Ekonomsko ogledaloISSN 1318-3818

(1)

št. 4 / 20 1 6, let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Jure Brložnik; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Katarina Ivas, MSc; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič;

dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrane teme so pripravili:

mag. Rotija Kmet Zupančič (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2015) mag. Urška Lušina (Zadolženost podjetniškega sektorja)

mag. Mateja Kovač (Dodana vrednost dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva v letu 2015)

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle.

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Demat d.o.o.

Naklada: 120 izvodov

(4)

Aktualno ...3

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 8

Trg dela ... 12

Cene ... 14

Plačilna bilanca ...16

Finančni trgi ... 17

Javne finance ... 18

Izbrane teme Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2015 ... 23

Zadolženost podjetniškega sektorja ... 24

Dodana vrednost dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva v letu 2015 ... 26

Statistična priloga ...29

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 8. junija 2016.

(5)

Aktualno

V prvem četrtletju se je rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju okrepila na 0,6 % (desez.), BDP je bil medletno višji za 1,7 %. H gospodarski rasti je največ prispevalo domače povpraševanje, predvsem zasebna potrošnja in investicije. Kazalniki razpoloženja (ESI, PMI, Ifo) za drugo četrtletje nakazujejo umirjanje rasti BDP v evrskem območju. OECD v najnovejši napovedi, podobno kot druge mednarodne institucije, ni pomembneje spremenil pričakovanj glede gospodarske rasti v evrskem območju za letos (1,6 %) in prihodnje leto (1,7 %).

Gospodarska rast v Sloveniji se je v prvem četrtletju nadaljevala zaradi občutne okrepitve izvoza. Bruto domači proizvod se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 0,5 % (desez.) in je bil 2,5 % večji kot v enakem obdobju lani. Glavni dejavnik rasti BDP je ostala rast izvoza, ki je, spodbujena z ugodnim tujim povpraševanjem in ob ohranjanju ugodnega konkurenčnega položaja menjalnega sektorja, presegla pričakovanja. To se je odrazilo tudi na rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah. Okrevanje domače potrošnje je zaradi padca gradbenih investicij nekoliko zastalo. Kljub temu so bila na drugih segmentih domačega trošenja gibanja bolj spodbudna, saj so se znova povečale zasebne investicije, krepi pa se tudi zasebna potrošnja na domačem trgu.

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo. Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju še nekoliko povečalo. Do nadaljnje rasti je prišlo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v trgovini, prometu, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih. Število registriranih brezposelnih se je ob okrepljenem odlivu v zaposlitev in manjšem prilivu v brezposelnost tudi maja nadalje opazneje zmanjšalo. Konec meseca je bilo registriranih brezposelnih 102.289 oseb oz. 9,0 % manj kot pred letom.

Medletna rast plač je bila v prvem četrtletju najvišja v zadnjih petih letih. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju se je v zadnjih dveh četrtletjih precej zvišala (desez.) predvsem zaradi uspešnega poslovanja družb. V javnem sektorju je v prvem četrtletju ostala na ravni, povišani z decembrskimi napredovanji v sektorju država.

Cene življenjskih potrebščin so maja ostale medletno nižje. Največ so k padcu še naprej prispevale nižje cene nafte, ob odsotnosti stroškovnih pritiskov pa tudi nižje cene trajnih dobrin. Cene preostalega blaga so bile podobne kot pred letom, cene storitev pa še naprej naraščajo.

Zmanjševanje obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev se upočasnjuje ob povečanem zadolževanju podjetniškega sektorja v tujini, kakovost bančne aktive pa se izboljšuje. Upadanje obsega kreditov podjetjem in NFI se postopoma umirja, obseg kreditov gospodinjstvom pa se povečuje. V zadnjem mesecu se je precej umirilo neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini, k temu pa je največ prispevalo okrepljeno zadolževanje s kratkoročnimi krediti. Delež nedonosnih terjatev se še znižuje, konec marca je znašal 8,2 %. Ročnostna struktura vlog se je še poslabšala, saj se krepijo predvsem vloge čez noč.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvem četrtletju nižji kot v enakem obdobju lani.

Prihodki so bili ob nadaljevanju rasti BDP in višji masi plač medletno nekoliko višji, kljub nižjim prilivom iz proračuna EU. Odhodki pa so bili nižji, predvsem zaradi začetka izvajanja nove finančne perspektive EU in s tem povezanih nižjih izdatkov za investicije ter nižjih plačil v proračun EU.

Poslovni rezultati gospodarskih družb so se v letu 2015 drugo leto zapored precej izboljšali, zadolženost in

prezadolženost podjetniškega sektorja pa sta se še znižali. Neto čisti dobiček je v lanskem letu znašal 1,6 mrd

EUR in je zaostal le za izjemno visokimi ravnmi, doseženimi pred krizo v letih 2006 in 2007. K izboljšanju sta ponovno

prispevali obe glavni komponenti poslovnega rezultata: nadalje se je zvišal neto dobiček iz poslovanja, hkrati pa

je močno upadla izguba iz financiranja. Na poslovanje so še zlasti ugodno vplivali rastoči prihodki od izvoza in

zmanjšani stroškovni pritiski, povezani tudi z nizkimi cenami surovin. V podjetniškem sektorju od leta 2011 poteka

tudi intenzivno razdolževanje, ki je sprva izviralo iz prenehanja poslovanja prezadolženih družb, po letu 2013 pa je

predvsem rezultat zmanjševanja dolga obstoječih družb. Analiza kaže, da se je sposobnost podjetij za odplačevanje

dolgov izraziteje izboljšala v zadnjih treh letih.

(6)

Rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju se je v prvem

četrtletju še okrepila in je bila višja od pričakovanj. Ključni dejavnik gospodarske rasti v Sloveniji ostaja izvoz

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Desezoniran realni indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Domača potrošnja Izvoz blaga in storitev Bruto domači proizvod

100 102 104 106 108

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8

Q1 14 Q1 15 Q1 16 Desezonirana vrednost

Četrtletna rast, v %

Vir: Eurostat, EK

BDP v EMU (desna os) ESI za EMU (leva os)

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo ob nadaljnji

krepitvi gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti. Medletna rast plač je bila v prvem četrtletju najvišja v zadnjih petih letih.

100 110 120 130 140 150 160 170 180

720 730 740 750 760 770 780 790 800

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

-3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Medletna nominalna rast, v %

Vir: SURS.

Skupaj Zasebni sektor Javni sektor

-2500 -2000 -1500 -1000 -500 0 500 1000

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16

12-mesečne drseče kumulative , v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Gospodinjstva Podjetja in NFI

-300 -250 -200 -150 -100 -50 0 50 100 150 200 250

Q1 Q2

2015 Q3 Q4 Q1

2016

Medletna sprememba v mio EUR.

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Davčni prihodki in socialni prispevki Ostali prihodki

Prejeta sredstva iz EU Skupaj prihodki Zmanjševanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem

se postopoma umirja. Prilivi iz proračuna EU so bili medletno nižji, kar je prispevalo k skromni rasti javnofinančnih prihodkov.

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

V prvem četrtletju se je gospodarska rast v evrskem območju pospešila in presegla pričakovanja. BDP se je po oceni Eurostata zvišal za 0,6 % (desez.) in bil medletno višji za 1,7 %. Rast je bila v povprečju evrskega območja in v večini naših glavnih trgovinskih partneric nekoliko višja od spomladanskih pričakovanj EK. K rasti je največ prispevalo domače povpraševanje, predvsem zasebna potrošnja in investicije.

Kazalniki razpoloženja nakazujejo umirjanje gospodarske rasti evrskega območja v drugem četrtletju. Vrednosti kazalnika gospodarske klime (ESI) in kazalnika vodij nabave v predelovalnih dejavnostih (PMI) ostajajo na podobni ravni kot v zadnjih mesecih. Ifo kazalnik gospodarske klime pa je za drugo četrtletje dosegel najnižjo vrednost v zadnjem letu, a ostaja nad dolgoletnim povprečjem.

Slika 1: Četrtletne rasti BDP v najpomembnejših trgovinskih partnericah

-0,3 0,0 0,3 0,6 0,9

EMU Nemčija Francija Italija Avstrija

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2016).

Q2 15 Q3 15 Q4 15 Q1 16 Q1 16 napoved EK

Slika 2: Gospodarska klima (ESI) v najpomembnejših trgovinskih partnericah

80 85 90 95 100 105 110 115 120

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Vrednost

Vir: EK. Opomba: Vrednost 100 je dolgoročno povprečje. Za Q2 2016 sta razpoložljiva podatka za april in maj.

EMU Nemčija Avstrija Italija Francija

Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja

povprečje sprememba, v %*

2015 IV 16 V 16 V 16/IV 16 V 16/V 15 I-V 16/I-V 15

Brent USD, na sod 52,35 41,58 46,74 12,4 -27,1 -33,6

Brent EUR, na sod 48,33 38,20 42,69 11,7 -27,5 -32,2

EUR/USD 1,110 1,134 1,131 -0,2 1,4 -0,1

3-mesečni EURIBOR, v % -0,020 -0,249 -0,257 0,8 24,7 -23,9

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(10)

Realni izvoz blaga se je po zastoju konec lanskega leta v prvem četrtletju občutno okrepil, povečal se je tudi uvoz.

¹

Ocenjujemo, da se je povečal izvoz večine skupin proizvodov, najbolj vozil in strojev ter raznih končnih izdelkov.

²

Rast uvoza blaga je izhajala zlasti iz večjega uvoza proizvodov za široko porabo..

Nominalni izvoz storitev se je v prvem četrtletju nadalje povečal, po padcu konec lanskega leta se je povečal tudi uvoz.

³

Medletna rast izvoza v prvem četrtletju je bila predvsem posledica večjega izvoza transportnih storitev in okrepljenega trošenja tujih turistov pri nas. Medletna rast uvoza pa je izhajala predvsem iz večjega uvoza tehničnih, s trgovino povezanih poslovnih storitev, ter finančnih in transportnih storitev.

1 Po statistiki nacionalnih računov.

2 Ocena na podlagi razpoložljivih podatkov za prva dva meseca 2016. Po klasifikaciji SMTK gre za izvoz skupine proizvodov 7 (stroji in transportne naprave) in 8 (razni izdelki).

1 Po statistiki nacionalnih računov.

Slika 3: Blagovna menjava – realno

4.600 4.800 5.000 5.200 5.400 5.600 5.800 6.000 6.200

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Desezonirano, v mio EUR

Vir: SURS.

Izvoz blaga Uvoz blaga

Slika 4: Storitvena menjava – nominalno

800 900 1.000 1.100 1.200 1.300 1.400 1.500 1.600

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

V mio EUR, desezonirano

Izvoz storitev Uvoz storitev

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2015 III 16/II 16 III 16/III 15 I-III 16/I-III 15

Izvoz blaga, realno¹ 4,4 -2,8³ 2,2 5,1

Uvoz blaga, realno¹ 3,5 -5,4³ 1,7 1,2

Izvoz storitev, nominalno² 7,5 -2,5³ 9,9 9,2

Uvoz storitev, nominalno² 2,6 -5,4³ 0,5 6,4

Industrijska proizvodnja, realno 5,6 -0,7³ 4,4⁴ 5,7⁴

v predelovalnih dejavnostih 6,0 -1,0³ 5,8⁴ 7,1⁴

Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -25,2 -8,5³ -36,3 -30,7

Trgovina na drobno – realni prihodek 1,1 0,4³ 0,6⁴ 0,6⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 4,5 -0,5³ 2,4⁴ 3,4⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(11)

Okvir 1: Bruto domači proizvod - 1. četrtletje 2016

Gospodarska rast se je v prvem četrtletju nadaljevala zlasti zaradi občutne okrepitve izvoza. Bruto domači proizvod se je povečal za 0,5 % (desez.) in bil 2,5 % večji kot v enakem obdobju lani. Rast izvoza je presegla pričakovanja, okrevanje domače potrošnje je predvsem zaradi padca gradbenih investicij nekoliko zastalo. Visoka rast izvoza se je odrazila v nadaljnji krepitvi rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah. Ugodna izvozna gibanja povezujemo s krepitvijo gospodarske rasti v nekaterih pomembnejših trgovinskih partnericah, nanj pa že od leta 2011 pozitivno vpliva tudi izboljšanje konkurenčnosti (več glej Izbrana tema Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2015). Zmanjšanje gradbenih investicij na najnižjo raven doslej se je odrazilo v globokem padcu dodane vrednosti v gradbeništvu. To je povezano predvsem z lanskim zaključkom črpanja evropskih sredstev iz prejšnje finančne perspektive.

Hkrati je črpanje iz nove perspektive še zelo skromno, kar poleg običajne počasnejše dinamike v začetnih letih povezujemo tudi z zamudami pri pripravi črpanja iz nove perspektive. Na drugih segmentih domačega trošenja so bila gibanja bolj spodbudna. Znova so se precej povečale zasebne investicije, predvsem v transportno opremo. Tudi zasebna potrošnja na domačem trgu se je še okrepila. Ob nadaljnjem izboljšanju razmer na trgu dela se je nadalje povečalo trošenje predvsem trajnih dobrin. Nadalje se je povečalo tudi trošenje drugih dobrin in storitev, ki predstavljajo večino potrošnje gospodinjstev. Na to kaže tudi rast dodane vrednosti v trgovini, drugih storitvenih dejavnostih in gostinstvu. Na slednje je po naši oceni pomembno vplivala tudi krepitev rasti trošenja tujih turistov v Sloveniji, kar so nakazovali že tekoči podatki o njihovih prihodih in prenočitvah. Umiritev medletne rasti zasebne potrošnje pa je po naši oceni v veliki meri posledica upočasnitve trošenja slovenskih turistov v tujini. Večja kot pred letom je bila ob rasti vseh pomembnejših kategorij tudi državna potrošnja. Sprememba zalog pa je h gospodarski rasti prispevala še nekoliko več kot v predhodnih četrtletjih.

Slika 5: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših trgovinskih partnericah

86 88 90 92 94 96 98 100 102 104 106 108

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Slovenija Nemčija Francija

Italija Avstrija Hrvaška

Slika 6: Izdatkovna struktura spremembe BDP v Sloveniji

-6 -4 -2 0 2 4 6

-15 -10 -5 0 5 10 15

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Realna rast BDP, v %

Prispevki k medletni rasti, v o.t.

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.

Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.

Realna rast BDP (desna os)

Rast obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po upočasnitvi konec lanskega leta v prvem četrtletju okrepila. Znova se je najbolj povečala proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki v povprečju močno presegajo ravni iz prvega četrtletja lani. Na proizvodnjo nekaterih panog (predvsem kovinske in gumarske industrije) ugodno vplivajo tudi nizke cene surovin.

Medletno je bil obseg proizvodnje večji tudi v večini nizko tehnološko in nekaterih tehnološko zahtevnejših panogah. Med slednjimi je, po lanskem povečanju, manjši v proizvodnji motornih vozil, in po padcu v lanskem letu, še naprej v kemični industriji. Obeti za rast predelovalnih dejavnosti ostajajo ugodni, saj po podatkih poslovnih tendenc večina anketiranih podjetij pričakuje nadaljnjo rast povpraševanja, proizvodnje in zaposlovanja.

Slika 7: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog

65 70 75 80 85 90 95 100 105 110 115

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj

(12)

Znižanje vrednosti opravljenih gradbenih del se je v prvem četrtletju poglobilo. Aktivnost v gradbeništvu se je zadnje leto močno znižala. Zaradi nižjih državnih investicij se je znatno znižala vrednost del v gradnji inženirskih objektov.

Od sredine lanskega leta se je okrepila le gradnja stanovanjskih stavb, vendar je ostala blizu najnižjih ravni v zadnjih letih.

V trgovini se je v prvem četrtletju nadaljevala rast prodaje vozil in ostalih trajnih ter poltrajnih neživilskih proizvodov.

Po zmanjšanju v drugi polovici lanskega leta se je povečal tudi prihodek v trgovini na debelo in trgovini z živili. Nadalje pa se je zmanjšala prodaja motornih goriv.

Medletno je bil prihodek večji v večini trgovinskih panog.

Najbolj, skoraj za četrtino, v trgovini z motornimi vozili, kjer se je močno povečala prodaja novih osebnih in tovornih vozil

⁴

.

Ob nadaljnjem povečanju prodaje v diskontnih trgovinah se je stopnja koncentracije v živilskih prodajalnah tudi v letu 2015 zmanjšala. Diskontne trgovine so od leta 2007 povečale delež v celotnih prihodkih od prodaje panoge na slovenskem trgu s 6,5 % na 21,2 % leta 2015 (v zadnjem letu za 1,6 o. t.). To je bilo posledica širitve mreže poslovalnic in spreminjanja nakupovalnih navad kupcev, do katerih je prišlo tudi zaradi gospodarske krize.

S tem so se znižali deleži največjih treh družb v prihodku panoge in stopnja koncentracije merjena s Hirschman- Herfindahlovim indeksom, ki se je v letu 2015 že precej približala meji med visoko in srednjo koncentracijo (1.800).

4 Po okoli 10-odstotnem povečanju v lanskem letu je bilo v prvem četrtletju število prvih registracij osebnih avtov medletno večje za 6,8 %, novih tovornih motornih in tovornih priklopnih vozil pa za okoli tretjino.

Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del

0 10 20 30 40 50 60 70

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Desezoniran indeks, 2008=100

Gradbeništvo Stanovanjske stavbe

Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

Slika 9: Prihodek v panogah v trgovini na drobno

80 85 90 95 100 105

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Trgovina z motornimi gorivi Trgovina z živili, pijačami in tob. izdelki Trgovina z neživili

Slika 10: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

0 450 900 1350 1800 2250 2700 3150 3600 4050 4500

2000 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 V %

Vrednost kazalnika HHI

Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: HHI-Hirschman- Herfindahlov indeks koncentracije.

HHI

Meja visoke koncentracije

Delež največjih 3 družb v čistih prih., ustvarjenih na dom. trgu (d. os)

(13)

Rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah se je po lanski močni rasti v prvem četrtletju upočasnila. Ob nadaljnji rasti prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, so k upočasnitvi prispevale predvsem prometne in informacijsko- komunikacijske storitve, nadaljevala se je tudi nizka aktivnost v arhitekturno-projektantskih storitvah

⁵

. Ob večji prodaji na domačem trgu, ki jo povezujemo z rastjo proizvodne aktivnosti, pa se je nadalje povečal prihodek v pravno-računovodskih in podjetniško-svetovalnih storitvah. Nadaljuje pa se visoka rast v zaposlovalnih storitvah, ki večinoma posredujejo delovno silo v predelovalne dejavnosti. Ugodna gibanja v gostinstvu pa so bila spodbujena predvsem s povečanim trošenjem tujih turistov.

Razpoloženje v gospodarstvu ostaja več kot leto razmeroma nespremenjeno na ravneh, ki so višje od dolgoletnega povprečja. V zadnjem letu se je zaupanje povečalo v storitvenih dejavnostih, zmanjšalo pa le v gradbeništvu.

Slika 11: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Skupaj Promet, skladiščenje (H)

Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 12: Poslovne tendence

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Skupaj Promet, skladiščenje (H)

Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

5 Po SKD 2008 gre za: M 69 – Pravne in računovodske dejavnosti; M 70.2 – Podjetniško in poslovno svetovanje; M 71 – Arhitekturno in tehnično projektiranje; N 78 – Zaposlovalne dejavnosti.

(14)

Naraščanje števila delovno aktivnih

⁶

se je v prvem četrtletju še nekoliko okrepilo. Na naraščanje poleg rasti aktivnosti po naši oceni vpliva tudi večje zaupanje v nadaljnje gospodarsko okrevanje, kar se odraža v ugodnejših pričakovanjih glede zaposlovanja v prihodnjih mesecih.

Do nadaljnje rasti je prišlo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v trgovini, prometu, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih

⁷

. V javnih storitvah je bilo število delovno aktivnih večje kot pred letom v zdravstvu, v izobraževanju pa, ob večjih vpisanih generacijah, najbolj v predšolski vzgoji. Tudi po podatkih ankete o delovni sili je bilo število delovno aktivnih

⁸

medletno večje (za 0,9 %).

Slika 13: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

-0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2

Predelovalne

dejavnosti Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve

Četrtletna desezonirana rast, v %

Q1 2015 Q2 2015 Q3 2015 Q4 2015 Q1 2016

Trg dela

Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je nadaljevalo tudi maja. K zmanjševanju prispeva predvsem okrepljen odliv iz evidence brezposelnih v zaposlitev, ki je bil v prvih petih mesecih tudi medletno večji. Manjši pa je bil priliv v evidenco, zlasti zaradi manjšega priliva ob izgubi dela in iskalcev prve zaposlitve

⁹

. Konec maja je bilo število brezposelnih medletno manjše za 9,0 %, pri čemer je bilo v evidenci prijavljenih 102.289 oseb. Tudi po podatkih ankete o delovni sili se je število anketno brezposelnih v prvem četrtletju nadalje zmanjšalo (za 0,8 %).

Slika 14: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni

100 110 120 130 140 150 160 170 180

720 730 740 750 760 770 780 790 800

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

6 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

7 V predelovalne dejavnosti je po naši oceni napoten tudi znaten del delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih. Tam se medletna rast njihovega števila sicer umirja, kar bi lahko bila posledica pogostejšega neposrednega zaposlovanja podjetij.

8 Število delovno aktivnih brez pomagajočih družinskih članov; to so zaposleni (v delovnem razmerju, preko študentskega servisa in v drugih oblikah dela) ter samozaposleni

9 Število brezposelnih se je v prvih štirih mesecih najbolj zmanjšalo prav v starostni skupini 15-29 let, in sicer za 4.279 oseb, medtem ko je bilo število starejših od 30 let manjše za 3.734 oseb.

Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2015 III 16/II 16 III 16/III 15 I-III 16/I-III 15

Delovno aktivni² 0,9 0,3¹ 0,8 0,6

Registrirani brezposelni -6,1 -1,7¹ -6,7 -5,6

Povprečna nominalna bruto plača 0,7 0,1¹ 2,4 2,3

zasebni sektor 0,5 -1,0¹ 2,3 2,1

javni sektor 1,2 0,1¹ 2,9 2,8

v tem sektor država 1,0 0,0¹ 3,9 4,1

v tem javne družbe 1,5 0,0¹ 0,7 -0,2

2015 III 15 II 16 III 16

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,3 12,4 11,8 11,6

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki, ² zaposleni, samozaposleni in kmetje.

(15)

Rast povprečne bruto plače na zaposlenega se je v prvem četrtletju nadalje okrepila. Po stagnaciji od sredine 2014 se je plača v zasebnem sektorju, ob višjih osnovnih izplačilih in pod vplivom uspešnega poslovanja v preteklem letu, drugo četrtletje zapored precej zvišala. Prav tako se je zvišala v javnem sektorju, zaradi decembrskih napredovanj javnih uslužbencev, v javnih družbah pa zadnje leto ostaja nespremenjena. Medletna rast plač je bila v prvem četrtletju v obeh sektorjih najvišja v zadnjih petih letih. V zasebnem sektorju je bila rast v skoraj vseh dejavnostih višja kot v enakem obdobju lani. Tudi letos se je plača najbolj zvišala v industriji, po štirih letih pa znova tudi v večini tržnih storitev.

Slika 15: Povprečna bruto plača na zaposlenega

100 102 104 106 108 110 112 114 116 118 120

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Desezoniran indeks, 2q2008=100

Skupaj Zasebni sektor Javni sektor - v tem sektor država - v tem javne družbe

(16)

Cene so ostale tudi maja medletno nižje. K padcu so nadalje prispevale nižje cene energentov, ob odsotnosti stroškovnih pritiskov pa so ostale nižje tudi cene trajnega blaga. Podobne kot pred letom so ostale cene hrane in poltrajnega blaga, rast cen storitev pa se je maja še nekoliko okrepila. Pod vplivom nižjih cen energentov se je maja nadaljeval tudi medletni padec cen v evrskem območju. Višje so ostale cene storitev, hrane ter poltrajnega in trajnega blaga.

Aprila se je ob nadaljevanju medletnega padca cen surovin na svetovnih trgih nadaljeval tudi padec uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov.

Slika 16: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju

-1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16

Medletna rast, v %

Vir: Eurostat.

Opomba: OI-brez nepredelane hrane in energije.

Slovenija HICP Slovenija HICP - OI

Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI

Slika 17: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene

-3 -2 -1 0 1 2 3 4

jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16

Medletna rast, v %

Vir: SURS.

PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2015 V 16/IV 16 V 16/V 15

Skupaj -0,5 0,9 -0,4

Hrana 1,5 1,8 -0,3

Goriva in energija -6,7 1,5 -7,0

Storitve 0,7 1,0 1,9

Ostalo¹ -0,1 0,3 -0,2

Skupaj brez hrane in energije 0,3 0,7 0,8

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 0,0 0,6 0,4

Regulirane cene³ -9,8 2,4 -10,1

Davčni vpliv - prispevek v o.t. -0,2 0,0 0,2

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opombe: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. ² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem.

(17)

Cenovna konkurenčnost kljub poslabšanju v začetku leta ostaja ugodna. Pod vplivom apreciacije evra v primerjavi z večino valut pomembnejših trgovinskih partneric

¹⁰

se nominalni efektivni tečaj zvišuje. Ob domači deflaciji pa se nadaljuje zniževanje relativnih

¹¹

cen življenjskih potrebščin, kar je ublažilo rast realnega efektivnega tečaja. Ta je bil v povprečju prvih štirih mesecev še nekoliko nižji kot pred letom, medtem ko je v večini članic evrskega območja v tem obdobju že prišlo do medletne rasti realnega efektivnega tečaja. Razlog za ugodnejša gibanja pri nas je, poleg večjega padca relativnih cen, tudi nižja rast nominalnega efektivnega tečaja zaradi geografske strukture menjave.

¹²

Slika 18: Cenovna konkurenčnost (realni efektivni tečaj in komponente)

95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105

jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16

Indeks 2007 = 100, 3-mesečne drs. sred.

Vir: ECB; preračuni UMAR. * Rast vrednosti pomeni poslabšanje cenovne konkurenčnosti in obratno.

Nominalni efektivni tečaj

Realni efektivni tečaj* defl. z relativnimi HICP Relativni HICP

10

V prvih štirih mesecih je evro medletno apreciiral v primerjavi s kitajskim juanom, korejskim wonom, poljskim zlotom, madžarskim forintom, britanskim funtom in švicarskim frankom, depreciiral pa do hrvaške kune, češke krone, japonskega jena ter v prvih dveh mesecih tudi do ameriškega dolarja.

11

Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami.

12

Slovenija namreč nadpovprečen del zunanjetrgovinske

menjave opravi na trgih evrskega območja in je s tem manj

odzivna na gibanja vrednosti tečaja.

(18)

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je v prvem četrtletju še povečal in je v dvanajstih mesecih do marca znašal 7,8 % ocenjenega BDP. K medletno večjem presežku je skoraj v celoti prispevala rast presežka v menjavi blaga in storitev s tujino. To odraža predvsem ugodna izvozna gibanja in razmeroma šibkejšo domačo potrošnjo.

Ponovno je bil pozitiven tudi prispevek pogojev menjave.

Zaradi znižanja cen energentov in tudi cen ostalih proizvodov so uvozne cene padale še bolj od izvoznih.

Slika 19: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Drseča vsota transakcij štirih četrtletij, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

Finančni račun plačilne bilance je tudi v prvem četrtletju izkazoval neto odliv. Zasebni sektor je neto financiral tujino predvsem s kratkoročnimi komercialnimi krediti in finančnimi naložbami v tuje vrednostne papirje. Država je povečala vloge na računih v tujini in odplačala del posojila tujim upnikom. Med prilivi se je povečalo zadolževanje BS v okviru Evrosistema.

Slika 20: Finančne transakcije plačilne bilance

-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16

Drseča vsota transakcij štirih četrtletij, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vrednostne papirje Finančni derivativi Ostale naložbe

Finančne transakcije

Plačilna bilanca

Tabela 5: Plačilna bilanca

I-III 2016, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-III 15

Tekoči račun 7.873,2 7.169,9 703,3 443,1

Blago 6.026,5 5.470,6 555,9 350,4

Storitve 1.362,2 901,0 461,2 400,5

Primarni dohodki 333,3 469,8 -136,6 -125,6

Sekundarni dohodki 151,2 328,4 -177,2 -182,1

Kapitalski račun 137,3 112,7 24,6 30,0

Finančni račun 212,0 477,0 265,0 398,0

Neposredne naložbe 381,3 112,3 -269,0 -360,3

Naložbe v vrednostne papirje -152,7 464,2 616,9 625,1

Ostale naložbe -4,4 -92,1 -87,7 131,9

Statistična napaka 0,0 -462,9 -462,9 -75,1

Vir: BS.

Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

(19)

Zmanjševanje obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev se upočasnjuje, kakovost bančne aktive pa se izboljšuje.

¹³

Upadanje obsega kreditov podjetjem in NFI se postopoma umirja, obseg kreditov gospodinjstvom pa se povečuje. To je tudi posledica rasti novega kreditiranja gospodinjstev, zmanjševanje novega kreditiranja nefinančnih družb se je v zadnjih mesecih ustavilo. Neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini se je marca po rasti v preteklem obdobju precej umirilo. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašalo nekoliko več kot 420 mio EUR, kar je za skoraj 60 % manj kot leto pred tem. K tako velikemu znižanju je največ prispevalo okrepljeno zadolževanje v obliki kratkoročnih kreditov, medtem ko se neto odplačevanje dolgoročnih kreditov sicer umirja, a je še vedno na razmeroma visoko. Delež nedonosnih terjatev se še naprej zmanjšuje in je konec marca znašal 8,2 %.

Med viri financiranja so banke še naprej odplačevale obveznosti do tujine, vloge nebančnih sektorjev se povečujejo. Vsota dvanajstmesečnega razdolževanja bank v tujini je v zadnjih mesecih znašala med 1,5 in 1,6 mrd EUR, kar je skoraj tri četrtine več kot v enakem obdobju lani. To ob manjšem zapadanju obveznosti do tujine v prihodnjih obdobjih in solidnih prilivih vlog nefinančnih družb in gospodinjstev ne predstavlja večjih pritiskov na likvidnost bank. Med vlogami nebančnih sektorjev so se izraziteje znižale le vloge države. Zaradi nizkih depozitnih obrestnih mer se krepijo predvsem vloge čez noč (v manjši meri tudi vloge na odpoklic), ki predstavljajo že 57,5 % vseh vlog domačih nebančnih sektorjev.

Slika 21: Spremembe obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem

-2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000

IV 2011 IV 2012 IV 2013 IV 2014 IV 2015 IV 2016

12-mesečne drseče vsote, v mio EUR

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj

Slika 22: Spremembe obsega vlog domačih nebančnih sektorjev

-1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000

IV 2011 IV 2012 IV 2013 IV 2014 IV 2015 IV 2016

12-mesečne drseče vsote, v mio EUR

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 30. IV 15 31. XII 15 30. IV 16 30. IV 16/31. III 16 30. IV 16/30. IV 15

Krediti skupaj 22.622,7 21.741,8 21.091,3 -0,1 -6,8

Krediti podjetjem in NFI 12.020,9 10.966,1 10.359,8 -0,3 -13,8

Krediti državi 1.775,8 1.919,7 1.868,4 -0,9 5,2

Krediti gospodinjstvom 8.826,0 8.855,9 8.863,0 0,4 0,4

Potrošniški 2.074,5 2.032,2 2.047,9 0,8 -1,3

Stanovanjski 5.444,8 5.524,6 5.559,2 0,3 2,1

Ostalo 1.306,7 1.299,1 1.255,9 -0,1 -3,9

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.482,5 15.879,4 16.240,9 0,2 4,9

Čez noč 7.911,8 8.962,9 9.620,3 1,1 21,6

Vezane 7.570,6 6.916,5 6.620,6 -1,1 -12,5

Bančne vloge centralne države skupaj 2.392,4 1.644,2 1.052,3 -9,6 -56,0

Vloge nefinančnih družb skupaj 4.647,5 5.331,9 5.395,5 0,6 16,1

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

13 Izločili smo vpliv prenosov sredstev na DUTB.

(20)

Javne finance

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku

¹⁴

je bil v prvem četrtletju nižji kot v enakem obdobju lani. Glavni dejavniki medletnega upada primanjkljaja (s 655 mio EUR na 539 mio EUR) so krepitev gospodarske aktivnosti, rast mase plač ter zaključek stare in začetek izvajanja nove finančne perspektive EU (in s tem nižje javne investicije in vplačila v proračun EU).

Javnofinančni prihodki so bili v prvem četrtletju medletno nekoliko višji. Njihova 1,3-odstotna rast izhaja iz višjih prilivov socialnih prispevkov in davkov, predvsem: DDV (zaradi vpeljave davčnih blagajn in krepitve zasebne potrošnje), dohodnine (zaradi rasti plač in zaposlenosti) in davka od dohodkov pravnih oseb. Plačila trošarin so bila medletno nižja zaradi njihovega delnega zamika iz marca v prve dni aprila, s čemer je bila rast davčnih prihodkov skromnejša. Po močnih prilivih iz proračuna EU v prvih dveh mesecih, vezanih na staro finančno perspektivo, so bili ti po skromnem marcu nižji kot v prvem četrtletju lani.

14 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka).

Slika 23: Saldo javnih financ po denarnem toku

-1.800 -1.600 -1.400 -1.200 -1.000 -800 -600 -400 -200 0

2011 2012 2013 2014 2015 Q1 2015 Q1 2016

V mio EUR

Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo

Slika 24: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

-8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

Q1 Q2

2015

Q3 Q4 Q1

2016

Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU Kapit. in transf. prihodki, donacije SKUPAJ PRIHODKI (desna os)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija

Q1 2015 Q1 2016

Kategorija

Q1 2015 Q1 2016 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 3.635,8 0,0 3.684,3 1,3 SKUPAJ ODHODKI 4.290,6 0,0 4.223,5 -1,6

Davčni prihodki* 1.912,9 3,8 1.949,2 1,9 Plače in drugi stroški dela** 923,7 0,5 924,6 0,1

Dohodnina 501,0 1,5 514,9 2,8 Izdatki za blago in storitve 502,5 -5,5 536,3 6,7

Davek od dohod. pravnih oseb 101,0 -2,2 119,9 18,7 Plačila obresti 497,2 10,1 489,5 -1,6

Davki na nepremičnine 17,0 164,3 17,7 4,3 Rezerve 46,2 125,0 27,5 -40,5

Davek na dodano vrednost 749,9 5,6 774,2 3,3 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.564,2 0,1 1.604,8 2,6

Trošarine 345,4 7,8 304,0 -12,0 Ostali tekoči transferi 372,3 -11,9 369,5 -0,8

Prispevki za soc. varnost 1.339,5 2,7 1.395,1 4,1 Izdatki za investicije 213,2 -2,9 131,4 -38,4

Nedavčni prihodki 161,2 -38,7 166,1 3,0 Plačila v proračun EU 171,1 5,2 139,9 -18,3

Prejeta sredstva iz EU 207,9 -1,0 157,3 -24,3 PRORAČUNSKI SALDO -654,8 -539,1

Ostalo 14,3 0,3 16,7 16,3 PRIMARNI SALDO -160,1 -54,8

Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(21)

15 V prvem četrtletju lani so bili izvedeni določeni začetni prenosi sredstev v nova vodni in podnebni proračunski sklad, zato so bili prenosi sredstev v rezerve v prvem četrtletju medletno nižji.

16 Z letom 2016 je prišlo do povišanja otroškega dodatka v 5. in 6.

dohodkovnem razredu, zneska denarne socialne pomoči, cenzusov za prejem državne štipendije in varstvenega dodatka ter subvencij za šolske malice. Opravljena je bila tudi izredna uskladitev pokojnin (za 0,7 %).

17 Za izvajanje operativnega programa je bilo uvedenih sedem splošnih in 21 tematskih predhodnih pogojenosti, ki predstavljajo pripravo strategij, resolucij in druge dokumentacije.

Slika 25: Rast odhodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

Q1 Q2

2015 Q3 Q4 Q1

2016

Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

Plače in drugi stroški dela* Izdatki za blago in storitve

Plačila obresti Rezerve

Tekoči transferi Izdatki za investicije Plačila sredstev v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (desna os)

Javnofinančni odhodki so bili v prvem četrtletju medletno nekoliko nižji. Glavnina 1,6-odstotnega padca izhaja iz nižjih izdatkov za investicije (zaradi začetka izvajanja nove finančne perspektive EU) in nižjih vplačil v proračun EU. Nekoliko nižji so bili tudi izdatki za obresti (zaradi ugodnejše strukture javnega dolga glede na obrestno mero) in prenosi med rezerve

¹⁵

. Transferi gospodinjstvom ter izdatki za blago in storitve so bili po medletnem padcu v prvem četrtletju lani in delni sprostitvi varčevalnih ukrepov iz leta 2012

¹⁶

višji.

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih pozitiven (39,0 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 199 mio EUR, največji del prihodkov pa so predstavljala sredstva Kohezijskega sklada iz stare finančne perspektive (2007- 2013), ki so bila v celoti povrnjena v državni proračun že v prvih dveh mesecih. Zamujajo pa priprave na črpanje iz novega finančnega obdobja (2014-2020). Maja 2016 je bil sprejet že četrti popravek izvedbenega načrta operativnega programa (OP) za izvajanje kohezijske politike, problem pa predstavlja tudi uvedba t. i.

predhodnih pogojenosti

¹⁷

, kot pogoja za doseganje ciljev operativnega programa. Posledično se srečujemo z dolgim in počasnim obdobjem priprav ter z zamiki pri postopkih, zlasti pri infrastrukturnih in okoljskih projektih.

Slika 26: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar – april 2015 in 2016

140,3

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Drugo Skupna kmetijska

politika Kohezijski

sklad Strukturni

skladi

V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR

Skupaj prejeta sredstva (januar-april 2016) Skupaj prejeta sredstva (januar-april 2015)

(22)

(23)

izbr ane t

(24)

(25)

Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2015

V letu 2015 se je poslovanje gospodarskih družb drugo leto zapored precej izboljšalo. Neto čisti dobiček obračunskega obdobja se je povzpel na 1,6 mrd EUR in je zaostal le za izjemno visokimi ravnmi, doseženimi pred krizo v letih 2006 in 2007. K izboljšanju sta ponovno prispevali obe glavni komponenti poslovnega rezultata: nadalje se je zvišal neto dobiček iz poslovanja, hkrati pa je močno upadla izguba iz financiranja.

Slika 27: Neto čisti dobiček obračunskega obdobja gospodarskih družb in njegovi glavni komponenti

¹

Na gospodarnost poslovanja so ugodno vplivali rastoči prihodki od izvoza in zmanjšani stroškovni pritiski.

Neto dobiček iz poslovanja se je po zmanjšanju v krizi občutneje okrepil v letih 2014 in 2015. Izboljšanje je na prihodkovni strani izhajalo iz visoke rasti prihodkov v tujini, zlasti na trgu EU, hkrati pa se je ustavilo njihovo upadanje na domačem trgu. Izboljšanje gospodarnosti poslovanja je podprlo tudi zmanjšanje stroškovnih pritiskov. Od leta 2009 se je močno znižal delež stroškov dela v dodani vrednosti, pod vplivom znižanja cen surovin na svetovnem trgu pa se je po letu 2012 zmanjšala tudi obremenjenost poslovnih prihodkov s stroški blaga, materiala in storitev. Gospodarnost poslovanja se je izboljšala v večini dejavnosti, k višjemu skupnemu neto dobičku iz poslovanja pa so v zadnjih dveh letih največ prispevale predelovalne dejavnosti in trgovina.

1 Poslovni rezultat obračunskega obdobja je rezultat poslovanja družb v njihovi osnovni dejavnosti (rezultat iz poslovanja), iz financiranja (rezultat iz financiranja) in iz drugega delovanja. Ker tretja komponenta predstavlja relativno manj pomemben del celotnega poslovnega rezultata, je v sliki ne prikazujemo posebej. Leta 2006 so se spremenili slovenski računovodski standardi, a po naši oceni spremembe niso bile tolikšne, da bi popolnoma onemogočile medletno primerjavo podatkov (glej tudi Kmet Zupančič in drugi, 2007). Podatki za vsa leta se nanašajo na gospodarske družbe, ki so dejansko poslovale v posameznem letu, kar pomeni, da so pridobljeni iz bilanc za tekoče leto.

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

V mio EUR

Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja

Neto čisti dobiček obračunskega obdobja

Vir: AJPES, preračuni UMAR.

40 45 50 55 60 65

10 15 20 25 30 35

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

V mrd EUR

Prihodki od prodaje na tujem trgu

Prihodki od prodaje na domačem trgu (desna os)

Slika 28: Prihodki od prodaje na domačem in tujem trgu

Slika 29: Stroški dela na enoto dodane vrednosti ter stroški blaga, materiala in storitev na enoto poslovnih prihodkov

60,0 60,5 61,0 61,5 62,0 62,5 63,0 63,5 64,0

74,0 74,5 75,0 75,5 76,0 76,5 77,0 77,5 78,0

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

V %V %

Stroški blaga, materiala in storitev/posl. prihodki Stroški dela/DV (desna os)

Izguba iz financiranja se je po sedmih letih ohranjanja

na visoki ravni leta 2015 znižala za štiri desetine. K temu

so največ prispevali nižji finančni odhodki, povezani

z oslabitvami in rezervacijami, ki so se v preteklih

letih v zaostrenih gospodarskih razmerah ohranjali na

razmeroma visoki ravni. Poleg tega se je lani nadaljevalo

krčenje finančnih odhodkov od bančnih posojil, ki je

posledica razdolževanja podjetniškega sektorja, pa tudi

znižanja obrestnih mer. Delež dolga v virih sredstev je

lani upadel na 55,2 % in je bil za 10 o. t. nižji od vrha v

letu 2008.

(26)

znižanje bančnega dolga, najbolj v letih 2014 in 2015.

Po začetku krize se je bančni dolg zniževal predvsem zaradi prenehanja poslovanja podjetij

⁵

, od leta 2012 pa tudi zaradi vedno intenzivnejšega odplačevanja dolgov obstoječih podjetij in prenosov terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Slika 33: Sprememba bančnega dolga celotnega podjetniškega sektorja

⁶

5 Izraz »prenehalo poslovati« uporabljamo za vse družbe, ki niso oddale zaključnih računov.

6 Nova podjetja – zvišanje dolga konec dveh zaporednih let, zaradi prihoda novih podjetij (t. i. podjetij, ki so se na novo ustanovila v zadnjem zaporednem letu), Propadla podjetja – znižanje dolga konec dveh zaporednih let, zaradi prenehanja poslovanja podjetij, Obstoječa podjetja – sprememba dolga podjetij, ki so poslovala v obeh zaporednih letih, Vsa podjetja – skupna sprememba dolga konec dveh zaporednih let (Nova podjetja + Propadla podjetja + Obstoječa podjetja).

Zadolženost podjetniškega sektorja

Razdolževanje podjetniškega sektorja se je tudi v letu 2015 nadaljevalo. Zadolženost in prezadolženost

²

gospodarskih družb sta po večini kazalnikov svoj vrh dosegli leta 2009

³

, od takrat naprej pa se znižujeta, izraziteje v zadnjih treh letih. K znižanju celotnega dolga

⁴

je največ prispevalo

2 Prezadolženost je merjena kot vsota vsega finančnega dolga, ki je višji od petkratnika EBITDA (če je FV≥5), ali kot celotni finančni dolg (če je EBITDA

<0). EBITDA (angl. Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization) je prosti denarni tok iz poslovanja (dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo).

3 Finančni dolg, prezadolženost, finančni vzvod in razmerje med celotnim dolgom in EBITDA so svoj vrh dosegli leta 2009, medtem ko so celotni, bančni dolg in razmerje med celotnim dolgom ter obveznosti do virov sredstev svoj vrh dosegli že leta 2008.

4 Celotni dolg zajema finančne (znotraj tega bančne), poslovne in ostale obveznosti podjetij.

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 4.500

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

V mio EUR

Drugi finančni odhodki Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti Finančni prihodki

Slika 30: Struktura finančnih odhodkov in finančni prihodki

Slika 31: Delež dolga v virih sredstev ter razmerje med obrestmi in poslovnimi prihodki

0 10 20 30 40 50 60 70

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 V %

V %

Delež dolga v virih sredstev (desna os) Obresti/posl. prihodki

Slika 32: Zadolženost in prezadolženost celotnega podjetniškega sektorja

0 10 20 30 40 50 60 70

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

V mrd EUR, nominalno

Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: GD – IC gospodarske družbe z obrestno pokritostjo (EBITDA / obresti).

Prezadolženost - GD - IC < 1 Prezadolženost GD - IC ≥1

Celotni dolg Finančni dolg

Celotna prezadolženost Bančni dolg

-4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

V mrd EUR

Obstoječa podjetja Nova podjetja Propadla podjetja Vsa podjetja

(27)

Prezadolženost se je po letu 2009, ko je dosegla najvišje vrednosti, lani najizraziteje znižala. Leta 2015 se je prezadolženost znižala v vseh velikostnih skupinah podjetij in tudi v večini dejavnosti, z izjemo komunikacijskih dejavnosti, kjer se je zvišala za skoraj 22 %. Kljub temu pa ostaja prezadolženost v tej dejavnosti nizka (0,3 mrd. EUR). Približno 44 % prezadolženosti vseh gospodarskih družb ima dolg z obrestno pokritostjo (IC) pod 1, kar pomeni, da podjetja tega dolga ne morejo tekoče financirati.

Slika 37: Delež finančnega dolga in prezadolženosti v celotnem finančnem dolgu in celotni prezadolženosti podjetniškega sektorja po izbranih dejavnostih

⁷

, 2015

7 Izbrane dejavnosti, glede na višino 3 kazalnikov: (1) delež finančnega dolga v celotnem finančnem dolgu, (2) delež prezadolženosti v celotni prezadolženosti in (3) finančni vzvod.

Sposobnost podjetij za odplačevanje dolgov se od leta 2009 izboljšuje, izraziteje v zadnjih treh letih, tako da so vsi kazalniki celo dosegli najbolj ugodne vrednosti v celotnem obdobju opazovanja (od leta 2006). Na gibanje nekaterih kazalnikov poleg razdolževanja pomembno vpliva tudi EBITDA podjetij, ki se v povprečju zvišuje že zadnjih šest let, izraziteje pa zadnji dve leti.

Sposobnost odplačevanja dolga, merjena kot finančni vzvod, se je lani izboljšala v vseh velikostnih skupinah podjetij in tudi v večini dejavnosti, z izjemo energetike, kjer se je ohranila na podobni ravni. Finančni vzvod je bil lani najnižji v podjetjih predelovalnih (2 leti), komunikacijskih dejavnosti (2,4 leta) ter v energetiki (3,6 let); najvišji pa v holdingih in lizingih (61,5 let) ter v nepremičninski dejavnosti (11,7 let).

Slika 34: Kazalniki sposobnosti celotnega podjetniškega sektorja za odplačevanje dolgov

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

48 50 52 54 56 58 60 62 64 66

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

V %

Celotni dolg / obveznosti do virov sredstev (v %) Obrestna pokritost, desna os

Finančni dolg / EBITDA, desna os

Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: Finančni dolg / EBITDA – finančni vzvod, ki pove, koliko let bo moralo podjetje odplačevati finančni dolg z ustvarjenim

denarnim tokom, Obrestna pokritost (IC) - razmerje: EBITDA / finančni odhodki za obresti.

Slika 35: Finančni vzvod v številu let po izbranih dejavnostih

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Predelovalne dej. (C) Energetika (D+E) Gradbeništvo (F) Trgovina (G) Promet in skladiščenje (H) Gostinstvo (I) Komunik. dej. (J) Nepremič. dej. (L) Strok.-tehn. dej. (M) Holdingi, lizingi (del K) Ostalo (A, B, del K, N, R, S, O-Q, U) Vir: AJPES, preračuni UMAR.

2008 2013 2014 2015

Slika 36: Finančni vzvod v številu let po velikosti podjetij

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Mikro Majhna Srednja Velika

2008 2013 2014 2015

0 5 10 15 20 25

Predelovalne dej. (C) Trgovina (G) Promet, skladiščenje (H) Holdingi, lizingi (del K) Nepremičn. dej. (L) Strok.-tehn. dej. (M) Energetika (D+E) Gradbeništvo (F) Komunik. dej. (J) Gostinstvo (I) Ostalo (A, B, del K, N, R, S, O-Q, U)

Delež v %

Delež finančnega dolga v celotnem finančnem dolgu Delež prezadolženosti v celotni prezadolženosti

(28)

Med prezadolženimi podjetji prevladujejo mikro, majhna in srednja podjetja, katerih prezadolženost je vse od leta 2011 višja kot pri velikih podjetjih

⁸

. Njihov delež v finančnem dolgu prezadolženih podjetij je leta 2015 znašal 52 %, v prezadolženosti pa 59 %. Po dejavnostih so bile leta 2015 tri četrtine prezadolženosti

⁹

skoncentrirane v holdingih in lizingih

¹⁰

, trgovini, nepremičninski dejavnosti, prometu in skladiščenju, predelovalnih dejavnostih ter strokovno- tehničnih dejavnostih.

Koncentracija finančnega dolga prezadolženih podjetij celotnega podjetniškega sektorja je precej velika. Leta 2015 je imelo deset najbolj zadolženih podjetij, ki so zaposlovala 16 % vseh zaposlenih v prezadolženih podjetjih in ustvarila 28 % njihove dodane vrednosti, okoli 30 % finančnega dolga prezadolženih podjetij. Petdeset najbolj zadolženih podjetij z 28-odstotnim deležem zaposlenih in 44-odstotnim deležem dodane vrednosti pa je imelo polovico finančnega dolga prezadolženih podjetij.

8 Velika podjetja so po letu 2009 prezadolženost znižala hitreje in v večji meri (za 60 %) kot mikro, majhna in srednja podjetja (za 34 %).

9 Celotna prezadolženost je znašala 13,4 mrd EUR.

10 Dejavnosti holdingov in finančnega zakupa (t. i. lizingov) zaradi pomembnega prispevka k zadolženosti in prezadolženosti v analizi izpostavimo; drugače pa ti dve dejavnosti spadata po SKD v Finančno posredništvo (K), ki ga običajno ne izpostavljamo (ga vključimo v skupino

»Ostalo«), saj je njegov zajem v bazi podatkov AJPES skromen (banke in zavarovalnice niso vključene).

Tabela 8: Struktura prezadolženosti, glede na velikost in izbrane dejavnosti prezadolženih podjetij (v %), 2015

Mikro Majhna Srednja MSP Velika Prezadolžena -

skupaj

Predelovalne dej. (C) 6,3 8,0 14,9 8,1 12,5 9,9

Energetika (D+E) 2,8 1,2 0,3 2,0 14,5 7,1

Gradbeništvo (F) 15,6 4,0 3,4 11,0 0,5 6,7

Trgovina (G) 12,7 9,1 11,4 11,7 10,8 11,3

Promet in skladiščenje (H) 1,3 0,8 0,2 1,0 24,0 10,4

Gostinstvo (I) 4,5 2,2 5,8 4,2 1,2 3,0

Komunikacijske dej. (J) 2,9 3,3 1,4 2,7 1,4 2,2

Nepremičninska dej. (L) 17,8 13,5 14,3 16,2 3,8 11,2

Strokovno-tehnične dej. (M) 16,3 3,6 5,3 11,6 7,5 9,9

Holdingi in lizingi (del K) 10,8 47,8 37,1 23,5 20,8 22,4

OSTALO (A, B, del K, N, R, S, O-Q, U) 9,1 6,5 5,8 8,0 3,1 6,0

Prezadolžena - skupaj 36,1 13,3 9,7 59,2 40,8 100,0

Opomba: MSP - mikro, majhna in srednje velika podjetja.

Tabela 9: Koncentracija finančnega dolga prezadolženih podjetij celotnega podjetniškega sektorja, 2015

Prvih 10 Prvih 30 Prvih 50 Prvih 100 Prvih 500 Vse GD

Finančni dolg, v mrd EUR 5,8 8,7 10,0 11,6 15,2 19,8

Delež v finančnem dolgu vseh GD 21% 31% 36% 41% 54% 71%

Delež v celotnem dolgu vseh GD 12% 18% 21% 24% 31% 41%

Delež v finančnem dolgu vseh prezadolženih GD 29% 44% 51% 58% 77% 100%

Delež v celotnem dolgu vseh prezadolženih GD 22% 34% 39% 45% 59% 77%

Opomba: GD - gospodarska družba.

Dodana vrednost dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva v letu 2015

Leta 2015 se je dodana vrednost kmetijstva, gozdarstva in ribištva (dejavnosti A) drugo leto zapored realno povišala, predvsem v gozdarstvu. Po velikih nihanjih v začetku stoletja je bila naslednjih nekaj let bolj stabilna, znižanju v ekstremno sušnih letih 2012 in 2013 pa je sledila razmeroma visoka rast; leta 2014 za 10 % in lani za 8,6 %

¹¹

. Ta je bila v veliki meri posledica sanacije gozdov po obsežnem žledolomu v začetku leta 2014 in zato povečanemu poseku lesa. V skupni dodani vrednosti dejavnosti se je delež gozdarstva zvišal nad tretjino, kmetijstva pa znižal pod dve tretjini. Delež ribištva je ostal precej skromen, manj kot 1-odstoten.

Tudi v kmetijstvu, kjer je ustvarjena glavnina dodane vrednosti dejavnosti, se je proizvodnja lani drugo leto zapored povečala. Po izjemno slabih letinah 2012 in 2013 ter ugodnejši 2014 se je lani pridelava povečala za 4 % in bila tako med višjimi v zadnjih desetih letih.

Bolj se je povečala v rastlinstvu (zaradi večje pridelave grozdja, sadja, zelenjave in industrijskih rastlin), manj pa v živinoreji. V povprečju držav EU se je lani nasprotno znižala, zaradi znižanja v rastlinstvu. V letih prej pa so bila

11 Podatki za rast leta 2015 so iz četrtletnih računov SURS. Objave po letnih računih za leto 2015 še ni, zato še ni znana niti podrobna letna rast po skupinah dejavnosti.

(29)

Slika 38: Dodana vrednost dejavnosti A po strukturi v obdobju 2000–2015

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Realni indeks 2000=100

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo skupaj Kmetijska proizvodnja, lov in povezane storitve Gozdarstvo

Ribištvo in gojenje vodnih organizmov Vse dejavnosti skupaj

Slika 39: Vrednost in struktura DV dejavnosti A v obdobju 2005–2015

70 75 80 85 90 95 100 105 110

0 100 200 300 400 500 600 700 800

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015* Realni indeks 2005=100

V mio EUR, tekoče cene

Vir: Nacionalni računi SURS, za leto 2015 četrtletni računi SURS; preračuni UMAR.

Ribištvo in gojenje vodnih organizmov Gozdarstvo

Kmet. proizv., lov in povezane storitve Dejavnosti A (desna os)

Slika 40: Kmetijska proizvodnja v Sloveniji in povprečju EU v obdobju 2000–2015

80 85 90 95 100 105 110

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Vir: Eurostat, Ekonomski računi za kmetijstvo; preračuni UMAR.

EU Slovenija

Tabela 10: Dodana vrednost, dejavnost A

2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, v mio EUR 547,0 667,8 628,5 659,2 628,0 598,6 626,0 733,9 646,9 639,4 709,5 750,4

Kmetijska proizvodnja, lov in povezane storitve 450,0 544,0 476,9 477,1 447,7 432,0 453,0 531,3 443,3 426,5 470,7

Gozdarstvo 94,4 120,9 148,5 179,2 177,6 162,5 168,7 198,5 199,3 208,1 234,1

Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 2,6 3,0 3,1 2,9 2,6 4,0 4,3 4,1 4,2 4,8 4,7

Struktura, v %

Kmetijska proizvodnja, lov in povezane storitve 82,3 81,5 75,9 72,4 71,3 72,2 72,4 72,4 68,5 66,7 66,3

Gozdarstvo 17,3 18,1 23,6 27,2 28,3 27,1 26,9 27,0 30,8 32,5 33,0

Ribištvo in gojenje vodnih organizmov 0,5 0,4 0,5 0,4 0,4 0,7 0,7 0,6 0,6 0,8 0,7

Delež v DV skupaj, v %

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo v skupaj 3,3 2,6 2,3 2,1 1,9 1,9 2,0 2,3 2,1 2,1 2,2 2,3 Vir podatkov: Nacionalni računi, SURS; za leto 2015 kvartalni izračuni SURS; preračuni UMAR.

Slika 41: Kmetijska proizvodnja v Sloveniji in povprečju EU po strukturi v obdobju 2000–2015

65 70 75 80 85 90 95 100 105 110 115

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Vir: Eurostat, Ekonomski računi za kmetijstvo; preračuni UMAR.

Rastlinska pridelava Slo Živinoreja Slo Rastlinska pridelava EU Živinoreja EU

(30)

gibanja v Sloveniji v tej primerjavi manj ugodna, obseg kmetijske proizvodnje v zadnjem desetletju se je trendno zmanjševal, v EU pa povečeval.

Delež dodane vrednosti dejavnosti A v skupni dodani vrednosti je v Sloveniji višji kot v povprečju EU. V Sloveniji je leta 2015 predstavljal 2,3 % skupne dodane vrednosti, kar je bilo več kot na začetku krize (1,9 %), a manj kot pred desetimi leti (2,6 %). V povprečju EU je bil delež leta 2014 za tretjino nižji kot v Sloveniji; najnižji v Luksemburgu, Združenem kraljestvu, Nemčiji in Belgiji (manj kot 1 %), najvišji pa v Romuniji in Bolgariji (več kot 5 %).

Slika 42: Delež DV dejavnosti A v skupni DV v državah EU, 2014

EU

0 1 2 3 4 5 6

LU UK DE BE SE AT MT IE DK FR NL IT SI CY PT ES CZ FI PL LV LT EE GR HR SK HU RO BG

Delež v %

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

(31)

sta tistična prilo

(32)

(33)

Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Pomladanska napoved 2016

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 -2,7 -1,1 3,0 2,9 1,7 2,4 2,3

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.252 36.896 35.988 35.907 37.303 38.543 39.598 40.613 41.880

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.694 17.973 17.498 17.435 18.093 18.680 19.179 19.670 20.283 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.000 21.500 21.500 21.500 22.600

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 83 83 81 81 83

Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,7 11,0 10,3

Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,0 8,6 8,1 7,5

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,4 -1,8 0,3 2,5 1,4 0,8 1,5 1,7

Inflacija², povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,3 1,3 1,3

Inflacija², konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 -0,5 0,6 1,2 1,4

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,2 6,9 0,6 3,1 5,8 5,2 3,7 4,8 4,9

Izvoz proizvodov 12,0 8,0 0,4 3,3 6,4 5,1 3,5 4,9 5,0

Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,9 3,4 5,4 4,3 4,2 4,2

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,8 5,0 -3,7 1,7 4,0 4,4 3,0 5,1 5,0

Uvoz proizvodov 7,6 6,0 -4,3 2,5 3,7 4,9 2,9 5,3 5,1

Uvoz storitev 3,1 -0,4 0,2 -3,1 6,0 1,8 3,7 4,3 4,4

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR -43 68 930 2.023 2.607 2.810 2.960 2.754 2.627

- delež v primerjavi z BDP, v % -0,1 0,2 2,6 5,6 7,0 7,3 7,5 6,8 6,3

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.123 41.669 42.872 41.658 46.314 44.723 45.340*

- delež v primerjavi z BDP, v % 116,2 112,9 119,1 116,0 124,2 116,0

Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,110 1,111 1,114 1,114

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,3 0,0 -2,5 -4,1 0,7 1,7 2,1 1,7 1,7

- delež v BDP, v % 56,0 56,0 56,7 55,0 53,3 51,9 51,3 51,4 51,2

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,5 -0,7 -2,3 -1,5 -0,1 0,7 0,9 0,2 0,1

- delež v BDP, v % 20,3 20,4 20,3 19,8 19,1 18,5 18,8 18,7 18,4

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -13,3 -4,9 -8,8 1,7 3,2 0,5 -3,0 6,0 5,0

- delež v BDP, v % 21,3 20,2 19,3 19,7 19,6 19,4 18,6 19,6 20,3

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2016).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; ^*konec marca 2016.