (april, junij 2011), EC European Economic Forecast (maj 2011), EC Interim European Economic Forecast (september 2011), IMF World Economic Outlook (april, september 2011), OECD Economic Outlook (maj 2011).

gospodarske rasti v evrskem območju. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja v evrskem območju (ESI) je bila avgusta najnižja v zadnjih 15 mesecih, vrednost indeksa PMI¹ pa je septembra nakazoval krčenje proizvodnje predelovalnih dejavnosti v evrskem območju.

Mednarodne institucije (EK, OECD, ECB, IMF) napovedujejo upočasnitev gospodarske rasti v evrskem območju do konca letošnjega leta in v prihodnjem letu. Vmesna jesenska napoved EK, ki je narejena na podlagi gibanj v sedmih največjih evropskih državah, za letos predvideva enako rast kot spomladi (1,6 %), spremenila pa naj bi se dinamika rasti v drugi polovici letošnjega leta. EK predpostavlja, da bo umiritev rasti v tretjem in predvsem četrtem četrtletju večja, kot je bilo pričakovati spomladi. Glavni dejavniki upočasnitve so poslabšanje pričakovanj podjetij glede nadaljnje gospodarske aktivnosti, slabitev rasti zasebne potrošnje in napovedana fiskalna konsolidacija, ki bi lahko imela kratkoročno negativne vplive na gospodarsko rast.

Do podobnih zaključkov je prišla tudi OECD, ki v zadnjem četrtletju letos predvideva znižanje BDP v evrskem območju, kar bi bila predvsem posledica znižanja BDP v Nemčiji. Svoje intervalne napovedi za rast BDP je septembra znižala tudi ECB, in sicer na 1,4 %–1,8 % (junija 1,5 %–2,3 %) za letos in na 0,4 %–2,2 % (junija 0,6 %–2,8 %) za prihodnje leto, svoje napovedi rasti za svetovno gospodarstvo rast in evrsko območje pa je znižal tudi IMF.

Pričakovana upočasnitev rasti v 2012 naj bi bila predvsem posledica močno zaostrenih razmer na finančnih trgih in povečanih tveganj glede nadaljnje širitve dolžniške krize v evrskem območju. Tveganja za rast so večja kot spomladi in predvsem negativno usmerjena. Ob tem IMF v Poročilu o globalni finančni stabilnosti opozarja na veliko ogroženost svetovnega finančnega sistema in poziva države evrskega območja k hitrim ukrepom glede zmanjšanja tveganj na finančnih trgih (npr. uporabi EFSF) in implementaciji zavez glede fiskalne konsolidacije.

Razmere na trgih državnih obveznic so se septembra nadalje zaostrile, medbančne obrestne mere v evrskem območju pa so se marca rahlo znižale. Donosnost

(10)

10-letnih državnih obveznic držav evrskega območja z največjimi javnofinančnimi težavami se je septembra znova povečala, ECB pa je nadaljevala s programom odkupa državnih obveznic, ki ga je oživila avgusta, in do septembra odkupila dodatnih 41 mrd EUR državnih obveznic (skupaj od začetka programa maja lani 156,5 mrd EUR). Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je septembra znižala drugi mesec zapored, in sicer za 2 b. t. na 1,54 %, medtem ko se je vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD zvišala za 6 b. t. na 0,35 %. Še se znižuje vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za CHF, ki je septembra v povprečju znašala 0,008 %.

Septembra se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem močno znižala. Vrednost evra proti ameriškemu dolarju se je septembra znižala za 4,0 % (na 1,377 USD za 1 EUR), medletno pa je bila višji za 5,4 %. Vrednost evra se je znižala tudi glede na japonski jen (za 4,2 % na 105,75 JPY za 1 EUR) in britanski funt (za 0,6 % na 0,872 GBP za 1 EUR). Po odločitvi švicarske centralne banke, da zaradi precenjenosti valute drži razmerje med švicarskim frankom in evrom na najmanj 1,2 CHF za 1 EUR, se je vrednost švicarskega franka septembra v povprečju znižala za 7,2 % (na 1,201 CHF za 1 EUR).

Septembra so se cene nafte znova povišale, cene neenergetskih surovin pa se še znižujejo. Povprečna cena nafte Brent se je zvišala za 3,3 % na 113,80 USD/sod, izraženo v EUR pa za 4,3 % na 79,97 EUR/sod. Medletno so bile cene nafte v USD višje za 46,2 %, v EUR pa za 33,7 %.

Kljub višjim cenam surove nafte je IEA zaradi poslabšanja obetov glede gospodarskega okrevanja znižala napoved povpraševanja po nafti za letos in prihodnje leto. Dolarske cene neenergetskih surovin so se po zadnjih podatkih IMF avgusta znižale za 2,3 % (medletno so bile višje za Slika 2: Donosnost 10‑letnih državnih obveznic

0 2 4 6 8 10 12 14 16

jan.10 apr.10 jun.10 sep.10 dec.10 mar.11 jun.11 sep.11

Donosnost 10-letnih državnih obveznic -razlika do donosnosti nemške obveznice

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Slovenija Grčija Irska Portugalska Španija Italija

19,2 %), najbolj indeksa cen kmetijskih surovin (-7,3 %) in kovin (-3,9 %). Po začasnih podatkih se je nižanje cen nadaljevalo tudi septembra.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo, da je okrevanje slovenskega gospodarstva na prehodu v tretje četrtletje zastalo. Rast nominalnega izvoza blaga, ki sicer edini presega povprečno vrednost iz leta 2008, se je v poletnih mesecih skladno z gibanji v glavnih trgovinskih partnericah upočasnila. Podobno velja za realni obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih, kjer je bila ob precejšnji umiritvi aktivnosti srednje nizko tehnološko zahtevnih panog upočasnitev v poletnih mesecih še bolj izrazita. Po podatkih poslovnih tendenc se poslabšujejo tudi pričakovanja za jesenske mesece. Aktivnost v gradbeništvu se je julija sicer vidno okrepila, kar je sledilo močnemu znižanju v predhodnih petih mesecih, tako da še vedno ostaja na zelo nizki ravni in med vsemi dejavnostmi najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V storitvenih dejavnostih prihodek še naprej v glavnem niha okoli ravni, ki je bila dosežena že v začetku leta.

Do upočasnitve nominalne rasti izvoza blaga v drugem letošnjem četrtletju glede na prvega je prišlo predvsem zaradi zmanjšanja izvoza v države EU, ki niso članice evrskega območja, in tudi zaradi upočasnitve rasti v države bivše Jugoslavije, rast izvoza v evrsko območje pa se je celo pospešila.² Po desezoniranih podatkih se je izmed štirih ključnih trgovinskih partneric pospešila rast nominalnega Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

40 50 60 70 80 90 100 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Prih. v trgovini na debelo Prih. v storitvenih dejavnostih

2 Podatki o geografski in proizvodni strukturi izvoza so razpoložljivi za šest mesecev letošnjega leta. Analiziramo desezonirane podatke, ki so preračuni UMAR.

(11)

Okvir 1: Znižanje bonitetne ocene Slovenije

Dve izmed najpomembnejših bonitetnih agencij sta Sloveniji konec septembra za eno stopnjo znižali bonitetno oceno, in sicer Moody`s na Aa3, Fitch Ratings pa na AA-, in obe z negativnimi obeti, kar kaže na možna nadaljnja zniževanja bonitetne ocene. Kot glavni razlog za večje državno tveganje sta agenciji navedli slabe razmere v bančnem sistemu, ki je kljub dokapitalizacijam v začetku leta še vedno podkapitaliziran, hkrati pa se še naprej hitro povečuje delež nedonosnih terjatev, ki tudi nima ustreznega pokritja v rezervacijah in oslabitvah. Banke so izpostavljene tudi visokim tveganjem refinanciranja zaradi obsežnejšega zapadanja tujih obveznosti in negotovih razmer na mednarodnih finančnih trgih.

Tveganja obstajajo tudi zaradi pričakovane upočasnitve gospodarskega okrevanja, kar bi še upočasnilo proces razdolževanja slovenskih podjetij. Hkrati bi se okrepili pritiski na kakovost bančne aktive, kar bi še dodatno zaviralo kreditno aktivnost in s tem gospodarsko rast v Sloveniji. Tretji razlog za znižanje bonitetne ocene pa je politična negotovost in zavlačevanje s sprejemom strukturnih reform, ki bi zajezile negativna gibanja na področju javnih financ.

Postopno uvrščanje Slovenije med bolj tvegane države je nakazovalo tudi gibanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic od aprila letos naprej. V nasprotju s povprečjem v evrskem območju in manj tveganimi državami se je donosnost precej okrepila, kar je povišalo razmik med donosnostjo slovenskih obveznic in nemških obveznic s 100 b. t. na začetku aprila letos na približno 300 b. t. v začetku septembra. Znižanje bonitetne ocene je takoj vplivalo na dodatno povišanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic, ki se je po zniževanju v prvi polovici septembra ponovno začela strmo dvigovati. Z znižanjem bonitetne ocene pa se je znižala tudi bonitetna ocena bančnim obveznicam, izdanim na osnovi državnega jamstva, kar dodatno poslabšuje njihove pogoje financiranja, banke pa bodo to prenesle tudi na svoje komitente.

Posledično pričakujemo, da se bodo pogoji zadolževanja v Sloveniji nadalje zaostrili.

Slika 4: Moody's bonitetna ocena Slovenije in donosnost

10‑letnih državnih obveznic Slika 5: Razlika med donosnostjo slovenskih in nemških državnih obveznic ter razlika med obrestnimi merami za kredite podjetjem v Sloveniji in Nemčiji

B3 B2 B1 BB3 BB2 BB1 BBB3 BBB2 BBB1 A3 A2 A1 AA3 AA2 AA1 AAA

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

jan.00 jan.01 jan.02 jan.03 jan.04 jan.05 jan.06 jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 Donosnost, v %

Bonitetna ocena

Vir: Moody's, Eurostat.

Moody' s bonitetna ocena (leva os)

Donosnost 10-letnih državnih obveznic (desna os)

-50 0 50 100 150 200 250 300 350

jan. 03 jan. 04 jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11

Razlika, v b.t.

Vir: Eurostat, ECB, preračuni UMAR.

Kredi Obveznice

izvoza v Nemčijo³, Italijo in Avstrijo, izvoz v Francijo pa se je zmanjšal v podobnem obsegu, kot se je povečal v prvem četrtletju. Slednje je posledica zmanjšanja izvoza cestnih vozil, saj razpoložljivi desezonirani podatki po

3 V drugem četrtletju se je nadaljevala rast izvoza vseh ključnih skupin (po strukturi SMTK) blaga v Nemčijo. Rast izvoza cestnih vozil in kemičnih proizvodov se je celo pospešila, razmeroma visoka je, kljub upočasnitvi, ostala rast izvoza železa, jekla, kovin in kovinskih izdelkov ter ostalih izdelkov, razvrščenih po materialu. Rast izvoza strojev in transportnih naprav, brez cestnih vozil, ki je največja komponenta blagovnega izvoza v Nemčijo, pa je ostala razmeroma visoka.

strukturi SMTK⁴ kažejo, da se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim povečal izvoz vseh skupin proizvodov, razen cestnih vozil. Pospešila se je rast izvoza kovin, relativno visoka pa je kljub upočasnitvi ostala rast izvoza primarnih proizvodov, kar povezujemo z

4 Pri desezoniranju so podatki razvrščeni v sedem skupin proizvodov: (0- 4) primarni proizvodi, (5) kemični proizvodi, (67,68 in 69) železo in jeklo, kovine in kovinski izdelki, (6-67,68,69) izdelki, razvrščeni po materialu brez železa in jekla, kovin in kovinskih izdelkov), (78) cestna vozila, (7-78) stroji in transportne naprave brez cestnih vozil, (8 in 9) razni končni izdelki ter proizvodi in transakcije.

(12)

naraščajočimi cenami energentov. Ob znižanju izvoznih cen proizvodov za investicije je na okrepitev rasti izvoza strojev in naprav (brez cestnih vozil) v drugem letošnjem četrtletju vplivalo povišano povpraševanje. Po padcu v prvem se je v drugem četrtletju povečal tudi izvoz raznih končnih izdelkov, v strukturi katerih največji delež predstavljajo delovno intenzivni proizvodi (pohištvo in njegovi deli, obleke in obutev).

Upočasnitev nominalne rasti uvoza blaga v drugem letošnjem četrtletju je bila posledica upočasnjene rasti uvoza proizvodov za vmesno porabo, ki je največja komponenta uvoza.⁵ Sicer uvoz za vmesno porabo po desezoniranih Sliki 6 in 7: Izvoz blaga po SMTK

300 400 500 600 700 800 900 1.000 1.100 1.200 1.300 1.400

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11

Desezonirano, v mio EUR

Stroji in tr. napr. brez c. vozil Cestna vozila

Kemični proizvodi Kovine

300 350 400 450 500 550 600 650 700

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11

Razni končni izd. in trans. Izd. razvr. po mat. brez kovin Primarni proizvodi

podatkih zaradi močne odvisnosti slovenskih proizvajalcev od tujih dobaviteljev in posameznih faz proizvodnje raste neprekinjeno od druge polovice leta 2009 in je že dosegel povprečno raven uvoza iz leta 2008. Po rasti v prvem četrtletju se je zmanjšal uvoz proizvodov za investicije, ki izmed vseh treh skupin komponent za povprečno ravnjo iz leta 2008 najbolj zaostaja. Uvoz proizvodov za široko porabo pa se je, po rahlem padcu v prvem četrtletju, v drugem povečal, kar je bila predvsem posledica večjega uvoza hrane in pijače, bencina in osebnih avtomobilov.

Julija se je rast storitvene menjave predvsem zaradi izvoza okrepila. Izvoz storitev se je ponovno povečal (3,1 %, desezonirano), medletno pa je bil večji za 5,7 %. K medletni rasti sta ponovno največ prispevala

5 Podatki o uvozu po namenu so razpoložljivi za šest mesecev letošnjega leta. Analiziramo desezonirane podatke, ki so preračuni UMAR.

Slika 8: Uvoz blaga po namenu

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11

Uvoz proizvodov za vmesno porabo Uvoz proizvodov za široko porabo Uvoz proizvodov za investicije

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2010 VII 11/

VI 11 VII 11/

VII 10 I-VII 11/

I-VII 10

Izvoz¹ 12,2 -1,2 6,6 13,7

-blago 13,7 -5,6 6,8 15,0

-storitve 6,6 18,2 5,7 8,4

Uvoz¹ 14,3 -0,5 2,6 12,9

-blago 16,1 -6,0 2,7 14,3

-storitve 4,5 34,6 2,2 4,8

Industrijska proizvodnja 6,3 -4,2² 1,9³ 6,2³ -v predelovalnih dejavnostih 6,6 -5,0² 1,9³ 6,5³ Gradbeništvo-vrednost

opravljenih gradbenih del -16,9 10,3² -26,7³ -28,3³ Trgovina na drobno – realni

prihodek -0,2 1,5² 0,0³ 1,4³

Storitvene dejavnosti (brez

trgovine) – nominalni prihodek 3,6 -0,7² 2,0³ 5,7³ Viri: BS, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

(13)

6 Z objavo podatkov za julij je BS popravila podatke za prvih šest mesecev letos, tako da je bil uvoz potovanj v prvih šestih mesecih letos po novih podatkih medletno nižji za 13,4 %, po prejšnjih podatkih pa za 18,7 %.

izvoz potovanj in izvoz pomorskega transporta, izvoz gradbenih storitev pa ostaja medletno nižji. Rast uvoza storitev je bila julija skromna (0,4 %, desezonirano).

Medletno je bil uvoz večji za 2,2 %, k čemur je ponovno največ prispeval uvoz komunikacijskih storitev, večja je bila tudi vrednost potovanj domačega prebivalstva v tujino⁶. Uvoz gradbenih storitev, ki jih tujci izvajajo v Sloveniji, pa je še vedno pod ravnjo iz enakega meseca lani. V sedmih letošnjih mesecih je bil izvoz storitev medletno nominalno večji za 8,4 %, uvoz pa za 4,8 %.

Okrevanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti je v poletnih mesecih zastalo. Potem ko se je obseg proizvodnje junija ohranil na podobni ravni kot predhodni mesec, se je julija znižal za 5,0 % (desezonirano). Padec je bil posledica padca proizvodnje v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah (-8,3 %, desezonirano), proizvodnja tehnološko zahtevnejših in tehnološko najmanj zahtevnih panog pa se je ohranila na podobni ravni kot predhodni mesec. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog se po lanskem relativno velikem povišanju letos krči in je bila julija po originalnih podatkih medletno nižja za 4,8 %, kar je bila predvsem posledica medletno nižje proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas in proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov. Nižja kot julija lani je bila tudi proizvodnja v večini nizko tehnološko zahtevnih panog (z izjemo usnjarske industrije), ki okrevajo najpočasneje in tudi najbolj zaostajajo za povprečno ravnjo iz leta 2008. Višja kot julija lani pa je bila proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah, ki za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja najmanj izmed vseh treh skupin, vendar se je okrevanje proizvodnje v zadnjih mesecih upočasnilo, kar je po naši oceni predvsem posledica upočasnitve proizvodnje vozil Slika 9: Storitvena menjava

250 300 350 400 450

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

in plovil⁷. V povprečju je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti le še za 1,9 % (del. dnem prilagojeno) višja kot julija lani.

Obeti za jesenske mesece so se septembra poslabšali, saj so vrednosti vseh kazalnikov pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih nižje kot v poletnih mesecih. Najbolj

7 Proizvodnja vozil in plovil je bila ob manjšem tujem povpraševanju in motnjah dobave v avtomobilski industriji za okoli 20 % nižja kot julija lani.

Ob še visoki 10,2-odstotni rasti v prvem četrtletju (Francija je ob koncu preteklega leta prenehala sofinancirati nakup novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil, do denarne subvencije pa so bila še upravičena vozila, naročena do konca leta 2010 in registrirana do konca prvega četrtletja) in popolni umiritvi rasti v drugem četrtletju je po sedmih mesecih proizvodnja vozil in plovil na podobni ravni kot v enakem obdobju lani.

Slika 10: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti

70 75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-m drseče sredine

Skupaj

Srednje visoko in visoko Srednje nizko Nizko

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Ravnotežje v %, desezonirano

Proizvodnja Cene

Zaposlovanje Izvoz

Skupno povpraševanje

Slika 11: Kazalniki pričakovanj po podatkih poslovnih tendenc za predelovalne dejavnosti

(14)

so se poslabšala pričakovanja podjetij glede prodajnih cen, saj večina podjetij pričakuje, da se prodajne cene ne bodo povišale. Manj optimistična so tudi pričakovanja podjetij glede izvoza in skupnega povpraševanja. Na umirjanje povpraševanja kažejo tudi tekoči kazalniki prihodkov od prodaje, ki so se julija po desezoniranih podatkih znova zmanjšali na domačem in tujem trgu. Ob slabših pričakovanjih glede izvoza in skupnega povpraševanja so nižja tudi pričakovanja podjetij glede proizvodnje in zaposlovanja v prihodnjih treh mesecih. Prvič letos se je namreč močneje povečal delež podjetij, ki ne pričakujejo krepitve proizvodnje, poslabšala pa so se tudi pričakovanja glede zaposlovanja.

Aktivnost v gradbeništvu se je julija sicer okrepila, a je bila še vedno na zelo nizki ravni. Vrednost opravljenih gradbenih del se je julija povečala za 10,3 % (desezonirano). Potem ko gradbena aktivnost z mesečnimi nihanji pada že od začetka krize, je bil predvsem v petih mesecih pred julijem padec precej izrazit, saj se je v tem obdobju zmanjšala za 33,7 %. Vrednost del se je julija mesečno okrepila v vseh segmentih gradbeništva, najbolj v gradnji stanovanjskih stavb⁸, kjer sicer najbolj niha (za več kot 150 %), in je tako presegla raven iz enakega meseca lani za 23,2 %. Manj se je okrepila aktivnost v drugih dveh segmentih gradbeništva.

V gradnji nestanovanjskih stavb se je povečala za 10,4 %, a s tem komaj presegla polovico aktivnosti iz julija lani, v gradnji inženirskih objektov pa se je na mesečni ravni povečala za 0,6 % in tako za slabo četrtino zaostajala za lansko julijsko ravnjo.

Julija se je okrepila tudi vrednost novih pogodb v gradbeništvu. Po skoraj 15-odstotni junijski okrepitvi vrednosti novih pogodb, se je ta julija povečala za Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del

8 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb.

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

Desezoniran indeks 2008=100

Skupaj Stanovanjske stavbe

Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

nadaljnjega 2,6 % in bila tako prvič letos večja kot v enakem mesecu lani. Vrednost novih pogodb se je najbolj okrepila v gradnji stanovanjskih stavb, znatno tudi v gradnji nestanovanjskih stavb, znižala pa v gradnji inženirskih stavb, kjer je dosegla najnižjo vrednost v času krize.

Prihodek v vseh treh trgovinskih panogah se je julija povečal, po nihanjih v pomladnih mesecih pa ostaja približno na ravni iz začetka leta. Rast prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, ki se je začela sredi leta 2009, se upočasnjuje, za povprečno ravnjo iz leta 2008 pa zaostaja za približno 7 %. Realni prihodek v trgovini na drobno se je po zmerni lanski rasti ustalil na vrednosti, ki približno za desetino zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. Gibanje prihodka v tej trgovinski dejavnosti je v zadnjem času v največji meri posledica gibanja prodaje motornih goriv, ki še naprej raste. Po občutnejšem zmanjšanju v drugem četrtletju se je julija povečal tudi prihodek v trgovini z neživili, kar je bila predvsem posledica povečanja prihodka v trgovini s tekstilom, obutvijo in oblačili (ta raste že od konca leta 2009) ter prihodka v trgovini z gospodinjskimi napravami, ki pa se je v preteklih mesecih močno zmanjševal. Po drugi strani se je prihodek v trgovini z živili, ki je od konca leta 2009 ostajal na približno enaki ravni, v nekaterih letošnjih mesecih, vključno z julijem, občutneje zmanjšal, tako da za ravnjo iz leta 2008 zaostaja za skoraj 9 %. Gre predvsem za nakupe v hipermarketih, marketih, diskontih, ipd., kar lahko kaže tudi na večjo previdnost kupcev pri nakupih, na nadaljnjo selitev kupcev v cenejše diskontne trgovine, za zamenjavo obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi. Prihodek v trgovini na debelo se ob močnih nihanjih, ki so povezani tudi s krizo v gradbeništvu in težavami s financiranjem v nekaterih večjih podjetjih, počasi povečuje, še vedno pa za ravnjo iz leta 2008 zaostaja največ od vseh trgovskih panog.

70 75 80 85 90 95 100 105

Trgovina na drobno, real. Motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom.

Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah

(15)

Po skoku v začetku leta se nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)⁹ ohranja na doseženi ravni, ki je bila julija sicer za okoli 3 % nižja od povprečne v letu 2008. V okviru tržnih storitev največ prihodka ustvarijo v dejavnostih prometa in skladiščenja (H), informacijsko-komunikacijskih storitev (J) in strokovno- tehničnih storitev (M). Med temi k rasti skupnega prihodka od konca leta 2009 največ prispeva dejavnost promet in skladiščenje, kjer je prihodek že presegel povprečnega iz leta 2008, medtem ko v ostalih storitvenih dejavnostih ostaja nižji. Znotraj prometa in skladiščenja so v kopenskem prometu zlasti pozimi 2010/11 zabeležili še pospešeno rast, ki pa se je v zadnjih mesecih močno umirila, v skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih pa nominalni prihodek od druge polovice leta 2010 stagnira. V informacijsko-komunikacijskih storitvah se prihodek v telekomunikacijski dejavnosti že od konca 2010 ohranja približno nespremenjen, v dejavnosti računalniškega programiranja pa se nadaljuje šibka rast. V strokovno-tehničnih storitvah glavnino prihodka ustvarijo v dejavnosti arhitekturnega in tehničnega projektiranja, kjer se nominalni prihodek v razmerah krize v gradbeništvu z rahlimi nihanji zmanjšuje od konca leta 2009. Nasprotno se prihodek v pravno-računovodskih dejavnostih ter podjetniškem in poslovnem svetovanju¹⁰ od konca leta 2009 povečuje, od konca lanskega leta pa že tudi presega povprečno raven iz leta 2008.

Kazalniki dohodka, potrošnje in zaupanja kažejo, da je potrošnja gospodinjstev tudi ob koncu poletja ostala skromna. Avgusta je masa neto izplačanih plač drugi mesec zapored ostala približno na ravni predhodnega meseca (-0,1 %, desezonirano), medletno pa je že vse leto realno nižja za približno odstotek. Tudi realni prihodek v trgovini na drobno brez goriv se še realno zmanjšuje, julija

9 Gre za dejavnosti od H do N.

10 Združena dejavnost po SKD 2008 (69 + 70.2).

Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M)

za 1,0 % (desezonirano) glede na junij, medletno pa je bil za 5,8 % manjši, kar je celo najvišje medletno zmanjšanje po novembru 2009. Z izjemo avgusta se je od junija do septembra število prvo registriranih osebnih vozil, kjer je lastnik fizična oseba, vidneje zmanjševalo (septembra -3,2 % desezonirano). V devetih mesecih je bilo manjše za 13,0 %. Zaradi manjšega povpraševanja so gospodinjstva potrošniška posojila avgusta spet neto odplačevala, v prvih osmih mesecih v višini 66,8 mio EUR, kar je toliko kot lani v vsem letu. Zaupanje potrošnikov je v tretjem četrtletju ostalo na ravni predhodnega, vidnejša razlika v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa je opredelitev potrošnikov, da obstaja večja verjetnost, da bodo v naslednjih 12 mesecih nekaj privarčevali. Do avgusta so neto tokovi varčevanja v bankah sicer znašali dobrih 270 mio EUR, kar je dobra tretjina manj kot v enakem obdobju lani.

Slika 15: Kazalniki potrošnje gospodinjstev

-50 -40 -30 -20 -10 0 10

50 60 70 80 90 100 110

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 Vrednost kazalnika

Vir: SURS, MNZ-DUNZ.

Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) Masa izplačanih neto plač (leva os)

Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os)

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost

Vir: SURS.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Potrošniki

Storitvene dej. Gradbeništvo

Slika 16: Poslovne tendence

(16)

Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je septembra rahlo povečala, v primerjavi z enakim mesecem lani pa je ostala na približno podobni ravni.

Povečali sta se vrednosti kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in potrošnikov, vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih pa je ostala nespremenjena.

Vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta se rahlo zmanjšali.

Trg dela

Gibanja na trgu dela so bila od februarja letos precej umirjena, razmere pa so se v poletnih mesecih poslabšale.

Število delovno aktivnih po statističnem registru¹¹ se je po podatkih z izločenim sezonskim vplivom julija zmanjšalo drugi mesec zapored (-0,2 %, desezonirano).

Zmanjšalo se je število zaposlenih oseb (predvsem zaposlenih oseb pri pravnih osebah) in samozaposlenih oseb. Po originalnih podatkih po dejavnostih se je število delovno aktivnih po statističnem registru najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in izobraževanju. Slednje je sicer sezonsko značilno za čas poletnih počitnic. Stopnja registrirane brezposelnosti je julija, po desezoniranih podatkih, ostala enaka že tretji mesec (11,7 %). Bolj negativno je postalo tudi gibanje števila registriranih brezposelnih oseb, ki se je po podatkih z izločenim sezonskim vplivom po trimesečnem padanju julija in avgusta povečalo. Konec avgusta je bilo brezposelnih 106.996 oseb, kar je 0,5 % desezonirano

11 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

Slika 17: Desezonirana gibanja na trgu dela

40 60 80 100 120 140 160 180 200

710 730 750 770 790 810 830 850 870

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

več kot predhodni mesec oz. 8,0 % (7.964 oseb) več kot konec avgusta lani. V primerjavi s predhodnim mesecem se je avgusta med prijavljenimi v evidenco brezposelnih zmanjšalo predvsem število oseb, ki so izgubile delo, med odjavljenimi iz evidence brezposelnih pa je bilo predvsem več prehodov v neaktivnost. Povprečno trajanje brezposelnosti se povečuje že od začetka leta, avgusta za nadaljnjih 12 dni na 653 dni.

Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Sprememba števila 2010 VII 10 VI 11 VII 11 10/09 VII 11/

VI 11 VII 11/

VII 10 I-VII 11/

I-VII 10

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 33,4 34,1 40,1 38,9 -4.437 -1.200 4.855 5.678

B Rudarstvo 3,0 3,0 2,9 2,9 -308 -22 -118 2.784

C Predelovalne dejavnosti 188,6 188,5 184,6 183,8 -11.253 -803 -4.663 129

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,0 8,0 7,9 7,9 54 7 -81 64

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,2 9,3 9,5 9,6 138 108 304 79

F Gradbeništvo 78,5 79,1 69,4 68,4 -8.231 -1.092 -10.745 -1.728

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 111,6 110,1 109,8 -2.842 -374 -1.834 -1.845

H Promet in skladiščenje 47,9 47,9 47,2 46,8 -1.874 -478 -1.112 -1.753

I Gostinstvo 33,2 33,3 32,8 32,6 -806 -119 -632 -1.668

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,6 22,5 22,7 22,7 59 40 192 -1.482

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,5 24,3 24,6 -208 302 56 -1.343

L Poslovanje z nepremičninami 4,3 4,3 4,2 4,1 -34 -34 -184 -1.246

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 46,8 47,1 48,5 48,3 2.037 -186 1.194 -1.036

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,4 26,6 26,6 26,5 840 -54 -45 -951

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 52,0 52,2 51,6 51,4 502 -180 -774 -933

P Izobraževanje 63,5 62,4 64,7 63,9 1.833 -783 1.460 -796

Q Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 53,4 54,3 54,3 1.080 20 949 -702

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,2 14,1 13,9 13,8 125 -104 -346 -683

S Druge dejavnosti 13,5 13,5 13,4 13,3 185 -93 -211 -657