Ekonomsko ogledalošt. 5, letnik XXVlII, 2022

(1)

št. 5 /20 2 2, letnik XXV I II ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

ISSN 1580-6170 (pdf)

©2022, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: dr. Laura Južnik Rotar

Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Laura Južnik Rotar; dr. Jože Markič;

Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; Nataša Todorović Jemec, MSc; mag. Ana Vidrih.

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič

Ljubljana, junij 2022

(4)

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 11

Trg dela ... 17

Cene ... 19

Finančni trgi ... 20

Plačilna bilanca... 21

Javne finance ... 22

Izbrane teme ...25

Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2021 ... 27

Statistična priloga ...29

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 13. junija 2022.

(5)

Aktualno Gospodarska rast evrskega območja se je v letošnjem prvem četrtletju nekoliko okrepila, razpoložljivi kazalniki kažejo, da bi lahko bila v drugem četrtletju podobna;

napovedi mednarodnih institucij za letos in prihodnje leto so se precej znižale.

Rast BDP evrskega območja v prvem četrtletju je bila v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem 0,6-odstotna (medletno 5,4-odstotna). Razpoložljivi kazalniki zaupanja (PMI, ESI) kažejo, da bi bila rast gospodarske aktivnosti v drugem letošnjem četrtletju lahko podobna. Po PMI kazalniku k rasti prispevajo predvsem storitve, rast aktivnosti predelovalnih dejavnosti pa je ob motnjah v dobavnih verigah in inflacijskih pritiskih skromna. Ob povečanju negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, je EK maja znižala februarsko napoved gospodarske rasti za evrsko območje za letos za 1,3 o. t. na 2,7 % (podobno rast v svoji junijski napovedi pričakujeta tudi ECB in OECD), za leto 2023 pa mu napoveduje 2,3-odstotno rast. ECB za leto 2022 napoveduje 6,8-odstotno inflacijo, ki naj bi v letu 2023 upadla na 3,5 %. Napovedi spremljajo visoka tveganja, povezana s potekom vojne v Ukrajini, možnostjo prekinitve dobave plina iz Rusije v Evropo, visokimi cenami energentov in prehranskih surovin (in višjo inflacijo), vztrajanjem motenj v dobavnih verigah, hitrejšim zaostrovanjem monetarne politike in ponovnim razmahom epidemije.

Rast domače potrošnje ostaja visoka, rast v izvoznem delu gospodarstva pa se umirja, ob naraščajočih motnjah v dobavnih verigah, stroškovnih pritiskih in negotovostih, povezanih s potekom in posledicami vojne v Ukrajini. Gospodarska klima se je maja ponovno nekoliko poslabšala. Rast realnega bruto domačega proizvoda se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko umirila (0,8 %), medletna rast (9,8 %) pa je predvsem zaradi nizke lanske osnove ostala visoka. Na visoko rast potrošnje gospodinjstev sta ugodno vplivala postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in visoka rast zaposlenosti. Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju v večini panog povečala, ocenjujemo, da je k pozitivnim gibanjem v trgovini na drobno z neživili ob nizki lanski osnovi prispevala tudi odprava pogoja PCT. Tekoče se je v tem obdobju povečal tudi prihodek v tržnih storitvah; glede na enako obdobje pred epidemijo je občutno zaostajal le še v potovalnih agencijah. V prvem četrtletju so rast gospodarske aktivnosti poganjale tudi investicije. V gradbeništvu se je, po postopnem zniževanju v lanskem letu, vrednost opravljenih del v prvem četrtletju močno okrepila, po daljšem času tudi v gradnji nestanovanjskih stavb. Še naprej pa se v gradbeništvu povečujejo stroškovni pritiski. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po umiritvi rasti v prvem četrtletju aprila nekoliko povečala. Blagovna menjava z državami EU se je aprila tekoče znižala. Povečuje se negotovost, povezana z motnjami v dobavnih verigah, naraščajočo inflacijo in rusko-ukrajinsko vojno, hkrati se izvozna pričakovanja slabšajo. Ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju in močnem domačem povpraševanju je rast izvoza zaostala za rastjo uvoza. Saldo tekočega računa plačilne bilance se je tako ob visokem domačem trošenju in poslabšanih pogojih menjave v prvem četrtletju po večletnem presežku prevesil v primanjkljaj. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je, po močnem padcu marca in prehodnem zvišanju aprila, maja ponovno znižala, najbolj med potrošniki, v predelovalnih dejavnostih in nekoliko tudi v trgovini na drobno.

Kljub omejitvam na ponudbeni strani se nadaljuje visoka rast zaposlenosti, ki

v veliki meri izhaja iz zaposlovanja tujcev. Rast števila delovno aktivnih se je marca

medletno nekoliko umirila, visoka pa je ostala v gostinstvu in v gradbeništvu, ki tudi

izstopa po deležu tujih delavcev (45 %). Za več kot polovico je bil medletno v prvem

četrtletju letos višji tudi obseg študentskega dela, ki, upoštevaje nizko lansko osnovo,

ob pomanjkanju delovne sile in nadaljnji rasti gospodarske aktivnosti, odraža tudi

visoko povpraševanje po različnih oblikah dela. Registriranih brezposelnih oseb je bilo

konec maja 55.854, opazno manj kot v enakem obdobju lani (za 25,7 %). Nadaljevalo se

je tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih, ki je bilo za četrtino manjše kot pred

letom dni. Medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ostaja razmeroma

visoka, ocenjujemo, da v nekaterih dejavnostih (gostinstvo, promet in skladiščenje ter

gradbeništvo) na to že lahko vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Raven plač v javnem

sektorju od novembra lani zaostaja za razmeroma visoko ravnjo iz predhodnega leta, kar

je povezano z izplačili dodatkov v času razglašene epidemije, ki se jih letos ne izplačuje

več.

(6)

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je v maju še okrepila in znašala 8,1

%. K visoki rasti so pomembno prispevale višje cene energentov (21,1%), ki se ob višjih cenah prehranskih surovin v vse večji meri prelivajo tudi v končne cene hrane; te so bile medletno višje za 11,1 %. Naraščajo tudi cene storitev, ki so bile višje za skoraj 5 %. Visoke cene energentov in ostalih surovin ter ozka grla v dobavnih verigah še naprej pospešujejo rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki je bila aprila 20,4-odstotna.

Cene naraščajo v vseh namenskih skupinah in izraziteje na domačem trgu.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih štirih mesecih leta opazno nižji kot v

enakem obdobju lani. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih

štirih mesecih znašal 147,6 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 1,2 mrd EUR. Na

zmanjšanje sta vplivala rast prihodkov in znižanje odhodkov. Rast prihodkov je posledica

nadaljnje rasti gospodarske aktivnosti, zlasti domače potrošnje, in je izhajala predvsem

iz prihodkov davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb. Okrepili so

se tudi prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU in nedavčni prihodki. Odhodki so se

v prvih štirih mesecih leta znižali, na kar so vplivala nižja izplačila za ukrepe za blažitev

posledic epidemije (sredstev za plače, transferjev posameznikom in gospodinjstvom

ter subvencij). Medletno pa so se med izdatki okrepile investicije in izdatki za blago in

storitve.

(7)

10 14 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62 66

jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22

Vrednost PMI za evrsko območje

Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve

Vir: IHS Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje ostaja pozitiven, a kaže na umirjanje

-35-30 -25-20 -15-1010152025303540-505

Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21 Q1 22

Prispevki k medletni rasti BDP po četrtletjih, v odstotnih točkah

Vir: SURS.

Uvoz proizvodov in storitev Izvoz proizvodov in storitev Spremembe zalog in v. p. Bruto investicije v o. s.

Državna potrošnja Zasebna potrošnja

BDP, realna rast

Krepitev agregatov domače potrošnje in umiritev rasti zlasti v izvoznem delu gospodarstva

-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22

Desezonirana vrednost kazalnika

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Gospodarska klima v Sloveniji se je maja ponovno poslabšala; velika negotovost v mednarodnem okolju

-3542,2 -2914,6

-1176,6 -147,6

-4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 I-IV 2021 I-IV 2022

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih štirih mesecih letos opazno nižji kot v enakem lanskem obdobju, ob višjih prihodkih predvsem zaradi krepitve gospodarske aktivnosti in občutno nižjih izplačil za ukrepe za blažitev posledic epidemije

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja še okrepila, znašala je 8,1 %; k rasti opazno prispevajo energenti in hrana

-4 -2 0 2 4 6 8 10

jan. 19 mar. 19 maj 19 jul. 19 sep. 19 nov. 19 jan. 20 mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj 22 Medletna rast,v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Hrana Goriva in energija

Storitve Ostalo

SKUPAJ

Še naprej visoka rast zaposlenosti; ob velikem

povpraševanju po delovni sili se brezposelnost še naprej znižuje

0 20 40 60 80 100 120 140 160

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

(8)

(9)

tek oč a gospodarsk a gibanja

(10)

(11)

Mednarodno okolje

Slika 1: Kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju

Rast gospodarske aktivnosti evrskega območja se je v letošnjem prvem četrtletju nekoliko pospešila, razpoložljivi kazalniki kažejo, da bi lahko bila v drugem četrtletju podobna. Rast v prvem četrtletju je bila v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem 0,6-odstotna (0,2 % v q4 2021), medletno pa ob nizki osnovi 5,4-odstotna. Zasebno potrošnjo so v prvem četrtletju še vedno zavirali ukrepi za zajezitev epidemije, kar nakazuje četrtletni upad prihodkov v trgovini na drobno (–0,6 %). Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je bila glede na predhodno četrtletje višja za odstotek, opazneje pa se je kljub pomanjkanju delovne sile in materiala pospešila gradbena aktivnost (3,7 %). Glede na vrednosti kazalnikov PMI v povprečju aprila in maja bi bila rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju v drugem četrtletju lahko podobna kot v prvem četrtletju letos. Ob odpravi zajezitvenih ukrepov k rasti prispevajo predvsem storitve, rast aktivnosti predelovalnih dejavnosti pa je ob znatnih motnjah v dobavnih verigah in inflacijskih pritiskih skromna. Gospodarska klima (ESI) v evrskem območju je maja ostala blizu ravni, dosežene marca, ko je zaradi začetka vojne v Ukrajini znatno upadla.

Slika 2: Napovedi gospodarske rasti v evrskem območju

Mednarodne institucije so v svojih zadnjih napovedih precej znižale napovedi gospodarske rasti evrskega območja. Ta se bo letos zlasti zaradi posledic vojne v Ukrajini močno upočasnila in bo ob visokih cenah surovin, povečanih motnjah v dobavnih verigah in večji negotovosti precej šibkejša od pričakovane v začetku leta. EK je februarsko napoved gospodarske rasti za evrsko območje maja znižala za 1,3 o. t. na 2,7 %, za leto 2023 pa mu napoveduje 2,3-odstotno rast. Podobno rast v letošnjem letu, ki naj bi jo ob ugodnih razmerah na trgu dela, manjšem kopičenju prihrankov in ukrepih za blažitev naraščajočih cen energentov spodbujala zlasti zasebna potrošnja, pričakujeta tudi ECB in OECD. V letu 2023 ECB evrskemu območju napoveduje podobno rast kot EK, napoved OECD pa je precej nižja, 1,6-odstotna.

Ta namreč zaradi embarga držav EU na izvoz ruske nafte predpostavlja precej višjo inflacijo v evrskem območju od drugih institucij (4,6 % leta 2023), kar naj bi znatno vplivalo na aktivnost. ECB napoveduje, da bo inflacija v evrskem območju v letu 2022 znašala 6,8 %, naslednje leto pa naj bi ob znižanju cen energentov in hrane, popuščanju motenj v dobavnih verigah in normalizaciji denarne politike upadla na 3,5 %. Napovedi spremlja velika negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini, možnostjo prekinitve dobave plina iz Rusije v Evropo, okrepitvijo motenj v svetovnih dobavnih verigah in inflacijskimi pritiski ter še hitrejšimi spremembami monetarne politike. Tveganje pa ostaja tudi ponoven razmah pandemije covida-19.

0 1 2 3 4 5

IMF, april 22 EK, maj 22 OECD, junij 22 ECB, junij 22

Realna rast BDP, v %

Vir: ECB, EK, IMF, OECD .

nap. za 2022 nap. za 2023 prejšnja napoved institucije 80

90 100 110 120

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21 jan.22

Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drs. sredina

Vir: Eurostat, preračun UMAR.

Proizvodnja predel. dej. Obseg opr. del v gradben.

Prih. v trg. na drobno

(12)

Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2021 IV 22 V 22 V 22/IV 22 V 22/V 21 I-V 22/I-V 21

Brent USD, na sod 70,69 104,89 113,11 7,8 65,1 64,3

Brent EUR, na sod 59,70 96,94 106,90 10,3 89,5 82,1

USD/EUR 1,184 1,082 1,058 -2,2 -12,9 -8,7

3-mesečni EURIBOR, v % -0,549 -0,448 -0,386 6,2 15,4 5,7

Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 112,13 139,89 133,83 -4,6 14,9 23,6

Vir: EIA, ECB, Svetovna banka, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

Slika 3: Cene surovin

Nafta Brent se je v pričakovanju odločitve EU o prekinitvi uvoza iz Rusije maja znova precej podražila.

Povprečna dolarska cena se je v primerjavi z mesecem prej zvišala za 7,8 % na 113,1 USD za sod, medletno pa je bila višja za 65,1 % (v EUR za 89,5 %). Dolarske cene zemeljskega plina na evropskem trgu so se v primerjavi z aprilom znižale za 7,3 %, medletno pa so bile višje za 235 %. Po podatkih Svetovne banke se je povprečna cena neenergetskih surovin na mednarodnih trgih maja v primerjavi z mesecem prej znižala, saj so upadle cene večine skupin neenergetskih surovin. Medletno so bile cene neenergetskih surovin v povprečju višje za 14,9 %, nadaljevala se je visoka rast cen hrane in gnojil, les ter kovine in minerali pa so se pocenili. Zviševanje cen energentov še naprej največ prispeva k inflaciji; ta je maja v povprečju evrskega območja dosegla 8,1 %.

2030 4050 6070 8090 100110 120130 140150 160170

Indeks 2010=100

Vir: Svetovna banka.

Energija Neenergetske surovine

Hrana Kovine in minerali

(13)

Slika 4: BDP, 1. četrtletje 2022

Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,8 %, kar je manj kot v preteklih četrtletjih, medletna rast (9,8 %) pa je predvsem zaradi nizke lanske osnove ostala visoka. Rast gospodarske aktivnosti se je umirila zlasti v izvoznem delu gospodarstva, ki se že dalj časa sooča z motnjami v dobavnih verigah in rastočimi stroški, razmere pa so se še zaostrile zaradi vojne v Ukrajini. Na nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev pa sta ugodno vplivala postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in razmere na trgu dela z rekordno zaposlenostjo. Kupna moč gospodinjstev je pod vedno večjim vplivom naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane. V prvem četrtletju je bila visoka tudi medletna rast investicij, kjer se letos hitreje krepi gradnja nestanovanjskih in stanovanjskih stavb ter inženirskih objektov. V gradbeništvu se sicer povečujejo stroškovni pritiski ter težave zaradi pomanjkanja materiala. Tudi državna potrošnja je bila višja kot v enakem lanskem obdobju, rast je izhajala predvsem iz rasti zaposlenosti ter rasti izdatkov za blago in storitve v zdravstvu.

-35-30 -25-20 -15-1010152025303540-505

Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21 Q1 22

Prispevki k medletni rasti BDP po četrtletjih, v odstotnih točkah

Vir: SURS.

Uvoz proizvodov in storitev Izvoz proizvodov in storitev Spremembe zalog in v. p. Bruto investicije v o. s.

Državna potrošnja Zasebna potrošnja BDP, realna rast

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Slika 5: Poraba elektrike

Poraba elektrike je bila maja medletno nižja za 3 %, v primerjavi z majem 2019 pa za 7 %. Ocenjujemo, da je zaostanek izhajal tako iz nižje industrijske kot gospodinjske porabe. Pri gospodinjski porabi so bile razlog boljše epidemične razmere, pri industrijski porabi pa sta za to vsaj dva razloga. Prvi razlog so lahko težave z dobavnimi verigami in s pomanjkanjem materialov, ki so se sodeč po anketnih podatkih ob prehodu v drugo letošnje četrtletje na splošno spet okrepile, potem ko so se v prvem četrtletju leta že nekoliko umirile. Drugi razlog pa je lahko trenutna energetska kriza, zaradi katere so nekatera bolj energetsko intenzivna podjetja prilagodila proizvodnjo. V naših glavnih trgovinskih partnericah je bila maja poraba medletno nižja v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem (povsod za okoli 2 %), v Italiji in Franciji pa višja (za 3 in 9 %). V primerjavi z majem 2019 so nižjo porabo zabeležili v Avstriji (–5%), na Hrvaškem (–5 %) in v Nemčiji (–3 %), v Franciji in Italiji pa je bila poraba približno enaka.

-20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30

mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj 22

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Italija Nemčija Slovenija

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Do decembra 2021 so prikazane 3-mesečne drseče sredine.

(14)

Slika 7: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil maja medletno večji za 8 %. Maja 2020 je bil promet zaradi zajezitvenih ukrepov ob epidemiji (in delovnega dneva manj) za četrtino nižji kot v maju 2019, maja 2021 pa se je že vrnil na raven pred epidemijo. Znatna medletna rast v maju 2022 je skoraj tolikšna (7 %) tudi v primerjavi z majem 2019 in obenem tudi koledarsko prilagojena, saj je imel maj v vseh treh primerjanih letih 21 delovnih dni. V letošnjem maju je bil obseg prometa tovornih vozil za 9 % večji kot aprila. Delež prometa tujih vozil, ki po mesecih nekoliko niha, je bil maja s 60 % sicer za 1,8 o. t. nižji kot v enakem mesecu pred epidemijo, v primerjanih kumulativah od januarja do maja pa je bila razlika dosti manjša, le 0,6 o. t., kar kaže, da epidemija ni opazneje spremenila strukture prevozov.

-60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

jan. 20 mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj 22

Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR.

Elektronsko cestninjena vozila Domača Tuja

Slika 8: Vrednost davčno potrjenih računov

Vrednost davčno potrjenih računov je bila maja ob visoki rasti cen medletno nominalno višja za 19 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 22 %.

Medletna rast se je glede na aprilsko zmanjšala, kar je bilo predvsem posledica lanskih dodatnih odpravljanj omejitev pri poslovanju storitvenih dejavnosti v maju.

Postopoma (in nekje le delno) so se namreč lani maja odpravljale omejitve poslovanja pri strežbi jedi in pijač, pri namestitvenih kapacitetah ter športnih in kulturnih prireditvah in tekmovanjih. Posledično se je medletna rast vrednosti davčno potrjenih računov v gostinstvu v maju glede na aprilsko precej zmanjšala, a je bila prodaja vseeno več kot podvojena. Zmanjšala se je tudi medletna rast prodaje v kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah (na 52 %) ter v trgovini (na 13 %).

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50

jan. 20 mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj 22

Vir: FURS, preračuni UMAR.

Slika 6: Poraba elektrike po odjemnih skupinah

Maja sta bili porabi elektrike industrijskih in malih poslovnih odjemalcev medletno višji, za enakim obdobjem iz leta 2019 pa sta malenkost zaostajali.

Industrijska poraba je bila maja medletno višja za 1,8 %, poraba malega poslovnega odjema

¹

pa za 6,7 %. Slednje je bilo predvsem zaradi lanskih omejitvenih ukrepov v trgovini in storitvenih dejavnostih. Gospodinjska poraba je bila maja zaradi boljših epidemičnih razmer in manjšega obsega dela od doma za 5,2 % nižja kot pred letom. V primerjavi z majem 2019 je bila poraba malega poslovnega odjema nižja za 1,9 %, industrijska poraba pa za 0,5 %, kar povezujemo zlasti z nestabilnimi razmerami na področju dobav materialov in energetsko krizo. Gospodinjska poraba pa je bila maja podobna kot v enakem obdobju leta 2019.

-30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 20 mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj. 22

Vir: SODO, preračuni UMAR.

Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik.

Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja

1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost, ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči.

(15)

Slika 9: Blagovna menjava – realno

Blagovna menjava z državami EU se je na začetku drugega četrtletja znižala, negotovost se še povečuje.

Na upad realnega izvoza v države EU (desez.) je pomembno vplivala povečana negotovost v naših glavnih trgovinskih partnericah, povezana z motnjami v dobavnih verigah, naraščajočo inflacijo in nadaljevanjem vojne v Ukrajini.

Po več mesecih rasti se je aprila opazno znižal tudi uvoz iz držav EU. Velika negotovost v mednarodnem okolju je v zadnjih mesecih opazno vplivala na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se izvozna pričakovanja in naročila maja nadalje znižala.

80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190

Desezoniran realni indeks 2010=100

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

Slika 10: Storitvena menjava – nominalno

Storitvena menjava se je v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim povečala (desez.), a se je marca njena tekoča mesečna rast umirila.

Ugodna četrtletna gibanja so se nadaljevala v menjavi transportnih storitev in s turizmom povezanih storitev.

Med pomembnejšimi storitvami sta bili nižji kot v četrtletju prej menjava gradbenih storitev in menjava ostalih poslovnih storitev, ki je v zadnjih mesecih sicer močno nihala. Skupna storitvena menjava je v prvem četrtletju letos presegla ravni izpred začetka epidemije, uvoz storitev je pri tem okreval hitreje kot izvoz. Menjava večine pomembnejših skupin storitev (transport, gradbeništvo, IKT, ostale poslovne storitve) že več četrtletij opazno presega primerljive predkrizne ravni. Kljub okrevanju pa za predkrizno ravnjo še naprej zaostajajo storitve, ki so se v času trajanja epidemije močno zmanjšale in so jih zajezitveni ukrepi tudi najbolj prizadeli (menjava s turizmom povezanih storitev in menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev).

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je, po umiritvi rasti v prvem četrtletju letos, aprila nekoliko povečala. Najmočneje v visoko tehnološko zahtevnih panogah, skromneje kot v preteklih mesecih pa v srednje nizko tehnološko zahtevnih. V nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah se je proizvodnja zmanjšala. V slednjih je proizvodnja v prvih štirih mesecih nižja kot v enakem obdobju lani, k čemur največ prispeva proizvodnja motornih vozil (predvsem vpliv skrčenja proizvodnje pri večjem proizvajalcu osebnih vozil zaradi zahtevnih razmer na avtomobilskem trgu).

80 100 120 140 160 180 200 220 240 260

jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21 jan.22

Pred.dejavnosti Visoko teh.zahtevne Sr.visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne

(16)

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2021 IV 22/III 22 IV 22/IV 21 I-IV 22/I-IV 21

Izvoz blaga, realno¹ 14,3 4,2³ 9,8 7,5

- v EU 14,1 -1,3³ 5,8 7,8

Uvoz blaga, realno¹ 16,1 2,2³ 10,4 15,1

- iz EU 12,0 -4,9³ -3,3 3,2

Industrijska proizvodnja, realno 10,1 0,4³ 2,1 3,6

- v predelovalnih dejavnostih 11,7 0,9³ 5,4 5,0

v % 2021 III 22/II 22 III 22/III 21 I-III 22/I-III 21

Izvoz storitev, nominalno² 19,2 0,4³ 26,1⁴ 29,3⁴

Uvoz storitev, nominalno² 19,0 -0,3³ 30,4⁴ 36,2⁴

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,5 -7,8³ 12,3 19,3

Trgovina – realni prihodek 11,6 -0,4³ 9,9⁴ 13,7⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 12,8 2,1³ 19,6⁴ 19,0⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

Slika 12: Aktivnost v gradbeništvu

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del se je gradbena aktivnost v prvem četrtletju povečala.

Po postopnem zniževanju v letu 2021 se je v začetku letošnjega leta vrednost del povečala in marca presegla vrednost iz lanskega marca za 12,3 %. Po daljšem času se je v prvem četrtletju aktivnost močno povečala v gradnji nestanovanjskih stavb; to je tudi segment gradbeništva, ki se je lani najbolj skrčil. Povečala se je tudi gradnja stanovanjskih stavb in inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih pa se je malce znižala.

Še naprej se povečujejo stroškovni pritiski. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) se je marca dodatno povečal, na 17,6 %, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih. Aprila je po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu več kot 70 % podjetij kot omejitveni dejavnik izpostavilo visoke stroške materiala, več kot 40 % podjetij pa njegovo pomanjkanje. Vrednosti obeh kazalnikov sta se močno povečali v zadnjem letu in aprila dosegli najvišje ravni v zadnjih dvajsetih letih.

40 50 60 70 80 90 100 110

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 13: Prihodek v trgovini

Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju v večini panog povečala. Rast je bila najvišja v trgovini na debelo, kjer se je prodaja po močnem decembrskem upadu okrepila. Glede na lansko zadnje četrtletje se je prodaja povečala tudi v trgovini na drobno, katere dinamiko v zadnjih mesecih določa močno nihanje realnega prihodka v trgovini z motornimi gorivi. Ob odpravi pogoja PCT se je okrepila tudi prodaja neživil, ki je bila ob lanski nizki osnovi medletno višja za 14 %. Nekoliko manjša kot pred letom je bila prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki je v zadnjih mesecih stagnirala, po predhodnih podatkih pa se je aprila precej zmanjšala. Prodaja v trgovini z motornimi vozili se je drugo četrtletje zapored zmanjšala in bila medletno nižja za 8 %. Po predhodnih podatkih naj bi se aprila prihodek nekoliko povečal, vendar je kljub temu ostal nizek.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21 jan.22

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno

Trg. na drobno, brez mot. goriv

(17)

Slika 14: Prihodek v tržnih storitvah

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju še povečal. Glede na lansko zadnje četrtletje je bil večji za 1,6 %, medletno pa za 20 %, ob nizki osnovi v prvem četrtletju 2021. Tekoča rast je bila najvišja v gostinstvu, kjer se je prodaja po upadu v lanskem zadnjem četrtletju okrepila. Prihodek se je povečal tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, ob močnem pospešku rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je zaradi nadaljnjega zmanjševanja prihodka v telekomunikacijskih storitvah upočasnila, izvozni prihodki računalniških storitev pa so se povečali. Po visoki rasti v predhodnem četrtletju se je prihodek nekoliko znižal v prometu, tokrat zlasti v skladiščenju in poštni dejavnosti. Nadalje se je znižal tudi v drugih poslovnih dejavnostih, kot posledica manjšega prihodka v vseh segmentih, razen v zaposlovalnih storitvah, kjer se je od decembra lani večinoma povečeval. Zaostanek glede na prihodek pred epidemijo (na prvo četrtletje 2020) je bil izrazit le še v potovalnih agencijah (za 28 %).

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

2 Aprila so domači turisti ustvarili za 466 % več prenočitev kot aprila 2021 in za polovico več kot aprila 2019.

Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Trošenje gospodinjstev, ki se je v prvem četrtletju še okrepilo, je bilo tudi aprila medletno precej višje.

Na rast trošenja v prvem četrtletju so ugodno vplivali februarska odprava pogoja PCT, nadaljnja rast sredstev za zaposlene in sproščanje nakopičenih prihrankov.

Tudi aprila je bilo trošenje gospodinjstev medletno precej višje, kar je povezano tudi z učinkom lanskega zaprtja javnega življenja v prvi tretjini meseca. Aprila se je še povečala potrošnja za neživila, ob nadaljnjem unovčevanju bonov pa tudi število prenočitev domačih turistov in s tem potrošnja za nastanitvene storitve in strežbo jedi in pijač.

²

Že sicer nizka prodaja osebnih avtomobilov gospodinjstvom se je še znižala, nekoliko manjša kot v prvem četrtletju pa je bila tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov.

20 40 60 80 100 120 140 160

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21 Q1 22

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q2 2022 je vrednost za april.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili in pijačami Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

(18)

Slika 16: Gospodarska klima

Vrednost kazalnika gospodarske klime se od vključno marca večinoma znižuje, med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih je bila maja tudi nižja kot pred letom. Po močnem znižanju marca in prehodnem zvišanju v aprilu se je maja gospodarska klima znižala za 1,4 o. t., vendar ostala nad dolgoletnim povprečjem.

Na mesečni ravni se je razpoloženje najbolj poslabšalo med potrošniki (za 4 o. t.), v predelovalnih dejavnostih (za 2 o. t.) in nekoliko tudi v trgovini na drobno (za 1 o.

t.). V storitvenih dejavnostih je ostalo na enaki ravni kot mesec prej, opazno višje pa je bilo v gradbeništvu (za 3 o.

t.). Precej višje kot pred letom je bilo zaupanje v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih (pri obeh za 10 o. t.) ter v gradbeništvu (za 6 o. t.). Nižje kot pred letom pa je bilo med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih (za 13 oz. 10 o. t.). Pri potrošnikih to povezujemo z rastjo cen in negotovostjo glede nadaljnjega višanja cen ter posledično slabšanja kupne moči gospodinjstev, pri predelovalnih dejavnostih pa z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter rusko-ukrajinska vojna).

-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

(19)

Trg dela

Slika 17: Aktivno in neaktivno prebivalstvo

Na podlagi anketnih podatkov se je v prvem četrtletju letos že sicer nizka brezposelnost še dodatno znižala. Število brezposelnih se je glede na predhodno četrtletje po sezonsko prilagojenih podatkih zmanjšalo za 15,2 %, medletno (po originalnih podatkih) pa za 21,4

%. Anketna stopnja brezposelnosti je bila medletno nižja za 1,3 o. t. in je znašala 4,3 %. Ob začetku leta je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 5,6 %, pri čemer se je obseg študentskega dela zvišal za 56 %, kar ob močnem učinku osnove kaže na visoko rast povpraševanja po vseh oblikah dela.

-6 -3 0 3 6 9 12

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21 Q1 22 Desezonirana stopnja, v %

Medletna rast, %

Število delovno aktivnih Stopnja brezposelnosti (desna os)

Slika 18: Število delovno aktivnih oseb

Marca je bila medletna rast števila delovno aktivnih (v nadaljevanju DA) nekoliko nižja kot v prvih dveh mesecih (2,9 %). Zelo visoka je ostala v gostinstvu in tudi v gradbeništvu. Rast števila DA je bila ob konjunkturi ponovno v veliki meri povezana z delovno aktivnostjo tujcev, ki so k skupni medletni rasti marca prispevali več kot polovico. Nadaljuje se tudi rast deleža tujcev med vsemi DA, v zadnjem letu se je povečal za 1,2 o. t.

na 12,9 % (marca 2022). To je v veliki meri povezano s pomanjkanjem domače delovne sile, ki je (glede na visoke stopnje prostih delovnih mest) največje v gradbeništvu, gostinstvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.

Po deležu tujcev med dejavnostmi sicer izstopajo gradbeništvo (45 %), promet in skladiščenje (31 %) in druge raznovrstne poslovne dejavnosti (25 %).

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Slika 19: Število registriranih brezposelnih oseb

Ob najnižji ravni brezposelnosti doslej

³

je bil maja upad števila registriranih brezposelnih oseb po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnja dva meseca (–2,2 %). Po originalnih podatkih je bilo konec maja brezposelnih 55.854 oseb, kar je 3,8

% manj kot konec aprila in 25,7 % manj kot pred letom.

Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – maja jih je bilo medletno za četrtino manj.

⁴

Med dolgotrajno brezposelnimi pa je delež oseb, ki so brezposelne več kot dve leti, že 70-odstoten.

0 20 40 60 80 100 120 140

jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18 jan. 19 jul. 19 jan. 20 jul. 20 jan. 21 jul. 21 jan. 22

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Vir: ZRSZ.

Vsi brezposelni Dolgotrajno brezposelni

3 Po podatkih ZRSZ gre za najnižjo brezposelnost po letu 1990.

4 Delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi ostaja visok (55,5 %).

(20)

Slika 20: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Marca je bila povprečna plača v javnem sektorju medletno nižja za 8,3 %, v zasebnem sektorju pa višja za 5,6 % (skupaj –0,1 %). Medletna rast plač v javnem sektorju se je zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov v drugi polovici lanskega leta opazno znižala, od novembra lani pa so plače medletno nižje.

⁵

V zasebnem sektorju se je medletna rast ob višjih izrednih izplačilih marca okrepila. Rast je ostala najvišja v gostinstvu, visoka pa še v prometu in skladiščenju ter gradbeništvu. V teh dejavnostih lahko nanjo že vpliva pomanjkanje delovne sile.

-12 -8 -4 0 4 8 12 16 20

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

5 Na to je pomembno vplivala tudi konec oktobra 2020 razglašena epidemija, ki je plačo zaradi izplačil dodatkov opazno dvignila.

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2021 III 22/II 22 III 22/III 21 I-III 22/I-III 21

Delovno aktivni² 1,3 0,1¹ 2,7 3,0

Povprečna nominalna bruto plača 6,1 0,5¹ -0,1 -1,2

zasebni sektor 6,1 1,5¹ 5,6 4,4

javni sektor 6,5 1,4¹ -8,3 -9,2

v tem sektor država 7,0 -0,1¹ -11,2 -11,8

v tem javne družbe 4,7 0,8¹ 0,7 -0,5

2021 III 21 II 22 III 22

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,6 8,5 6,2 6,1

v % 2021 V 22/IV 22 V 22/V 21 I-V 22/I-V 21

Registrirani brezposelni -12,6 -3,8 -25,7 -26,3

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(21)

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 21/XII 20 VI 21-V 22/VI

20-V 21 V 22/IV 21 V 22/V 21 I-V 22/I-V 21

Skupaj 4,9 4,5 2,0 8,1 6,6

Hrana 4,0 3,3 1,9 11,1 7,7

Goriva in energija 19,1 16,0 7,9 21,1 17,2

Storitve 1,5 2,1 0,9 4,8 3,9

Ostalo¹ 4,4 3,6 1,2 5,9 5,3

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 3,1 3,0 1,1 5,5 4,8

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 3,6 3,9 1,6 7,5 6,4

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. ²Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu.

Slika 21: Cene življenjskih potrebščin

Inflacija se je tudi maja precej okrepila in na medletni ravni dosegla 8,1 %. Rast cen je bila na povišanih ravneh v večini skupin blaga in storitev. K medletni inflaciji pomembno prispevajo višje cene energentov.

Naftni derivati, ki so bili medletno dražji za skoraj 40 %, so k inflaciji prispevali skoraj 2 o. t. Izrazito rastejo tudi cene plina (preko 50 %) in toplotne energije (več kot 40 %), ki so k inflaciji prispevale približno 1 o. t. Cene električne energije so sicer zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov v februarju (zajete v marčni mesečni inflaciji) na medletni ravni še nižje za približno 15

%, a se je medletni padec v zadnjih dveh mesecih, zaradi ponovno visokih mesečnih rasti, že skoraj prepolovil. Višje cene energentov in prehranskih surovin, na katere vse bolj vplivajo geopolitične napetosti, se v vse večji meri prelivajo tudi v končne cene hrane, ki so bile medletno višje za 11,1 %. Medletna rast cen trajnega blaga je bila v zadnjih dveh mesecih 9-, poltrajnega pa 3-odstotna.

Cene storitev so bile višje za skoraj 5 %. Med dvanajstimi skupinami proizvodov in storitev so bile cene medletno nižje le v skupini komunikacije (−5,9 %).

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

Slika 22: Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev

Geopolitične napetosti, zaostrene razmere na trgu surovin ter ozka grla v dobavnih verigah še naprej pospešujejo rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki je bila aprila medletno že 20,4-odstotna. Rast cen se krepi v vseh namenskih skupinah, izraziteje na domačem trgu, kjer je bila na medletni ravni 23,4-odstotna. K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene surovin, ki so bile medletno višje že za 27,1 %. Najvišja ostaja medletna rast cen energentov, ki je presegla 60 %, a je bil prispevek k skupni rasti v primerjavi s surovinami, zaradi manjše uteži, nižji. Po tem ko se je medletna rast cen proizvodov za investicije v prvem četrtletju letos gibala okrog 10 %, se je aprila okrepila na 12,0 %. Rast pod 10 % je tako le še v skupini proizvodov za končno porabo, kjer so bile cene trajnega blaga medletno višje za 6,6 %, netrajnega pa za 8,7 %.

95 100 105 110 115 120 125 130 135

Indeks 2015=100

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

(22)

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

30. IV 21 31. XII 21 30. IV 22 30. IV 22/31. III 22 30. IV 22/30. IV 21

Krediti skupaj 22.957,1 23.988,9 25.029,8 1,1 9,0

Krediti podjetjem in NFI 10.427,8 10.944,6 11.728,5 1,7 12,5

Krediti državi 1.484,8 1.488,0 1.442,5 -0,2 -2,8

Krediti gospodinjstvom 11.044,6 11.556,4 11.858,9 0,7 7,4

Potrošniški 2.656,7 2.590,7 2.584,5 -0,1 -2,7

Stanovanjski 6.972,6 7.479,0 7.760,6 1,0 11,3

Ostalo 1.415,3 1.486,7 1.513,9 0,2 7,0

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 23.633,3 24.469,9 24.823,5 1,3 5,0

Čez noč 19.876,2 21.230,8 21.889,5 1,8 10,1

Vezane 3.757,1 3.239,1 2.934,0 -1,9 -21,9

Bančne vloge centralne države skupaj 563,1 725,3 597,4 2,8 6,1

Vloge nefinančnih družb skupaj 8.324,7 9.030,5 8.746,9 -1,3 5,1

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 23: Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je v prvih štirih mesecih letos okrepila in bila aprila 9-odstotna. Ob rasti gospodarske aktivnosti in ugodnih pogojih zadolževanja se je hitro krepila rast kreditov podjetjem in NFI, ki je bila na medletni ravni 12,5-odstotna. Nekoliko počasneje se krepi rast kreditov gospodinjstvom (7,4 %), ki jo še vedno v veliki meri poganja rast stanovanjskih posojil (11,3

%). Ob solidnem trošenju pa se krepi tudi rast ostalih posojil gospodinjstvom, padec potrošniških posojil pa se zmanjšuje. Medletna rast vlog domačih nebančnih sektorjev se umirja (5,3 %) in že za več kot tretjino zaostaja za rastjo iz konca preteklega leta. Upočasnila se je tako rast vlog podjetij in NFI, kot tudi gospodinjstev. Kljub hitrejši rasti kreditov nebančnim sektorjem in upočasnjeni rasti vlog domačih nebančnih sektorjev je razmerje med krediti in depoziti domačih nebančnih sektorjev nizko in z 0,71 za več kot polovico nižje kot pred izbruhom finančne krize v letu 2008. Tudi odvisnost bank od tujih bančnih virov financiranja ostaja nizka in se ohranja nekoliko nad 4 % bilančne vsote bančnega sistema. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev je bil tako februarja 1,2-odstoten.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22

Medletna rast, v %

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski

Podjetja in NFI Skupaj

(23)

Plačilna bilanca

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-III 2022, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-III 2021

Tekoči račun 12.934,0 13.122,5 -188,5 755,2

Blago 10.142,2 10.631,3 -489,2 540,4

Storitve 2.053,2 1.484,5 568,8 498,5

Primarni dohodki 466,7 596,7 -130,1 -100,3

Sekundarni dohodki 271,9 410,0 -138,1 -183,3

Kapitalski račun 1.369,4 1.354,0 15,4 143,4

Finančni račun 2.066,0 2.454,5 388,5 796,0

Neposredne naložbe 803,6 427,5 -376,1 -182,5

Naložbe v vrednostne papirje 542,0 265,2 -276,8 -170,4

Ostale naložbe 725,0 1.704,2 979,2 1.154,3

Statistična napaka 561,6 0,0 561,6 -102,7

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Slika 24: Tekoči račun plačilne bilance

Tekoči račun plačilne bilance je v prvem letošnjem četrtletju izkazoval primanjkljaj, po desetih letih presežkov. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave, ki se je iz presežka prevesil v primanjkljaj, saj je bila ob okrepljenem domačem trošenju in poslabšanih pogojih menjave rast uvoza hitrejša od izvoza blaga.

Ocenjujemo, da so poslabšani pogoji menjave v prvem letošnjem četrtletju k medletni spremembi blagovnega salda (1.030 mio EUR) prispevali 200 mio EUR. K primanjkljaju tekočih transakcij so nekoliko prispevali še neto odlivi primarnih dohodkov, predvsem zaradi večjih plačil davkov na proizvode v proračun EU. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, predvsem pri potovanjih in transportnih storitvah. Medletno nižji pa je bil primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi manjših vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.

Dvanajstmesečni presežek tekočega računa plačilne bilance je marca znašal 792 mio EUR (1,4 % ocenjenega BDP).

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

(24)

Slika 25: Konsolidirana bilanca javnega financiranja

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

⁶

je bil v prvih štirih mesecih leta 2022 opazno nižji kot v enakem obdobju leta 2021. V prvih štirih mesecih leta 2022 je znašal 147,6 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 1,2 mrd EUR. Prihodki so v prvih štirih mesecih letos presegali lansko raven (14,3 %), kar je posledica nadaljnje rasti gospodarske aktivnosti, zlasti domače potrošnje in ugodnih zaposlitvenih gibanj na trgu dela. Visoka rast prihodkov je izhajala zlasti iz davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb, prihodki od trošarin pa so se znižali zaradi znižanja trošarin za blažitev posledic energetske draginje. Močno so se okrepili tudi prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU, na kar je vplival priliv iz Sklada za okrevanje in odpornost in sredstva iz strukturnih skladov VFO 2014–2021. Operacije državne zakladnice, povezane z zadolževanjem, in rast prihodkov iz premoženja pa so vplivale tudi na okrepitev nedavčnih prihodkov. Odhodki so se v prvih štirih mesecih leta znižali (medletno za –0,9 %), kar je povezano z nižjimi izplačili za ukrepe za blažitev posledic epidemije. Ti so znašali 386,1 mio EUR, v prvih štirih mesecih 2021 pa 1186,9 mio EUR. To je vplivalo predvsem na znižanja odhodkov za plače javnih uslužbencev, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij. Medletno pa so se med izdatki okrepile investicije in izdatki za blago in storitve.

⁷

-6.000 -5.000 -4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

13.000 15.000 17.000 19.000 21.000 23.000 25.000

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22 12-mesečna kumulativa, v mio EUR

12-mesečna kumulativa, v mio EUR

Javnofin. saldo (desna os) Prihodki

Odhodki

Vir: MF, Konsolidirana bilanca javnega financiranja, preračuni UMAR.

6 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

7 Med odhodki so se povečali tudi odhodki za rezerve, kar je povezano s prilivi iz Sklada za okrevanje in odpornost, ki so bila izločena v poseben proračunski sklad.

Slika 26: Prejeta sredstva iz proračuna EU

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih pozitiven (226,7 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz EU proračuna prejela 466,6 mio EUR (28,2 % pričakovanih prihodkov), v proračun EU je bilo vplačanih 239,9 mio EUR (42,6 % načrtovanih izplačil). Glavnino prihodkov (33,8 % vseh prihodkov) so predstavljala sredstva strukturnih skladov, slabo tretjino (30,2 %) sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike, najmanj vplačil (9,2 %) pa je bilo iz Kohezijskega sklada.

⁸

Vsa povrnjena sredstva so del večletnega finančnega okvirja 2014–2020. Iz Sklada za okrevanje in odpornost je bil v proračun RS vplačan drugi del predplačila v vrednosti 118,5 mio EUR.

⁹

0 100 200 300 400 500 600 700 800

Ostala prejeta sredstva Prejeta sred. iz centraliz. skladov

in ostalo Kohezijski

sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-april 2021) Pričakovana povračila v proračun 2022 Skupaj prejeta sredstva (januar-april 2022)

Vir: MF.

8 Povračila iz Kohezijskega sklada se višajo proti koncu leta zaradi dinamike izvajanja infrastrukturnih projektov.

9 Predplačila iz Sklada za okrevanje in odpornost znašajo 13 % nepovratnih sredstev.

(25)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-IV 2021 I-IV 2022

Kategorija

I-IV 2021 I-IV 2022 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 6.698,8 12,3 7.656,4 14,3 SKUPAJ ODHODKI 7.875,4 16,6 7.804,0 -0,9

Davčni prihodki¹ 3.401,0 9,0 3.910,2 15,0 Plače in drugi stroški dela² 1.902,0 21,6 1.706,7 -10,3

Dohodnina 1.013,5 23,3 1.075,2 6,1 Izdatki za blago in storitve 961,0 2,5 1.085,8 13,0

Davek od dohod. pravnih oseb 340,3 35,8 385,8 13,4 Plačila obresti 423,2 -12,9 344,5 -18,6

Davki na nepremičnine 33,6 22,3 28,7 -14,5 Rezerve 81,0 42,7 244,8 202,4

Davek na dodano vrednost 1.255,4 12,1 1.559,8 24,2 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 3.228,4 22,0 3.060,5 -5,2

Trošarine 423,4 3,1 404,8 -4,4 Ostali tekoči transferi 704,1 27,8 723,2 2,7

Prispevki za soc. varnost 2.580,1 16,7 2.753,1 6,7 Izdatki za investicije 337,9 6,3 398,5 17,9

Nedavčni prihodki 347,1 3,9 424,8 22,4 Plačila v proračun EU 237,9 21,2 239,9 0,9

Prejeta sredstva iz EU 308,7 22,2 468,5 51,8 JAVNOFINANČNI SALDO -1.176,6 -147,6

Ostalo 61,8 33,0 99,9 61,7 PRIMARNI SALDO -756,1 183,3

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(26)

(27)

izbr ane t eme

(28)

(29)

Delež stroškov dela v poslovnih odhodkih, ki je v letu 2020 močno poskočil, se je lani znižal na raven pred epidemijo. Ob epidemiji je namreč država sprejela ukrepe na trgu dela (npr. povračila za čakanje na delo, krizni dodatek, delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa idr.) za ohranjanje delovnih mest in podporo dohodkom zaposlenih. Delodajalci so izplačila na podlagi ukrepov beležili kot strošek dela, pomoč države pa med druge poslovne prihodke (največ med subvencije), tako da so se stroški dela kljub znižanju gospodarske aktivnosti v letu 2020 celo nekoliko povečali. Ti ukrepi so deloma veljali tudi še v letu 2021. Tako poslovni prihodki kot poslovni odhodki so se glede na leto 2019 povečali za okoli 16 %, stroški dela pa le za dobrih 11 %, tako da se je delež stroškov dela v poslovnih odhodkih znižal na 14,5 % in s tem vrnil na predepidemijsko raven.

Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2021

Poslovanje gospodarskih družb, ki se je v prvem letu epidemije poslabšalo, se je leta 2021, tudi ob nadaljnji podpori vladnih ukrepov, močno izboljšalo.

Neto čisti dobiček je presegel 5.700 mio EUR, se medletno več kot podvojil in je bil tudi skoraj za četrtino večji od do tedaj najvišje vrednosti v letu 2019. Neto dobiček iz poslovanja se je v primerjavi z letom pred epidemijo okrepil še malo bolj in ponovno je bil dosežen neto dobiček iz financiranja. Kazalniki uspešnosti poslovanja so vsi presegli tudi doslej najvišje vrednosti iz leta 2007.

Gospodarnost poslovanja je znašala 1,057, donosnost celotnih prihodkov 4,7 %, donosnost povprečnih sredstev 5,1 % in donosnost povprečnega kapitala 10,3 % (ta je leta 2019 edina še zaostajala za letom 2007).

Prihodki od prodaje so se leta 2021 zelo zvišali, vrednost subvencij, kjer je knjižena večina dodatne državne pomoči, pa je ostala dvakrat višja kot pred epidemijo. Prodajni prihodki so se glede na prejšnje leto nominalno povečali za 23 % in so močno presegli tudi raven iz leta 2019 (za 15 %). V primerjavi z letom pred epidemijo je bila prodaja na domačem trgu nominalno višja za 12 %, na trgu EU za 16 %, na trgih izven EU pa je bila rast še višja. Ob omenjenih gibanjih se je izvozna usmerjenost družb še povečala, na skoraj 45 % (pred dobrim desetletjem je bila raven še pod 30 %). V okviru poslovnih prihodkov so pred epidemijo subvencije (AOP 124) znašale 528 mio EUR, v letu 2020, ko je bila tam knjižena tudi pomoč družbam ob epidemiji, pa so se zvišale za 826 mio EUR, na 1354 mio EUR. V letu 2021 se je tovrstna pomoč države nekoliko znižala, a ostala na visoki ravni, saj so subvencije dosegle 1050 mio EUR.

Slika 27: Neto čisti dobiček in njegovi glavni sestavini

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

V mio EUR

Vir: AJPES.

Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja

Neto čisti dobiček obračunskega obdobja

Slika 28: Prihodki od prodaje in subvencije

0 10 20 30 40 50 60 70

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

V mrd EUR

Vir: AJPES.

Prihodki od prodaje na domačem trgu Prihodki od prodaje v EU

Prihodki od prodaje izven EU Subvencije, dotacije…(AOP 124)

Slika 29: Poslovni odhodki, stroški dela in njihov delež v poslovnih odhodkih

13,5 14,0 14,5 15,0 15,5 16,0 16,5

0 20 40 60 80 100 120

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 V %

V mrd EUR

Vir: AJPES, preračuni UMAR.

Poslovni odhodki Stroški dela

Stroški dela/poslovni odhodki (d. os)

(30)

Lani so z dobičkom poslovali v vseh dejavnostih, z izjemo rudarstva, povsod se je poslovni rezultat močno izboljšal. Izguba v rudarstvu je povezana s problematiko bodočega opuščanja premogovništva, tako da ni povezana z epidemijo. Največje izboljšanje poslovanja so zabeležili v trgovini in predelovalnih dejavnostih, kjer so dosegli tudi največji neto čisti dobiček (58 % od vseh družb), ter pri oskrbi z elektriko, kjer so imeli leto prej veliko izgubo (v povezavi s problematiko šoštanjske elektrarne). Kar nekaj dejavnosti je še vedno poslovalo podobno ali z manjšim dobičkom kot leta 2019, od tega s posebej nizkim v gostinstvu in kulturnih dejavnostih, kjer so imeli zaradi zajezitvenih ukrepov ob epidemiji leta 2020 izgubo. Med zelo uspešne v tej primerjavi pa lahko štejemo informacijske in komunikacijske dejavnosti ter komunalne dejavnosti (voda, odplake, odpadki), kjer se je neto čisti dobiček glede na leto pred epidemijo podvojil.

Družbe so lani, po izgubi v prvem letu epidemije, ponovno imele neto dobiček iz financiranja, primerljiv z letom 2019. V letu 2020 poslabšanje sicer ni bilo tolikšno kot ob krizi pred trinajstimi leti, a vseeno so se finančni prihodki znižali (zlasti prihodki iz deležev), finančni odhodki pa še bolj povečali (odhodki iz oslabitev in odpisov so se kar potrojili), tako da so družbe po dveh pozitivnih letih spet zabeležile neto izgubo iz financiranja.

V letu 2021 je bil ponovno dosežen neto dobiček iz financiranja, ki je bil s 339 mio EUR sicer malo nižji kot v letu 2019.

Družbe po letu 2016 povečujejo tako obseg dolga kot kapitala, zadolženost pa se je ustalila na okoli 50 %.

V prvem letu epidemije se je vrednost kapitala nadalje povečala, vrednost dolga pa malenkost znižala, a se je lani rast obeh nadaljevala. V primerjavi z letom 2019 se je vrednost kapitala povečala za 13 %, vrednost dolga pa za desetino. Zadolženost družb, merjena z deležem dolga v virih sredstev, se je tako nadalje znižala in dosegla 50 %.

Medtem ko so družbe pred leti v ekonomsko in finančno krizo vstopile močno zadolžene in je dolg pomenil skoraj dve tretjini obveznosti do virov sredstev družb, je danes njihov položaj s tega vidika dosti bolj stabilen.

Slika 30: Sestava finančnih odhodkov in finančni prihodki

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

V mrdEUR

Vir: AJPES.

Drugi finančni odhodki

Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti Finančni prihodki

Slika 31: Dolg, kapital in delež dolga v virih sredstev

0 10 20 30 40 50 60 70

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 V %

V mrd EUR

Dolg Kapital

Delež dolga v virih sredstev (d. os)

Slika 32: Neto čisti dobiček po dejavnostih

-400 -200 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000

Ost.

R Q N M L K J I H G F E D C B A

Opomba: Za opis dejavnosti glej seznam kratic v prilogi.

2021 2020 2019

V mio EUR

(31)

sta tistična priloga

(32)

(33)

Pomembnejši kazalci 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Pomladanska napoved 2022

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 3,2 4,8 4,4 3,3 -4,2 8,1 4,2 3,0 2,8

BDP v mio EUR (tekoče cene) 40.443 43.011 45.864 48.397 46.918 52.020 56.166 59.768 62.882

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 19.589 20.820 22.136 23.167 22.312 24.678 26.601 28.243 29.647

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 23.600 25.100 26.400 27.700 26.500

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)¹ 84 86 87 88 89

Stopnja brezposelnosti, registrirana 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 7,6 6,2 6,0 5,7

Stopnja brezposelnosti, anketna 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 4,8 4,3 4,1 3,9

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,3 1,8 1,2 0,8 -3,7 6,6 2,4 1,9 2,1

Inflacija², povprečje leta -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,9 6,4 3,2 2,3

Inflacija², konec leta 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 4,9 5,4 2,4 2,1

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev³ (realne stopnje rasti, v %) 6,2 11,1 6,2 4,5 -8,7 13,2 7,1 5,5 5,0

Izvoz proizvodov 5,7 11,0 5,7 4,5 -5,5 12,3 4,9 4,4 4,0

Izvoz storitev 8,0 11,2 7,7 4,6 -20,5 17,1 16,6 9,6 8,6

Uvoz proizvod in storitev³ (realne stopnje rasti, v %) 6,3 10,7 7,1 4,7 -9,6 17,4 7,2 4,9 4,6

Uvoz proizvodov 6,6 10,7 7,4 5,0 -8,6 17,4 6,0 4,4 4,3

Uvoz storitev 4,7 10,5 5,4 3,0 -14,9 17,3 14,5 7,5 6,4

Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR 1.932 2.674 2.731 2.898 3.462 1.663 1.167 1.492 1.654

- delež v primerjavi z BDP, v % 4,8 6,2 6,0 6,0 7,4 3,2 2,1 2,5 2,6

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 44.325 43.231 42.139 44.277 47.792 50.477

- delež v primerjavi z BDP, v % 109,6 100,5 91,9 91,5 101,9 97,0

Razmerje USD za 1 EUR 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,184 1,100 1,093 1,093

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 4,4 1,9 3,6 4,8 -6,6 11,6 4,3 1,4 1,6

- delež v BDP, v % 54,0 52,5 52,0 52,4 50,2 52,5 54,0 53,1 52,4

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,4 0,4 3,0 2,0 4,2 3,9 0,6 1,3 1,5

- delež v BDP, v % 19,0 18,5 18,3 18,3 20,6 20,2 18,7 18,4 18,2

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -3,6 10,2 9,7 5,5 -8,2 12,3 6,5 5,0 5,0

- delež v BDP, v % 17,4 18,3 19,3 19,6 18,9 20,2 21,2 21,7 22,1

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2022).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izračunom realnih stopenj rasti je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih.