okto ber 20 1 2 , št . 10 , let

(1)

okto ber 20 1 2 , št . 10 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Jure Brložnik; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Barbara Ferk; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič;

Jasna Kondža; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; mag. Urška Lušina; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Judita-Mirjana Novak; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc

Izbrano temo je pripravil:

Matevž Hribernik (Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2013 (Doing Business))

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: SURS

Naklada: 170 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ...15

Cene ...17

Plačilna bilanca ...20

Finančni trgi ...22

Javne finance ...25

Okvirji Okvir 1: Tržni deleži ... 10

Okvir 2: Trg nepremičnin – 2. četrtletje 2012 ... 12

Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost ... 13

Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa ... 14

Okvir 5: Mednarodna primerjava cen energentov ... 19

Okvir 6: Zadolženost gospodarskih družb v Sloveniji ... 24

Izbrana tema Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2013 (Doing Business) ... 31

Statistična priloga ...33

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 2. novembra 2012.

(5)

Aktualno

Nizka gospodarska aktivnost v evrskem območju se bo po pričakovanjih nadaljevala tudi v tretjem četrtletju letos, IMF pa je v svoji zadnji napovedi za letos in prihodnje leto nekoliko znižal napoved rasti za svetovno gospodarstvo.

Vrednosti kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju so se avgusta v nasprotju s pričakovanji sicer izboljšale, vendar naj bi aktivnost ostala na nizki ravni tudi v tretjem četrtletju. Na težke razmere na finančnih trgih kaže nadaljnje poslabšanje posojilnih pogojev v bankah, ki so se v tretjem četrtletju ponovno zaostrili, čeprav manj kot v predhodnem četrtletju. Ukrepi na evropski ravni so oktobra sicer nekoliko znižali zahtevane donosnosti državnih obveznic najbolj izpostavljenih držav. Po mnenju IMF, negotove razmere v evrskem območju še vedno predstavljajo glavno tveganje za svetovno gospodarsko rast, ki bo letos precej nižja kot lani, v naslednjem letu pa se ne bo bistveno pospešila. Zaradi nestabilnosti na finančnih trgih, možnosti širitve dolžniške krize v evrskem območju in odsotnosti načrta srednjeročne fiskalne konsolidacije v ZDA so tveganja, da bo rast še nižja od napovedane, velika.

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se avgusta nepričakovano izboljšale in večinoma dosegle ravni iz začetka letošnjega leta, v prvih osmih mesecih pa ostajajo medletno nižje. Po

julijskem znižanju sta se realni izvoz in uvoz blaga (desez.) po naši oceni avgusta vidno povečala in presegla ravni iz začetka letošnjega leta. Tuje povpraševanje je pomembno prispevalo tudi k rasti obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnosti. Razmere v gradbeništvu ostajajo zaostrene, saj je, kljub avgustovskemu povečanju, aktivnost še vedno na zelo nizki ravni. Kljub povečanju prihodka v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih tudi ta ostaja na medletno nižjih ravneh, večina ostalih kazalnikov domače potrošnje, vključno s potrošnjo gospodinjstev, pa se še naprej znižuje. Podobno kot v drugih državah EU je bilo avgustovsko izboljšanje gospodarske aktivnosti v nasprotju s pričakovanji poslovnih tendenc, saj se gospodarska klima v večini dejavnosti že več mesecev poslabšuje.

Razmere na trgu dela so se avgusta in septembra še poslabšale; povprečna bruto plača pa je tudi avgusta ostala na ravni predhodnega meseca. Število delovno aktivnih se je po desezoniranih podatkih avgusta ponovno

zmanjšalo, število registriranih brezposelnih oseb pa se je v zadnjih mesecih povečevalo. Konec septembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 105.441 oseb, večje število novo prijavljenih pa je bilo predvsem posledica večjega izteka pogodb za določen čas, več je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve. Povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem in državnem sektorju je avgusta ostala nespremenjena, v celotnem javnem pa se je nekoliko zvišala zaradi rasti plač v javnih družbah.

Ob 0,1-odstotni mesečni rasti cen je medletna inflacija znašala 2,7 %. K sicer nizki mesečni rasti so največ prispevale

cene obleke in obutve, deloma pa tudi višje trošarine na tobačne izdelke, večji dvig cen pa so deloma nevtralizirale nižje cene energentov. Kljub znižanju v zadnjem mesecu so bile višje cene energentov in storitev glavni dejavnik dviga cen življenjskih potrebščin v devetih mesecih letos. Tudi v primerjavi z evrskim območjem je bila inflacija v Sloveniji v tem obdobju razmeroma visoka, na razliko pa je vplival predvsem različen vpliv cen energentov na inflacijo.

Septembra se je nadaljevalo zmanjševanje kreditne aktivnosti bank, povečalo pa se je oblikovanje rezervacij in oslabitev pri domačih bankah. Septembra se je nadaljevalo neto odplačevanje kreditov podjetij, v manjši meri

pa tudi gospodinjstev, države in NFI. V devetih mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah znižal za 440 mio EUR (v enakem obdobju lani 265,1 mio EUR). Nadaljevali so se tudi odlivi vlog države in gospodinjstev iz bančnega sistema. Samo gospodinjstva so v septembru zmanjšala vloge za 100 mio EUR.

Še naprej se tudi poslabšuje kakovost bančne aktive, saj je delež slabih terjatev avgusta znašal 13,3 %, kar je za 2,1 o. t. več kot konec lanskega leta. Problematika slabih terjatev, ki je bila v prejšnjih letih vezana predvsem na panoge, povezane s prevzemnimi aktivnostmi ali gradbeništvom, se zaradi vpliva zaostrenih gospodarskih razmer vse bolj širi tudi na ostale panoge. Banke so septembra tako povečale oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki so v devetih mesecih znašale 732,4 mio EUR (za petino več kot v enakem obdobju lani).

V prvih sedmih mesecih letos je konsolidirana bilanca javnih financ izkazala primanjkljaj v višini 1,013 mrd EUR. Javnofinančni prihodki so v tem obdobju znašali 8,5 mrd EUR in so bili na podobni ravni kot v enakem

obdobju lani, odhodki pa so se znižali za 1,3 % na 9,5 mrd EUR. Pri tem so bile medletno višje le obresti in vplačila

v EU proračun, vse druge glavne vrste izdatkov pa so se znižale, najbolj investicije in investicijski transferi. Znižali

so se tudi transferi posameznikom in gospodinjstvom, še posebej transferi za zagotavljanje socialne varnosti ter

družinski prejemki in starševska nadomestila, kar je po naši oceni predvsem posledica pričetka izvajanja Zakona o

uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

(6)

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Mednarodno okolje

IMF je oktobra ponovno znižal napoved svetovne gospodarske rasti. Po napovedih IMF naj bi svetovna gospodarska rast letos znašala 3,3 %, v naslednjem letu pa 3,5 %, kar je 0,2 oz. 0,3 o. t. manj, kot so napovedali junija. Glavni razlog za znižanje napovedi je upočasnitev gospodarske aktivnosti v razvitih državah, kar je v veliki meri posledica učinkov fiskalne konsolidacije v evrskem območju in nadaljevanja zaostrenih razmer na finančnih trgih. Gonilo rasti še naprej ostajajo razvijajoče se države (npr. Kitajska), kjer pa je rast že nižja zaradi upočasnitve svetovne trgovine. IMF ob tem opozarja, da je rast v naslednjem letu povezana z velikimi tveganji, ki izvirajo predvsem iz reševanja dolžniške krize v evrskem območju in odsotnosti načrta srednjeročne konsolidacije javnih financ v ZDA (t. i. fiskalni prepad).

V evrskem območju se je, sodeč po kratkoročnih kazalnikih zaupanja, v tretjem četrtletju nadaljevala nizka gospodarska aktivnost. Vrednosti različnih kazalnikov zaupanja PMI, ESI) kažejo na krčenje aktivnosti, predvsem pa so še vedno slaba pričakovanja glede novih naročil in poslovanja v naslednjih mesecih. Slabo razpoloženje je še bolj izrazito v Nemčiji, kjer je kazalnik gospodarske klime ifo dosegel najnižje vrednosti v zadnjih dveh letih in pol, znižuje pa se tudi obseg industrijske proizvodnje. Avgusta se je sicer obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v evrskem območju že drugi mesec zapored nepričakovano nekoliko povečal, višja pa sta bila tudi obseg opravljenih del v gradbeništvu in prihodek v trgovini na drobno. Kljub temu so vsi ti kazalniki, razen prihodka v trgovini na drobno, na nižji ravni kot pred enim letom.

Posojilni pogoji v evrskem območju so se v tretjem četrtletju ponovno zaostrili. Po anketi ECB je bilo število bank, ki Slika 1: Vrednost kazalnika PMI v predelovalnih dejavnostih

30 35 40 45 50 55 60 65

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12

Vrednost

Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje.

EMU Nemčija Avstrija

Italija Francija

so zaostrile posojilne pogoje, za 15 % večje (v drugem četrtletju za 10 %) od števila bank, ki so jih izboljšale.

Poslabšanje velja za podjetja vseh velikosti in kredite vseh ročnosti, kaže pa se predvsem v povišanju pribitkov za tvegana posojila. Glavni dejavnik zaostrovanja pogojev so, podobno kot v preteklih četrtletjih, negativna pričakovanja bank glede okrevanja gospodarstva, še posebej posameznih industrij. Banke poročajo tudi o nadaljnjem zaostrovanju posojilnih pogojev za gospodinjstva, a je bilo poslabšanje pogojev manjše kot v preteklih dveh četrtletjih. Ob zaostrenih pogojih so podjetja in gospodinjstva tudi manj povpraševala po kreditih, podobna gibanja pa naj bi se nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju letos.

Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se v večini izpostavljenih držav evrskega območja oktobra znižale. Na znižanje so vplivali predvsem nekateri ukrepi na evropski ravni, ki so povečali zaupanje trgov v reševanje dolžniške krize - septembrska napoved ECB glede nakupa državnih obveznic na sekundarnem trgu in vzpostavitev Stalnega evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). V okviru slednjega bo, skladno z dogovorom iz oktobrskega Evropskega sveta, predvidena neposredna dokapitalizacija evropskih bank. Nadaljuje pa se zniževanje bonitetnih ocen¹, kar pa ni imelo bistvenih posledic na zahtevane donosnosti obveznic najbolj izpostavljenih držav.

Oktobra se je nadaljevalo zniževanje medbančnih obrestnih mer v evrskem območju. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je oktobra v povprečju znižala za 4 b. t.

na 0,211 %, medletno pa je bila nižja za 136 b. t. Znižale so se tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-a za USD (na Slika 2: ECB anketa o posojilnih pogojih v evrskem območju

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70

Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Razlika med številom bank, ki pričakujejo povečanje in zmanjšanje povpr. podjetij, v %

Razlika med številom bank, ki so poslabšale in izboljšale posojilne pogoje, v %

Vir: ECB.

Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os)

Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os)

1 Standard&Poors's je oktobra za dve stopnji znižal bonitetno oceno Španije (na BBB-) in za tri stopnje oceno Cipra (na B).

(10)

Slika 3: Donosnost 10-letnih državnih obveznic

0 2 4 6 8 10 12 14 16

jan.11 apr.11 jul.11 okt.11 jan.12 apr.12 jul.12 okt.12

Donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Vir: Bloomberg.

Slovenija Italija Španija

Portugalska Irska Nemčija

Avstrija

0,335 %) in CHF (na 0,039 %). Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so oktobra ostale nespremenjene (ECB 0,75 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %).

Oktobra se je vrednost evra okrepila v primerjavi z večino glavnih svetovnih valut. V primerjavi z ameriškim dolarjem se je oktobra povečala za 0,9 % na 1,297 USD za 1 EUR.

Evro se je okrepil tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 2,0 % na 102,47 JPY za 1 EUR) in britanskim funtom (za 1,1 % na 0,807 GBP za 1 EUR), v primerjavi s švicarskim frankom pa je razmerje ostalo skoraj nespremenjeno (1,21 CHF za 1 EUR).

0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8

20 40 60 80 100 120 140

jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

Slika 4: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/

EUR

Cene nafte so se oktobra znižale, cene neenergetskih surovin pa so ostale nespremenjene. Po velikih nihanjih v prvi polovici leta, so se cene nafte izražene v ameriških dolarjih v zadnjih treh mesecih umirile na raven okoli 112 USD za sod. Povprečna cena nafte Brent je oktobra znašala 111,75 USD za sod, kar je 1,0 % manj kot mesec prej, medtem ko se je izraženo v EUR znižala za 2,8 % (85,59 EUR za sod). Cene neenergetskih surovin so se septembra povišale za 0,7 %. Znižale so se cene hrane, po več mesecih zniževanja pa so narasle cene kovin, ki pa so še vedno približno za 11 % nižje kot v začetku leta.

Po začasnih podatkih so cene neenergetskih surovin v oktobru ostale skoraj nespremenjene.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se avgusta nepričakovano izboljšale in večinoma dosegle ravni iz začetka letošnjega leta, v prvih osmih mesecih pa ostajajo medletno nižje. Po julijskem znižanju sta se izvoz in uvoz blaga (desez.) po naši oceni avgusta vidno povečala in presegla ravni iz začetka letošnjega leta. Tuje povpraševanje je pomembno prispevalo tudi k rasti obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnosti. Razmere v gradbeništvu ostajajo zaostrene, saj je, kljub avgustovskemu povečanju, aktivnost še vedno na zelo nizki ravni. Kljub povečanju prihodka v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih tudi ta ostaja na medletno nižjih ravneh, večina ostalih kazalnikov domače potrošnje, vključno s potrošnjo gospodinjstev, pa se še naprej znižuje. Podobno kot v drugih državah EU je bilo avgustovsko izboljšanje gospodarske aktivnosti v nasprotju s pričakovanji poslovnih tendenc, saj se gospodarska klima v večini dejavnosti že več mesecev poslabšuje.

30 40 50 60 70 80 90 100 110

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelov. dej.

Vred. opr. del v gradben. Prih. v trgovini na drobno

Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

(11)

Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2011 VIII 12/VII 12 VIII 12/

VIII 11 I-VIII 12/

I-VIII 11

Izvoz¹ 11,7 -10,5 3,2 2,3

-blago 13,3 -12,8 3,0 1,7

-storitve 4,8 -1,8 3,5 5,1

Uvoz¹ 11,3 -6,8 0,6 0,2

-blago 12,9 -5,5 0,2 0,2

-storitve 2,0 -12,8 2,8 0,4

Industrijska proizvodnja 2,2 4,0² 4,2³ 0,9³ -v predelovalnih dejavnostih 2,1 3,5² 2,9³ -0,1³ Gradbeništvo-vrednost opravljenih

gradbenih del -25,6 0,9² -14,8³ -17,1³

Trgovina na drobno – realni prihodek 1,5 1,5² -0,7³ -1,8³ Storitvene dejavnosti (brez trgovine)

– nominalni prihodek 2,8 0,9² -2,3³ -1,6³

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

Avgusta sta se realni izvoz in uvoz blaga občutno povečala (desez.).² Rast realnega izvoza in uvoza je bila avgusta glede na julij po naši oceni več kot 6-odstotna.

Visoko rast izvoza so avgusta beležili tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kar je bilo nepričakovano glede na podatke poslovnih tendenc o gibanju vrednosti izvoznih naročil v predelovalnih dejavnostih. Visoko rast uvoza povezujemo predvsem z izvozom, ki je povečal vmesno porabo, saj domača potrošnja ne kaže znakov okrevanja. V osmih mesecih letos je bil po originalnih podatkih realni izvoz blaga nespremenjen v primerjavi z

2 Ocena realnega izvoza je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Nominalni podatki o strukturi izvoza in uvoza blaga so razpoložljivi za prvih sedem mesecev letos.

75 80 85 90 95 100 105 110 115

jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12

Desez. nominalni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, Destatis, Istat, ECFIN, preačuni UMAR.

Izvoz - SLO Izvoz - NEM Izvoz - ITA

enakim obdobjem lani, uvoz pa manjši za manj kot dva odstotka.

Avgusta sta se nominalni izvoz in uvoz storitev zmanjšala, na njuno gibanje v zadnjih mesecih pa je vplivala predvsem skupina drugih storitev (desezonirano).³ Avgusta smo znova beležili zmanjšanje nominalnega izvoza (-0,3 %) in uvoza storitev (-1,9 %). Izvoz transporta, potovanj in ostalih poslovnih storitev je ostal na podobni ravni kot v zadnjih mesecih, izvoz drugih storitev pa se je po občutni rasti v drugem četrtletju zmanjšal. Na strani uvoza se rast uvoza drugih storitev nadaljuje, povečuje pa se tudi uvoz potovanj in ostalih poslovnih storitev. V osmih mesecih letošnjega leta je bil izvoz storitev po originalnih podatkih za 5,1 % večji kot v enakem obdobju lani, uvoz pa za 0,4 %.

Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je avgusta povečal v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti.

Proizvodnja se je najbolj povečala v nizko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se je v prvi polovici leta zmanjševala. Znova se je povečala tudi v tehnološko zahtevnejših panogah. K rasti proizvodnje je prispevalo predvsem tuje povpraševanje, saj so se prihodki od prodaje v tujini avgusta povečali. V osmih mesecih letos so bili medletno večji za 3,2 %. Prihodki od prodaje na domačem trgu, ki se tudi v letošnjem letu zmanjšujejo, so bili manjši kot v enakem obdobju lani (-7,5 %). Tehnološko zahtevnejše panoge, ki so najbolj izvozno usmerjene, so v osmih mesecih v povprečju presegle proizvodnjo iz enakega obdobja lani (2,6 %). Kljub avgustovski rasti je Slika 6: Nominalni izvoz blaga

Slika 7: Storitvena menjava

3 Po plačilnobilančni statistiki. V skupino druge storitve pri desezoniranju vključujemo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev.

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500

Jan 08 Jul 08 Jan 09 Jul 09 Jan 10 Jul 10 Jan 11 Jul 11 Jan 12 Jul 12

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Izvoz drugih storitev

Uvoz storitev Uvoz drugih storitev

(12)

Okvir 1: Tržni deleži¹

V prvem polletju letos se je slovenski tržni delež na svetovnem trgu blaga medletno ponovno izraziteje znižal, kar je bila v precejšni meri posledica strukture našega izvoza. Po lanski rasti se je v prvem polletju zmanjšal tržni delež v EU (medletno za 3,3 %), predvsem pod vplivom zmanjšanja deleža na francoskem trgu (za več kot petino), ob hkratnem zmanjšanju na vrsti relativno manj pomembnih EU trgov². Tržni deleži v Nemčiji, Italiji in Avstriji, ki so poleg Francije naši najpomembnejši EU trgi, so se v prvem polletju povečali. Med pomembnejšimi partnericami zunaj EU se je v prvem polletju zmanjšal le tržni delež na Hrvaškem (-1 %). V Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji se je povečal, prav tako v Rusiji in ZDA. To kaže, da je na izrazitejše padanje tržnega deleža na svetovnem trgu v prvem polletju (-9,6 %), poleg pešanja izvozne konkurenčnosti, vplivala tudi regionalna struktura našega izvoza. Slovenija nadpovprečno velik delež blaga (približno 85 %) izvozi na trge EU in nekdanje Jugoslavije, kjer je bila rast uvoznega povpraševanje letos skromna ali pa se je zmanjšala³. Na ruskem in ameriškem trgu, kjer je bila rast uvoznega povpraševanja bistveno hitrejša, podobno kot na nekaterih azijskih (Kitajska) in latinsko-ameriških trgih, pa smo relativno manj prisotni. Slovenija je bila v prvem polletju v skupini članic EU z nadpovprečnim znižanjem tržnega deleža na svetovnem trgu blaga⁴.

1 Tržni delež na svetovnem blagovnem trgu je delež blagovnega izvoza Slovenije v svetovnem blagovnem izvozu. Tržni delež blaga v (14-ih) trgovinskih partnericah je delež blagovnega izvoza Slovenije v te partnerice v uvozu teh partneric, na enak način so izračunani tudi tržni deleži v posamezni partnerici oz. sektorju SMTK (deleži našega izvoza v uvozu partnerice oz. EU sektorja SMTK).

2 Poljskem, madžarskem, španskem, belgijskem, nizozemskem, irskem, luksemburškem, švedskem, finskem, ciprskem in romunskem trgu ter trgu Združenega kraljestva.

3V EU je bilo uvozno povpraševanje v prvem polletju medletno sicer nekoliko višje, a pod vplivom rasti uvoza primarnih proizvodov (energentov), ob tem ko je bil uvoz proizvodov predelovalnih dejavnosti nižji. Hrvaška je uvoz blaga v prvem polletju znižala, podobno kot Srbija in Bosna in Hercegovina.

4 Tržni delež EU na svetovnem trgu blaga se je v prvem polletju znižal za 7 %. Med 21 članicami, za katere so podatki razpoložljivi, je edino Malta tržni delež na svetovnem trgu blaga v prvem polletju povečala, med preostalimi članicami pa je bilo znižanje le v petih članicah (Irska, Finska, Ciper, Švedska, Belgija) večje kot v Sloveniji.

5 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU v letu 2011.

Slika 8: Sprememba tržnega deleža na svetovnem trgu in v EU

-12 -9 -6 -3 0 3 6 9 12

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 1.-6.

2012

Medletna rast, v %

Svetovni trg EU

Vir: SURS, Eurostat, UN, preračuni UMAR.

-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20

14 partneric EU 8 extra EU 6 DE IT FR AT PL HU CZ UK HR RS BA MK RU US

Medletna rast, v %

Izvoz Slovenije v partnerice Uvoz partneric Tržni delež

Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U. S. Census Bureau, preračuni UMAR.

-15 -10 -5 0 5 10 15 20

EU SKUPAJ (0-9) Primarni proizvodi (0-4) Proizvodi pred. dej (5-8) 54 Medicinski in farmac. pr. 62 Izdelki iz kavčuka 64 Papir,karton, izd. iz celuloze 65 Preja,tkanine in tekst.izd. 67 Železo in jeklo 68 Barvne kovine 69 Kovin. izd., drugi neomen. 71 Pogonski stroji in naprave 72 Spec.stroji za pos.vrste ind. 74 Industr.stroji za sploš.up. 77 Električni stroji,naprave 78 Cestna vozila 82 Pohištvo in deli 89 Razni gotovi izdelki

Medletna rast, v %

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.

Tržni delež Delež v izvozu 2011

Slika 10: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK⁵ v 1. polletju 2012 Slika 9: Sprememba tržnega deleža v pomembnejših

trgovinskih partnericah v 1. polletju 2012

(13)

6 Organskih in anorganskih kemičnih proizvodov, eteričnih olj, gnojil, izdelkov iz plastičnih mas, z deleži v izvozu blaga manjšimi kot 1 %.

Na padanje tržnega deleža v EU so v prvem polletju vplivala predvsem cestna vozila. Zaradi padca tržnega deleža cestnih vozil je padel tudi tržni delež strojev in transportnih naprav, čeprav so se tržni deleži električnih strojev in naprav ter industrijskih, pogonskih in specialnih strojev v prvem polletju povečali. Z znižanjem deleža cestnih vozil povezujemo tudi padec tržnega deleža v Franciji, in sicer tretje leto zapored, od kar so se v letu 2010 pričele postopno ukinjati spodbude za prodajo avtomobilov. Rast tržnega deleža izdelkov razvrščenih po materialu in raznih izdelkov se je v prvem polletju nadaljevala, a je bila nižja kot v povprečju lanskega leta. Za to je bilo odločilno zmanjšanje tržnega deleža izdelkov iz kavčuka, papirja in kartona, drugih kovinskih izdelkov ter pohištva, ob hkratni izrazitejši rasti deležev preje in tkanin, kovin ter raznih gotovih izdelkov. Povečanje tržnega deleža kemičnih proizvodov je bilo v prvem polletju višje kot v povprečju lani zaradi rasti deležev vrste sicer manj pomembnih skupin kemičnih proizvodov⁶. Rast deleža za naš izvoz relativno pomembnejših medicinskih in farmacevtskih proizvodov pa se je ustavila. V primerjavi s proizvodi predelovalnih dejavnosti je bil nekoliko večji padec tržnega deleža primarnih proizvodov v prvem polletju predvsem posledica znižanja tržnega deleža električne energije, in sicer po triletni izrazitejši rasti.

proizvodnja tehnološko manj zahtevnih panog (nizko in srednje nizko) v osmih mesecih medletno ostala manjša (-2,5 %). Za enakim obdobjem lani sta najbolj zaostali pohištvena industrija ter proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas. Višja je bila le dejavnost popravil in montaže strojev in naprav.

Aktivnost v gradbeništvu še naprej ostaja na nizki ravni.

Vrednost opravljenih gradbenih del se je avgusta nekoliko povečala (0,9 % desez.) in je bila znatno pod ravnijo istega meseca lani (-14,8 %). Aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb je bila zadnje mesece na podobnih ravneh, v gradnji inženirskih objektov in stanovanjskih stavb⁴ pa se je po krepitvi v začetku leta znižala.

Obeti v gradbeništvu ostajajo negotovi. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu se je od začetka leta sicer nekoliko Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti panog

70 75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Skupaj

Srednje visoko in visoko Srednje nizko Nizko

4 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb.

okrepila, a ostaja nižja kot lani (v osmih mesecih medletno nižja za 10,3 %; zaloga pogodb avgusta za 7,2 %). Znotraj gradbeništva inženirskim objektom kaže bolje kot lani (zaloge pogodb in vrednost novih pogodb so višje), padci pri nestanovanjskih stavbah so zmerni, večjo pa so pri gradnji stanovanjskih stavb (kjer sicer aktivnost tudi najbolj niha, glej sliko).

Avgusta se je prihodek v trgovini na drobno in na debelo po zmanjšanju v drugem četrtletju nekoliko povečal, prihodek v trgovini z motornimi vozili pa se je nadalje zmanjšal (desez.).

Povečanje realnega prihodka v trgovini na drobno je bilo predvsem posledica rasti prihodka v trgovini z motornimi gorivi. Ta se je po relativno velikem zmanjšanju v drugem četrtletju avgusta povečal in se ponovno približal najvišjim ravnem doslej. Po zmanjšanju v preteklih mesecih je bil avgusta višji tudi prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki pa je še pod lanskoletno ravnjo. Kar za desetino manjši kot avgusta lani je bil tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se, ob manjši prodaji novih avtomobilov, zmanjšuje že od sredine Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del, desezonirano

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

Skupaj

Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

(14)

Okvir 2: Trg nepremičnin – 2. četrtletje 2012

Število prodaj rabljenih stanovanj je bilo po dveh letih precejšnjih nihanj v drugem četrtletju primerljivo povprečni ravni iz leta 2008, število prodanih novih stanovanj pa se je močno zmanjšalo. Po podatkih SURS število vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin (nova in rabljena stanovanja ter družinske hiše) od začetka 2011, z izjemo zadnjega lanskega četrtletja, ostaja skoraj nespremenjeno. Največji del, približno dve tretjini vsega prometa z nepremičninami se opravi z rabljenimi stanovanji. Število transakcij z njimi se po rasti v drugi polovici leta 2011 v letošnjem letu zmanjšuje, vendar ostaja na povprečni ravni iz leta 2008. Skoraj za polovico nižje od povprečne ravni iz leta 2008 pa je število prodaj novih stanovanj.

V drugem četrtletju se je po krajši prekinitvi ponovno nadaljevalo hitro zmanjševanje števila transakcij z njimi (padec za četrtino), značilno že v letu 2011. Ob nadaljnjem čiščenju bilanc bank se kupci še ne odločajo za nakupe stanovanj, saj pričakujejo nižje cene. Število prodaj novih stanovanj je bilo tako v drugem četrtletju letos najnižje, odkar se od leta 2007 te transakcije statistično spremljajo.

Cene rabljenih stanovanj so se v zadnjih treh letih in pol le malo spremenile, cene novih stanovanj pa so v drugem četrtletju ponovno dosegle najnižjo raven. Cene stanovanjskih nepremičnin so se po podatkih SURS v drugem četrtletju povečale za 1,1 % in bile za 5,7 % nižje kot pred letom. Med vsemi obravnavanimi stanovanjskimi nepremičninami so se znižale le cene novih stanovanj, ki so bile tako za dobro desetino nižje kot pred letom in enake kot v tretjem četrtletju leta 2009, ko so dosegle doslej najnižjo raven. Cene rabljenih stanovanj so se po preteklih zmanjšanjih nekoliko povečale in bile na podobni ravni kot na začetku leta 2009.

Slika 13: Transakcije rabljenih in novozgrajenih stanovanj

Slika 14: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj

40 60 80 100 120 140 160

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Indeks 2008=100

Transakcije rabljenih stanovanj Transakcije novih stanovanj

80 85 90 95 100 105

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Indeks 2008=100

Cene rabljenih stanovanj Cene novih stanovanj

lanskega leta⁵. Nasprotno se je avgusta, po zmanjšanju v drugem četrtletju, nekoliko povečal nominalni prihodek v trgovini na debelo, kar je po naši oceni povezano z večjim obsegom proizvodnje predelovalnih dejavnosti, delno pa tudi gradbene aktivnosti.

Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)⁶ se je v avgustu znova malo povečal (desez.), a še naprej zaostaja za ravnjo iz začetka leta pa tudi za ravnjo izpred leta dni.

Prihodek se je povečal v vseh glavnih tržnih storitvah, razen v prometnih. Dejavnost prometa in skladiščenja

5 Avgusta je bilo število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil za četrtino manjše kot julija, prihodek v trgovini z motornimi vozili pa se je zmanjšal še za 2,4 % (desez.).

6 Gre za dejavnosti H−N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.

1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih.

sicer ostaja edina, kjer prihodek presega povprečno raven iz leta 2008 (za več kot 3 %). Znotraj te dejavnosti se je avgusta močno znižal predvsem prihodek v skladiščni dejavnosti, zmanjševanje v kopenskem prometu pa se je nadaljevalo.⁷ V gostinstvu se prihodek, po precejšnjem zmanjšanju v lanskem zadnjem četrtletju, ob povečanju števila prenočitev letos spet povečuje. Kljub avgustovemu povečanju prihodka v informacijsko–komunikacijskih storitvah in strokovno–tehničnih storitvah se v teh dveh dejavnostih prihodki v večmesečnem obdobju znižujejo.

V prvi dejavnosti je to povezano s krčenjem klasične telefonije in ostro konkurenco v mobilni telefoniji, v drugi pa predvsem s šibko aktivnostjo v gradbeništvu. Prihodek

7 Medletno v avgustu prihodek -4,8 %, podobno pa prehodi tovornjakov čez cestninske postaje -4,6 (DARS) in izvoz storitev v cestnem prometu -6,6 % (BS).

(15)

Slika 15: Prihodek v trgovinskih panogah

65 70 75 80 85 90 95 100 105

Trgovina na drobno, real. od tega Motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom.

Slika 16: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I)

v informacijsko–komunikacijskih storitvah tako zaostaja za povprečnim iz leta 2008 za 5 %, v strokovno-tehničnih storitvah pa za 15 %.

Kratkoročni kazalniki kažejo zmanjšanje potrošnje gospodinjstev tudi v tretjem četrtletju, nizka pa ostajajo tudi pričakovanja. Zaradi uveljavitve ZUJF se je v tretjem četrtletju masa neto plač znižala (-0,7 %, desez.) nekoliko bolj kot v prejšnjem. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se še naprej zmanjšuje. Trošenje za trajne dobrine⁸ se še naprej zmanjšuje, najbolj na področju

Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost

Kratkoročna plačilna nesposobnost poslovnih subjektov¹ se je v prvih devetih mesecih letos povečala. V tem času je imela po evidencah AJPES povprečno mesečno neporavnane obveznosti² slaba desetina manj pravnih oseb kot v enakem lanskem obdobju, vendar je bil njihov znesek za polovico večji. V devetih mesecih se je število takih pravnih oseb zmanjšalo zlasti v gradbeništvu, prometu in skladiščenju ter v drugih raznovrstnih

0 100 200 300 400 500 600 700 800

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os)

Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os)

Slika 17: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti

8 Trošenje za trajne dobrine ocenjujemo na podlagi prihodka v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah, prihodka v trgovini z motornimi vozili, motornimi kolesi, rezervnimi deli, opremo (SURS) ter prvih registracij vozil fizičnih oseb (podatki MIP, ocena UMAR).

0 10 20 30 40 50 60

0 30 60 90 120 150 180

Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Število

Število

Vir: AJPES - eObjave v postopkih zaradi insolventnosti.

Stečaji nad pravnimi osebami (leva os) Osebni stečaji nad s. p. (desna os)

Slika 18: Začetek stečajnih postopkov

1 Kratkoročna plačilna nesposobnost poslovnega subjekta je nesposobnost pravne ali fizične osebe zagotoviti poravnavanje v plačilo zapadlih obveznosti v kratkem roku.

2 Evidence AJPES vključujejo dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.

(16)

poslovnih dejavnostih. Znesek neporavnanih obveznosti se je najbolj povečal v poslovanju z nepremičninami, predelovalni dejavnosti ter trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. Največ obravnavanih pravnih oseb (petina) je bilo septembra v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (septembra lani v gradbeništvu), največ neporavnanih obveznosti pa v gradbeništvu (tretjina, enako kot septembra lani). Velja opozoriti, da se od marca naprej število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi povečuje, medletno pa jih je bilo septembra za desetino več. V devetih mesecih letos je imelo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem neporavnane obveznosti³ tudi manj samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. Manjše je bilo za dobro desetino, povprečni mesečni znesek njihovih neporavnanih obveznosti pa je bil malo večji kot lani.

Septembra je bil izveden deveti krog obveznega večstranskega pobota⁴ medsebojnih obveznosti v letošnjem letu. V okviru letošnjih pobotov se je medsebojna zadolženost poslovnih subjektov v državi zmanjšala za 543,8 mio EUR, kar pomeni 7,4 % vseh letošnjih prijavljenih obveznosti.

Na sodiščih je bilo v devetih mesecih letos začetih manj postopkov, povezanih z dolgoročno plačilno nesposobnostjo, kot v enakem obdobju lani. V devetih mesecih je bilo nad pravnimi osebami začetih 33 postopkov prisilnih poravnav (predvsem v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih; 15,4 % manj kot lani), 402 stečajna postopka (največ v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil; gradbeništvu ter v predelovalnih dejavnostih; 11,4 % manj) in štirje likvidacijski postopki. Nad samostojnimi podjetniki pa je bilo začetih 60 osebnih stečajnih postopkov (največ v gradbeništvu; trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter prometu in skladiščenju;

16,7 % manj).

3 Povprečno mesečno

4 Obvezni večstranski poboti, ki jih izvaja AJPES, od aprila 2011 potekajo na osnovi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, Uradni list RS, št.

18/2011.

Tabela 2: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, september 2012 Področja dejavnosti

Število pravnih oseb

z dospelimi neporavnanimi

obveznostmi

Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih

neporavnanih obveznosti, v tisoč EUR

Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obveznosti

na pravno osebo, v tisoč EUR IX 12/

IX 11 I-IX 12/

I-IX 11 IX 12/

IX 11 I-IX 12/

I-IX 11

Gradbeništvo 1.427 5,6 -13,7 212.719 46,4 38,3 149

Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.428 8,2 -5,5 119.790 107,3 63,3 84

Predelovalne dejavnosti 865 12,9 -7,0 78.922 82,3 73,9 91

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 89 8,5 6,6 74.299 467,6 13,7 835

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 834 17,8 -1,1 71.318 -1,4 52,1 86

Poslovanje z nepremičninami 219 20,3 7,3 43.903 110,4 96,2 200

Promet in skladiščenje 378 6,5 -11,1 27.328 -54,1 19,0 72

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 208 3,5 -10,2 22.380 45,4 59,3 108

Druge dejavnosti 1.402 7,4 -3,4 67.184 44,3 77,8 48

SKUPAJ 6.850 9,2 -6,6 717.843 51,4 50,1 105

Vir: AJPES.

200 300 400 500 600 700 800 900 1.000 1.100

3.400 3.500 3.600 3.700 3.800 3.900 4.000 4.100 4.200 4.300

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 V mio tonskih km, desez.

V mio tonskih km, desez.

Cestni (leva os) Železniški (desna os)

Slika 19: Cestni in železniški prevoz blaga

Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju močno zmanjšal, k čemer je največ prispeval upad prevoza fizičnih oseb. Obseg cestnega blagovnega prometa se je po dveh četrtletjih rasti v drugem četrtletju 2012 zmanjšal (-8,0 % desez.), dve tretjini zaradi manjšega obsega prevozov fizičnih oseb (-17,6 % desez.) in eno tretjino zaradi manjšega obsega prevozov pravnih oseb (-3,7 % desez.). Obseg cestnih blagovnih prevozov je bil tako za 2,7 % nižji od povprečnega obsega prevozov iz leta 2008, predvsem pa je bil nižji obseg prevozov podjetnikov (-30,6 %), ki se močno znižuje že od leta 2009¹. Medletno

1 Leta 2004 še polovični delež v strukturi vseh prevozov se je do drugega četrtletja 2012 zmanjšal na 28 %. Zmanjšanje gre pripisati tudi bolj negotovem položaju podjetnikov kot podizvajalcev ob neplačilu v primerjavi s podjetji.