september 20 1 2 , št . 9 , let

(1)

september 20 1 2 , št . 9 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Ana T. Selan

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Jure Brložnik; Janez Dodič; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Jasna Kondža; Mojca Koprivnikar Šušteršič;

Janez Kušar; mag. Urška Lušina; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag.

Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrano temo je pripravil:

Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2012-2013)

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: SURS

Naklada: 170 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ...12

Cene ...14

Plačilna bilanca ...17

Finančni trgi ...18

Javne finance ...20

Okvir Temeljni agregati sektorja država, ESA-95 ... 21

Izbrana tema Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2012–2013... 27

Statistična priloga ...29

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 1. oktobra 2012.

(5)

Aktualno

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v drugem četrtletju znižala, po pričakovanjih pa se bodo podobna gibanja ohranila tudi v drugi polovici leta. Rast izvoza, katerega prispevek k rasti BDP je bil v

drugem četrtletju pozitiven, naj bi se ob zniževanju napovedi rasti obsega svetovne trgovine v drugi polovici leta upočasnila. Ob nadaljevanju zaostrenih razmer na trgu dela, omejenosti finančnih virov in nadaljevanju fiskalne konsolidacije se domače povpraševanje, ki se je pospešeno zniževalo že zadnja tri četrtletja, tudi v drugi polovici leta ne bo okrepilo. Na poslabšanje obetov pa kažejo tudi gibanja različnih kazalnikov zaupanja. ECB je septembra napovedala nov nestandardni ukrep odkupovanja državnih obveznic pod pogojem, da države uradno zaprosijo za pomoč in sprejmejo ustrezne prilagoditve. To je vsaj začasno znižalo donosnosti obveznic najbolj izpostavljenih držav članic.

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so nižje kot v začetku leta, obeti za prihodnje mesece ostajajo negotovi. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po padcu v drugem četrtletju

julija še zmanjšal in bil nižji kot konec lanskega leta, zlasti v nizko tehnološko zahtevnih panogah. V tem obdobju se je nekoliko znižal tudi izvoz, predvsem tehnološko manj zahtevnih in primarnih proizvodov, rast izvoza večine tehnološko zahtevnejših proizvodov pa se je nadaljevala. Zmanjševanje izvoznih naročil podjetij v predelovalnih dejavnostih nakazuje nadaljevanje slabih razmer tudi v prihodnjih mesecih. Podobno je v gradbeništvu, kjer se aktivnost tudi še znižuje in je občutno pod lansko ravnjo v vseh segmentih gradnje. Prihodek v trgovini na drobno se je zaradi nadaljevanja neugodnih gibanj v trgovini z živili in neživili julija nadalje znižal, nižji pa je bil tudi nominalni prihodek v ostalih tržnih storitvah.

Razmere na trgu dela se še poslabšujejo; rast plač je letos precej počasnejša kot lani. Število delovno aktivnih

po statističnem registru se je julija še zmanjšalo (desez.), stopnja registrirane brezposelnosti pa se je zvišala na 12,0 % (desez.). Število registriranih brezposelnih oseb zadnjih nekaj mesecev postopoma narašča; konec avgusta je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 106.071 oseb. Ob tem se povečujejo strukturna neskladja na trgu dela. Povprečno trajanje brezposelnosti je vse daljše, precej večji je tudi delež dolgotrajno brezposelnih. Povprečna bruto plača na zaposlenega je ostala julija nespremenjena (desez.), v sedmih mesecih pa je bila njena medletna rast precej počasnejša (0,8 %) kot v enakem obdobju lani (2,4 %). Upočasnitev rasti je bila precej večja v tržnih storitvah kot v industriji, v dejavnostih javnih storitev pa je bila povprečna bruto plača v tem obdobju medletno nižja.

Medletno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva se je v drugem četrtletju nadaljevalo, kljub temu Slovenija ostaja med članicami EU z večjim poslabšanjem konkurenčnosti od začetka krize.

Zaradi šibkejšega evra in nižjih stroškov dela na enoto proizvoda se je v drugem četrtletju nadaljevalo medletno izboljševanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, ki je bilo večje kot v večini preostalih članic evrskega območja in EU. Relativno izboljšanje položaja Slovenije je bilo posledica znižanja sredstev za zaposlene na zaposlenega. V razmerah ponovnega slabšanja stroškovne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti so na relativno ugodnejša gibanja v drugem četrtletju med posameznimi sektorji vplivale javne storitve. Kljub relativnemu izboljšanju realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji še vedno za 8,8 % presegajo raven leta 2007 (v EU za 3,0 %).

Cene življenjskih potrebščin so se septembra zvišale za 1,1 %, glede na lanski september pa so bile višje za 3,3 %. K mesečni rasti je poleg sezonskih podražitev obleke in obutve prispevala tudi ukinitev subvencij na šolsko

prehrano, medletna rast cen pa ostaja zaznamovana z gibanjem cen hrane in energentov. Medletna inflacija v evrskem območju je po prvih podatkih Eurostata znašala 2,7 %.

Zmanjševanje kreditne aktivnosti bank, bančnih virov in slabšanje kakovosti bančne aktive se nadaljuje.

Obseg kreditov bank se je avgusta znižal, predvsem zaradi nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI. V osmih

mesecih se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za skoraj 300 mio EUR oz. 1,6-krat več kot v

enakem obdobju lani. Dostop bank do tujih virov financiranja ostaja močno omejen, banke se v tujini še naprej

razdolžujejo. Hitro se znižuje tudi obseg domačih virov financiranja slovenskega bančnega sistema, ob tem pa se

nadaljuje slabšanje kakovosti bančne aktive. Obseg slabih terjatev bank se je do konca julija povzpel na 6,5 mrd

EUR in dosegel 13,0 % celotne izpostavljenosti bank. Pri tem je zaskrbljujoč predvsem prirast slabih terjatev v

predelovalnih dejavnostih in tudi v trgovini ter poslovanju z nepremičninami, kar kaže, da je slabšanje kakovosti

bančne aktive poleg gradbeništva in finančnega posredništva vse bolj prisotno tudi v drugih dejavnostih.

(6)

Po zadnjih podatkih SURS je primanjkljaj sektorja država v letu 2011 ocenjen na 6,4 % BDP, kar je enako kot ob prejšnji objavi, in se je glede na leto 2010 povečal za 0,7 o. t. BDP. Specifične transakcije (dokapitalizacija

NLB in nekaterih podjetij, prevzem terjatev SŽ, prevzem dolga javnega podjetja za izgradnjo savskih elektrarn in plačila zapadlih poroštev) so primanjkljaj države lani povečale za 459 mio EUR oz. 1,3 % BDP. Prihodki sektorja država (16,0 mrd EUR) so se glede na leto prej nominalno zvišali za 1,2 %, izdatki (18,4 mrd EUR) pa za 2,5 %. Lani se je precej povečal tudi dolg sektorja država (z 38,6 % BDP na 46,9 %). Relativno izraženi dolg je bil sicer še med nižjimi v EU, a je bilo njegovo povečanje v zadnjih treh letih med večjimi v evrskem območju.

Letošnje poročilo WEF o globalni konkurenčnosti podobno kot poročilo IMD ugotavlja, da je Slovenija v času krize močno nazadovala (za 12 mest). V zadnjem letu je poslabšala uvrstitve v vseh treh sklopih konkurenčnosti,

še zlasti v sklopu pospeševanja učinkovitosti. Gospodarstveniki so ponovno izrazili veliko nezadovoljstvo zlasti z

javnimi institucijami in bremeni, ki jih prinaša državna regulacija, reševanjem sporov na sodiščih in potratnostjo javne

porabe. Slabo se uvrščamo tudi pri zasebnih institucijah, kjer še naprej izstopata velika neučinkovitost nadzornih

svetov in nizka zaščita malih delničarjev. V zadnjem letu so se močno poslabšali tudi nekateri makroekonomski

kazalniki, predvsem na področju javnih financ. Med bolj konkurenčne države pa se še vedno uvrščamo na področju

infrastrukture in zdravstva ter osnovnega šolstva.

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Mednarodno okolje

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v drugem četrtletju znižala, kar je bila predvsem posledica znižanja domačega povpraševanja. V drugem četrtletju so k zmanjšanju BDP v evrskem območju (-0,5 % medletno) negativno prispevale vse komponente domačega povpraševanja,¹ prispevek salda menjave s tujino pa je bil pozitiven (1,6 o. t.). Tudi obeti za drugo polovico leta so slabi, saj se bo rast izvoza ob zniževanju napovedi rasti obsega svetovne trgovine v drugi polovici leta upočasnila, hkrati pa se ob nadaljevanju zaostrenih razmer na trgu dela,² omejenosti finančnih virov in nadaljevanju fiskalne konsolidacije domače povpraševanje ne bo okrepilo. Poslabšanje obetov kažejo tudi gibanja različnih kazalnikov zaupanja (ESI, PMI).

Napoved nestandardnega ukrepa odkupovanja državnih obveznic je septembra znižala zahtevane donosnosti v najbolj izpostavljenih članicah evrskega območja.

V začetku septembra je ECB sprejela odločitev o nakupu državnih obveznic na sekundarnem trgu, t. i.

mehanizem dokončnih denarnih transakcij (OMT),³ ki bo nadomestil dosedanji program odkupa državnih obveznic (SMP). V tem okviru je ECB v zadnjem letu odkupila za približno 145 mrd obveznic.⁴ Za izvajanje novega mehanizma bo treba dosledno spoštovati pogoje,⁵ ki veljajo v posameznem programu EFSF/

ESM. Država bo morala uradno pristopiti k programu Slika 1: Struktura rasti BDP v evrskem območju

1 Spremembe zalog (-1,1 o. t.), investicije (-0,6 o. t.), potrošnja gospodinjstev (-0,4 o. t.), državna potrošnja (0,0 o. t.).

2 Stopnja brezposelnosti je avgusta dosegla 11,3 % oz. 1,2 o. t. več kot v enakem mesecu lani.

3 Outright Monetary Transactions, OMT.

4 Celoten obseg izpostavljenosti ECB v okviru programa odkupa državnih obveznic (SMP) trenutno znaša 209 mrd EUR.

5 V obliki celovitega programa makroekonomskih prilagoditev ali preventivnih programov v okviru EFSF/ESM.

-6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4

-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Realna rast, v %

Prispevek k medletni rasti BDP, v o.t.

Vir: Eurostat.

Država Bruto investicije v os. sr.

Gospodinjstva Spr. zalog in vred. pred.

Izvoz Uvoz

BDP (desna os)

pomoči in sprejeti ustrezne ukrepe makroekonomskih prilagoditev. Zapadlost transakcij bo med enim in tremi leti. Po napovedi uvedbe novega mehanizma so se v najbolj izpostavljenih članicah evrskega območja od začetka meseca zahtevane donosnosti znižale⁶ med 30 in 80 bazičnih točk (najbolj Irski), donosnosti držav z najvišjo bonitetno oceno pa so ostale na podobni ravni kot v preteklem mesecu.

Medbančne obrestne mere v evrskem območju so se znižale enajsti mesec zapored. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je v septembru znašala 0,246 % oz. 9 b. t. manj kot avgusta in 129 b. t. manj kot pred enim letom. Znižale so se tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (na 0,392 %) in CHF (na 0,046 %). Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so septembra ostale nespremenjene (ECB 0,75 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %).

Vrednost evra se je septembra okrepila do vseh glavnih svetovnih valut. Vrednost evra se je v primerjavi z ameriškim dolarjem septembra povečala za 3,7 % na 1,286 USD za 1 EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih petih mesecih. Evro se je okrepil tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 3,0 % na 100,49 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 1,2 % na 0,798 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 0,6 % na 1,209 CHF za 1 EUR).

Cene nafte so septembra ostale nespremenjene, cene neenergetskih surovin pa so se znižale. Povprečna cena nafte Brent je septembra znašala 113,29 USD za sod, kar

6 Po najavi ukrepa ECB so se močno znižale tudi donosnosti Portugalski (za 87 b. t.), vendar so se v drugi polovici meseca ponovno zvišale na raven z začetka meseca. Do zvišanja v drugi polovici meseca je prišlo tudi v drugih najbolj izpostavljenih državah, vendar so tam donosnosti ostale precej pod ravnijo z začetka meseca.

Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic

0 2 4 6 8 10 12 14 16

jan.11 apr.11 jul.11 okt.11 jan.12 apr.12 jul.12

Donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Vir: Bloomberg.

Slovenija Italija Španija

Portugalska Irska Nemčija

Avstrija

(10)

je enako kot mesec prej, izraženo v EUR pa se je znižala za 2,7 % (na 88,0 EUR za sod). Trend rasti cen neenergetskih surovin je bil avgusta prekinjen, saj so se cene znižale za 2,0 %. Znova so se precej znižale cene kovin (-5,8 %), medtem ko se je rast cen hrane precej upočasnila (0,5 %).

Po začasnih podatkih se je zniževanje cen neenergetskih surovin nadaljevalo tudi septembra.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so nižje kot v začetku leta, tudi obeti za prihodnje mesece ostajajo negotovi. Julija se je nadaljevalo zniževanje obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki je nižji kot konec lanskega leta, zlasti v nizko tehnološko zahtevnih panogah. V tem obdobju se je nekoliko znižal tudi izvoz, predvsem tehnološko manj zahtevnih in primarnih proizvodov, rast izvoza tehnološko zahtevnejših proizvodov pa se je nadaljevala.

Zmanjševanje izvoznih naročil podjetij v predelovalnih dejavnostih nakazuje nadaljevanje slabih razmer tudi v prihodnjih mesecih. Podobno je v gradbeništvu, kjer se aktivnost tudi še znižuje in je v vseh segmentih gradnje občutno pod lansko ravnjo. Prihodek v trgovini na drobno se je julija zaradi nadaljevanja neugodnih gibanj v trgovini z živili in neživili znižal, nekoliko višji je bil le v trgovini z motornimi gorivi.

V prvih sedmih mesecih se je rast izvoza blaga upočasnila, kar je delno posledica manjšega tujega povpraševanja, delno pa strukture izvoza, saj se je zmanjšal predvsem izvoz tehnološko manj zahtevnih proizvodov. Realni izvoz blaga se je julija po naši oceni zmanjšal (desez.) in bil v sedmih Slika 3: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/

EUR

0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8

20 40 60 80 100 120 140

jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelov. dej.

Vred. opr. del v gradben. Prih. v trgovini na drobno

Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2011 VII 12/VI 12 VII 12/

VII 11I-VII 12/

I-VII 11

Izvoz¹ 11,7 -0,8 1,2 2,1

-blago 13,3 -4,4 0,5 1,5

-storitve 4,8 15,4 0,0 4,8

Uvoz¹ 11,3 -1,3 0,6 -0,1

-blago 12,9 -6,9 3,9 0,1

-storitve 2,0 36,0 2,9 -1,3

Industrijska proizvodnja 2,1 -1,7² 1,9³ 0,6³ -v predelovalnih dejavnostih 2,0 -2,2² 0,2³ -0,4³ Gradbeništvo-vrednost opravljenih

gradbenih del -25,6 -0,8² -18,3³ -17,3³

Trgovina na drobno – realni prihodek 1,5 -1,0² -1,7³ 0,2³ Storitvene dejavnosti (brez trgovine) –

nominalni prihodek 2,8 -2,3² -3,4³ -1,5³

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

mesecih tudi medletno nižji.⁷ Nominalno je bil izvoz v tem obdobju medletno še višji (0,8 %), a je bila rast občutno počasnejša kot v enakem obdobju lani (16,1 %).

Desezonirani podatki prav tako kažejo upočasnitev okrevanja skupnega izvoza, ki je po naši oceni predvsem posledica manjšega tujega povpraševanja, obenem pa tudi strukture blagovnega izvoza. Razlika v gibanju izvoza glede na tehnološko zahtevnost proizvodov je namreč precejšnja. Letos se nadaljuje rast izvoza tehnološko zahtevnejših proizvodov, in sicer kemičnih proizvodov (predvsem farmacevtskih) in strojev (predvsem pogonskih strojev in naprav ter specializiranih

7 Ocena realnega izvoza je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. Nominalni podatki o strukturi izvoza blaga so razpoložljivi za prvih šest mesecev letos.

(11)

strojev za posebne vrste industrije).⁸ Med tehnološko zahtevnejšimi proizvodi se sicer nadaljuje zmanjševanje izvoza vozil, kot posledica izteka spodbud za nakup vozil v Franciji, kamor jih izvozimo največ. Upočasnitev rasti skupnega blagovnega izvoza je tako predvsem posledica padca izvoza tehnološko manj zahtevnih proizvodov⁹ in padca izvoza primarnih proizvodov, predvsem električne energije. Slednji je v preteklih dveh letih pomembno prispeval k rasti skupnega izvoza.¹⁰

8 Gre za proizvode, ki so po klasifikaciji SMTK razvrščeni v skupini 5 in 7 brez cestnih vozil (78).

9 Izdelkov, razvrščenih po materialu, ter raznih izdelkov (t. j. proizvodov, ki so po klasifikaciji SMTK razvrščeni v skupine 6, 8 in 9).

10 Več o tem glej Ekonomsko ogledalo, maj 2012, str. 31–33 (Izvoz blaga v obdobju 2008–2011).

Slika 5: Izvoz po skupinah proizvodov po SMTK

300 400 500 600 700 800 900 1.000 1.100 1.200 1.300 1.400

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

V mio EUR, desezonirano

Kemija (5) Stroji brez vozil (7 brez 78) Vozila (78) Izd., razvršč. po materialu (6) Razni izd (8 & 9) Primarni proizvodi (0-4)

Slika 6: Uvoz proizvodov blaga po namenu

75 80 85 90 95 100 105

50 60 70 80 90 100 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Desezoniran indeks 2008=100

Desezoniran indeks 2008=100

Uvoz pr. za investicije Uvoz pr. za široko porabo Uvoz pr. za vmesno porabo Investicije v stroje in opremo Potrošnja gospodinjstev (dos) Pr. predelovalnih dej. (dos)

11 Ocena realnega uvoza je narejena na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Nominalni podatki o strukturi uvoza blaga so razpoložljivi za prvih šest mesecev letos.

12 Po plačilnobilančni statistiki.

13 V skupino druge storitve smo pri desezoniranju vključili komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev.

Ob upočasnitvi rasti izvoza in padcu domače potrošnje je bil uvoz blaga v prvih sedmih mesecih medletno manjši. Realni uvoz blaga se je po občutnem znižanju v drugem četrtletju po naši oceni zmanjšal tudi julija (desez.).¹¹ Po nominalnih podatkih se letos zmanjšuje uvoz proizvodov za investicije, kar je po naši oceni posledica padca investicij v stroje in opremo, ki so se lani še povečevale. Zmanjšuje se tudi uvoz proizvodov za široko porabo, in sicer je bil padec občuten zlasti v drugem četrtletju, ko se je zmanjšala tudi potrošnja gospodinjstev. Uvoz proizvodov za vmesno porabo, ki predstavlja skoraj dve tretjini celotnega uvoza blaga, se je po rasti v prvem četrtletju v drugem tudi zmanjšal, njegovo gibanje pa je skladno z gibanjem proizvodnje predelovalnih dejavnosti.

Nominalna rast izvoza storitev se ob mesečnih nihanjih letos nadaljuje, uvoz pa se na podobni ravni ohranja od začetka leta 2010 (desez.).¹² Izvoz storitev je v prvih sedmih mesecih precej nihal, a je ohranjal tendenco rasti. Ta je bila ob stagnaciji izvoza potovanj in šibki rasti transportnih storitev predvsem posledica izvoza drugih storitev,¹³ izvoz ostalih poslovnih storitev pa se letos zmanjšuje. Uvoz storitev se po zmanjšanju ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta, ki je bilo predvsem posledica zmanjšanja uvoza potovanj, v zadnjih mesecih nekoliko povečuje. To povezujemo s skromno rastjo uvoza vseh skupin storitev. V prvih sedmih mesecih je bil izvoz potovanj po originalnih podatkih medletno večji za 4,8 %, uvoz pa manjši za 1,3 %.

Slika 7: Storitvena menjava – nominalno

250 300 350 400 450

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

(12)

Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po padcu v drugem četrtletju julija še zmanjšal. Zmanjšanje je bilo posledica nižje proizvodnje nizko tehnološko zahtevnih panog, katerih obseg proizvodnje se je od začetka leta najbolj zmanjšal. Proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je po zmanjšanju v preteklih dveh mesecih ostala nespremenjena, v tehnološko zahtevnejših panogah pa se je povečala. V sedmih mesecih je bil obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti na ravni enakega obdobja lani (-0,4 % del. dnem prilagojeno). Najbolj se je znižal v nekaterih bolj izvozno usmerjenih panogah, ki so okrevale hitreje in dosegle ravni iz leta 2008 (usnjarska industrija, proizvodnja IKT opreme in električnih naprav, proizvodnja vozil in plovil), in pohištveni industriji. Močno se je zmanjšal predvsem v izrazito izvozno usmerjeni proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic, kjer se je po podatkih poslovnih tendenc od začetka leta močno poslabšal kazalnik izvoznih naročil. Od sredine lanskega leta se z nižjimi izvoznimi naročili, ki so pokazatelj tujega povpraševanja, sooča tudi vedno več podjetij v proizvodnji električnih naprav in usnjarski industriji.

Obeti v predelovalnih dejavnostih za prihodnje mesece ostajajo slabi. V začetku drugega polletja se je še povečalo število podjetij z nižjimi izvoznimi in skupnimi naročili. Pričakovanja podjetij glede izvoza in skupnega povpraševanja pa so se poslabšala. Slabši obeti glede povpraševanja so prispevali k bolj pesimističnim pričakovanjem podjetij glede proizvodnje. Septembra podjetja v povprečju niso več pričakovala naraščanja proizvodnje v prihodnjih treh mesecih. Neugodna so ostala tudi njihova pričakovanja glede zaposlovanja, saj večina pričakuje zmanjševanje števila zaposlenih v prihodnjih treh mesecih.

Aktivnost v gradbeništvu ostaja nizka. Vrednost opravljenih gradbenih del se je julija nekoliko znižala Slika 8: Obseg proizvodnje po panogah predelovalnih dejavnosti

40 60 80 100 120 140 160

-15 -10 -5 0 5 10 15

Popr., montaža strojev,naprav Kemična in farmac. ind. Proiz.drug.strojev in napr. Kovinska ind. Proiz.dr.nekov.mineral.izd. Lesna ind. Tekstilna ind. Papirna ind.,tiskarstvo Prehrambena ind. Pr.IKT opreme,el.naprav Usnjarska ind. Pr.izd.iz gume in plast.mas Proiz.vozil in plovil Pohištvena ind.,druge Povprečje 2008=100

Medletna rast, v %

Opomba: farmacevtska industrija ocena UMAR.

jan.-jul. 2012/jan.-jul. 2012 2011 (leva os) jan.-jul. 2012 (desna os)

Slika 9: Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih

-100 -80 -60 -40 -20 0 20 40

Ravnotežje, v o.t., desezonirano

Vir: SURS.

Pričakovano zaposlovanje Skupna naročila Izvozna naročila Pričakovano skupno povpr.

Pričakovan izvoz

(-0,8 % desez.) in bila znatno pod ravnijo istega meseca lani (-17,3 %). Po povečanju v prvem četrtletju se je gradnja stavb v nadaljevanju leta znova precej znižala, nadaljevalo pa se je tudi nižanje vrednosti opravljenih del na inženirskih objektih.

Obeti v gradbeništvu ostajajo negotovi. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu se je od začetka leta sicer nekoliko zvišala, a ostaja medletno nižja (v sedmih mesecih za 16,7 %; zaloga pogodb julija za 6,2 %).

Znotraj gradbeništva so padci najmanjši pri inženirskih objektih (zaloge pogodb so celo višje kot lani), večji pri nestanovanjskih stavbah, največji pa pri gradnji stanovanjskih¹⁴ stavb.

14 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb.

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Skupaj

Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del

(13)

Prihodek v vseh treh trgovinskih panogah se je julija še zmanjšal (desez.). Zmanjšanje realnega prihodka v trgovini na drobno je bilo posledica nadaljevanja neugodnih gibanj v trgovini z živili in neživili, nekoliko višji je bil le prihodek v trgovini z motornimi gorivi. Ob manjši prodaji novih avtomobilov se je nadalje zmanjšal tudi realni prihodek v trgovini z motornimi vozili. V razmerah nižjega obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti in nadaljnjega krčenja gradbene aktivnosti pa se je zmanjšal tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo.

Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)¹⁵ se je po rasti v drugem četrtletju julija znova zmanjšal (desez.).

Prihodek se je zmanjšal v vseh glavnih tržnih storitvah.

Izjema je gostinstvo, kjer se po precejšnjem zmanjšanju v lanskem zadnjem četrtletju, ob povečanju števila prenočitev, letos spet povečuje. Dejavnost prometa in skladiščenja, ki je največja storitvena dejavnost,¹⁶ ostaja edina, kjer prihodek presega povprečno raven iz leta 2008 (za okoli 5 %). Znotraj prometa in skladiščenja se je v zadnjih mesecih povečeval predvsem prihodek v skladiščni dejavnosti, medtem ko se je v kopenskem prometu zmanjševal.¹⁷ V informacijsko–komunikacijskih storitvah se je julija prihodek zmanjšal v telekomunikacijski dejavnosti (krčenje klasične telefonije in upad prihodkov od mobilnih storitev zaradi zaostrovanja konkurence) in v storitvah računalniškega programiranja. Zmanjševanje se nadaljuje tudi v strokovno–tehničnih storitvah, kjer prihodek najbolj zaostaja za lanskoletno ravnjo in je več kot 15 % pod ravnjo iz leta 2008. Nižjim prihodkom v arhitekturno–projektantskih storitvah (povezano z nizko gradbeno aktivnostjo) se namreč pridružujejo tudi vse manjši prihodki v pravno-računovodskih storitvah.

Slika 11: Prihodek v trgovinskih panogah

65 70 75 80 85 90 95 100 105

Trgovina na drobno, real. od tega Motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom.

15 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.

1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih.

16 Ustvari več kot tretjino prihodka tržnih storitev.

17 To je skladno tudi s podatki DARS o prehodih tovornjakov prek cestninskih postaj, ki so bili v obdobju od aprila do julija medletno za 2,4 % nižji.

Kazalniki potrošnje nakazujejo nadaljnji padec potrošnje gospodinjstev v tretjem četrtletju. Masa neto plač se je po večmesečni stagnaciji julija zaradi uveljavitve ZUJF znižala (-0,3 % desez.), avgusta pa je ostala nespremenjena.

Julija se je zmanjšal prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv (desez.), nadaljuje se tudi upadanje trošenja za trajne dobrine. Število registracij novih osebnih vozil fizičnih oseb se je julija in avgusta namreč znižalo za 11 % (desez.), glede na povprečje leta 2008 pa je njihovo število prepolovljeno. Tudi obseg potrošniških posojil gospodinjstvom se je v osmih mesecih letos zmanjšal bolj (za 152 mio EUR) kot v enakem obdobju lani (67 mio EUR), v tem obdobju pa se je nekoliko znižal tudi obseg njihovih prihrankov v bankah (gl. Finančni trgi).

Pesimizem potrošnikov se še povečuje, saj se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov septembra znova močno Slika 12: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I)

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10

40 50 60 70 80 90 100 110

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 Ravnotežje, v %, desezonirano

Vir: SURS, MIP, preračuni UMAR.

Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) Masa izplačanih neto plač (leva os)

Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os)

Slika 13: Kazalniki potrošnje gospodinjstev

(14)

znižala. Poslabšale so se vrednosti vseh kazalnikov pričakovanj, najbolj glede gibanja cen v prihodnosti (večji delež potrošnikov pričakuje višjo rast cen kot do sedaj), kar je verjetno odraz zadnjih napovedi podražitev.

Zmanjševanje vrednosti kazalnika gospodarske klime se je septembra nadaljevalo, tokrat se je najbolj poslabšalo razpoloženje potrošnikov (desez.). Vrednost kazalnika zaupanja se je septembra zmanjšala v vseh dejavnostih, z izjemo trgovine na drobno. Ta je tudi edina dejavnost, kjer vrednost kazalnika zaupanja ostaja pozitivna. Najbolj se je tokrat poslabšalo razpoloženje potrošnikov, kjer je vrednost kazalnika padla na najnižjo raven doslej.¹⁸

Trg dela

Razmere na trgu dela se še naprej slabšajo. Število delovno aktivnih po statističnem registru¹⁹ se je julija nadalje Slika 14: Poslovne tendence

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

18 Podatki so razpoložljivi od marca 1996.

19 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

Slika 15: Gibanja na trgu dela

40 60 80 100 120 140 160 180 200

700 720 740 760 780 800 820 840 860

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Sprememba števila

2011 VII 11 VI 12 VII 12 11/10 VII 12/

VI 12 VII 12/

VII 11 I-VII 12/

I-VII 11

Predelovalne dejavnosti 184,8 183,8 183,8 182,9 -3.725 -865 -897 -161

Gradbeništvo 67,8 68,4 61,4 60,5 -10.709 -843 -7.823 -8.325

Tržne storitve 342,2 343,0 339,5 338,2 -3.400 -1.287 -4.789 -2.705

-od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 109,8 108,3 107,7 -2.078 -624 -2.045 -1.460

Javne storitve 170,2 169,6 172,6 171,1 1.406 -1.467 1.472 2.323

Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,4 51,2 50,8 -661 -330 -595 -399

Izobraževanje 64,7 63,9 65,7 64,6 1.145 -1.111 755 1.176

Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 54,3 55,7 55,6 922 -26 1.312 1.546

Drugo 59,0 59,3 58,4 57,7 5.355 -690 -1.579 -2.094

zmanjšalo (-0,3 % desez.) in bilo manjše tudi medletno (-1,6 %). V povprečju prvih sedmih mesecev se je glede na enako obdobje lani relativno najbolj zmanjšalo v gradbeništvu (-12,0 %). Stopnja registrirane brezposelnosti se je po nekajmesečni stagnaciji julija nekoliko zvišala (za 0,1 o. t. na 12,0 %, desez.).

Število registriranih brezposelnih oseb po desezoniranih podatkih zadnjih nekaj mesecev postopoma narašča.

Njihovo število se je avgusta nekoliko zvišalo (0,1 % desez.), medletno pa je bilo manjše za 0,9 %. Konec avgusta je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 106.071 oseb.

Avgusta se jih je na novo prijavilo 6.488 oz. 2.302 manj kot julija. V primerjavi s predhodnim mesecem se je avgusta med novoprijavljenimi brezposelnimi zmanjšalo predvsem število oseb, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas iz dejavnosti izobraževanja, nekoliko manj je bilo tudi iskalcev ponovne zaposlitve zaradi stečaja podjetij. Celoten odliv iz evidence brezposelnih je avgusta znašal 7.313 oseb oz. 211 manj kot julija.

(15)

Slika 16: Povprečno trajanje brezposelnosti in delež dolgotrajno brezposelnih

10 15 20 25 30 35 40 45 50 55

525 550 575 600 625 650 675 700 725 750

jan. 10 apr. 10 jul. 10 okt. 10 jan. 11 apr. 11 jul. 11 okt. 11 jan. 12 apr. 12 jul. 12 Delež v skupnem številu brezposelnih

Število dni

Vir: ZRSZ, preračuni UMAR

Povprečno trajanje brezposelnosti v dnevih (leva os)

Delež dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti (desna os)

Povečujejo se tudi strukturna neskladja na trgu dela.

Poslabšanje strukturnih problemov na trgu dela se kaže v daljšem povprečnem trajanju brezposelnosti, ki je avgusta znašalo 708 dni (55 več kot avgusta lani), in še vedno visokem deležu dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti (avgusta 51,1 % oz. 4,8 o. t. več medletno).

Povprečna bruto plača na zaposlenega je julija ostala nespremenjena (desez.), v sedmih mesecih pa je bila njena medletna rast precej počasnejša (0,8 %) kot v enakem obdobju lani (2,4 %). Julija se je bruto plača v javnem sektorju²⁰ in sektorju država še znižala,²¹ v zasebnem sektorju pa se je zvišala (desez.), a le toliko, kot se je

Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2011 VII 12/

VI 12 VII 12/

VII 11 I-VII 12/

I-VII 11

Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,4 -1,5 -1,3

Formalno delovno aktivni -1,3 -0,6 -1,7 -1,3

Zaposlene osebe -2,4 -0,6 -1,5 -1,2

Registrirani brezposelni 10,1 1,2 -0,6 -1,2

Povprečna nominalna bruto

plača 2,0 0,0¹ -0,1 0,8

-zasebni sektor 2,6 0,3¹ 1,6 1,1

-javni sektor 1,0 -0,2¹ -2,9 0,2

-v tem sektor država 0,0 -0,3¹ -3,7 -1,3 2011 VII 11 VI 12 VII 12 Stopnja registrirane

brezposelnosti (v %),

desezonirano 11,8 11,8 11,9 12,0

Povprečna nominalna bruto

plača (v EUR) 1.524,65 1.500,16 1.501,40 1.498,05 -zasebni sektor (v EUR) 1.388,65 1.351,21 1.366,71 1.373,47 -javni sektor (v EUR) 1.778,45 1.777,67 1.747,89 1.725,75 -v tem sektor država (v EUR) 1.801,27 1.792,67 1.752,71 1.726,81 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ desezonirani podatki.

20 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme – Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju.

21 Zaradi uveljavitve ZUJF so se junijske plače v sektorju država znižale za 3 % (desez.). Poleg 8-odstotnega znižanja sta se javnim uslužbencem namreč izplačali tudi preostali dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij.

22 Od sredine leta 2010, sicer pa so se plače zasebnega sektorja gospodarski krizi prilagodile že ob koncu leta 2008, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2009. Dvig minimalne plače na začetku leta 2010 je ta trend začasno prekinil.

Tabela 3: Plače po področjih dejavnosti

Bruto plača na zap.,

v EUR Sprememba, v %

2011 VII 2012 2011/

2010 VII 12/

VI 12 VII 12/

VII 11 I-VII 12/

I-VII 11

Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.451,57 1.438,30 2,6 0,3 1,1 1,5

Industrija (B-E) 1.408,91 1.418,31 3,6 0,5 4,2 2,4

- v tem predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.374,29 3,9 1,1 4,3 3,2

Gradbeništvo 1.235,95 1.194,08 2,0 0,7 -1,4 -1,5

Tradicionalne storitve (G-I) 1.349,67 1.331,93 2,7 -0,2 -1,3 1,1

Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.718,65 1.681,39 0,7 0,3 0,0 0,3

Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.750,03 1.677,50 0,0 -1,5 -3,6 -1,3

- Dejavnost javne uprave in obrambe, dej.obvezne soc.varnosti 1.784,27 1.730,44 0,3 -0,5 -3,4 -1,2

- Izobraževanje 1.733,58 1.620,61 0,2 -2,9 -4,8 -1,7

- Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.694,82 -0,7 -0,9 -2,2 -0,9

junija znižala. V sedmih mesecih je medletna rast bruto plače, ob stagnaciji v javnem sektorju (in znižanju v sektorju država), izvirala le iz zasebnega sektorja. Tudi tu se rast v še naprej umirja²² in je bila v povprečju sedmih mesecev precej nižja (1,1 %) kot v enakem obdobju lani (3,0 %). Upočasnitev rasti je bila med dejavnostmi različna. Precej bolj se je upočasnila v tržnih storitvah, kjer je ob gradbeništvu v več dejavnostih že negativna, manj pa v industriji. V dejavnostih javnih storitev so bile plače medletno nižje v vseh dejavnostih že pred junijsko uveljavitvijo ZUJF, junija in julija pa se je padec le še poglobil.

(16)

Cene

Cene življenjskih potrebščin so bile septembra²³ višje za 1,1 %. Medletna rast cen je v septembru znašala 3,3 % in ostala zaznamovana s cenami hrane in energentov, ki so k inflaciji v devetih mesecih (2,9 %) prispevali okoli 2,0 o. t. Po prvih podatkih Eurostata je medletna inflacija v evrskem območju znašala 2,7 %.

V prvih osmih mesecih je bilo gibanje cen zaznamovano predvsem z višjimi cenami energentov in hrane. Rast cen je bila v osmih mesecih 1,8-odstotna (lani v enakem obdobju Slika 17: Rast bruto plače na zaposlenega

-2 -1 0 1 2 3 4

Gradbeništvo (F) Dej. javnih

stor.

(O-Q)

Ost. tržne stor.

(J-N;R-S)

Trad. tržne stor.

(G-I)

Industrija (B-E)

Nominalna rast, v %

jan.-jul.11 / jan.-jul.10 jan.-jul.12 / jan.-jul.11

23 Podrobni podatki o septembrski inflaciji bodo objavljeni kasneje in jih bomo v EO komentirali prihodnji mesec.

-1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

Medletna rast, v %

Vir: Eurostat.

Slovenija HICP Slovenija HICP - OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI

Slika 18: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju

1,0 %). K njej so največ prispevale cene hrane (0,5 o. t.), ki so se povišale za 3,1 %, ter cene energentov, ki so bile višje za 8,0 %. Njihov prispevek (1,1 o. t.) se je v primerjavi z enakim obdobjem lani še okrepil (za 0,5 o. t.), predvsem zaradi višjih cen surovin na svetovnih trgih. Poleg energentov so inflacijo v prvih osmih mesecih zaznamovala tudi sezonska gibanja. Obleka in obutev je bila v tem obdobju cenejša za okoli 14 % (- 1,2 o. t. ), sezonsko višje cene počitnic pa so k rasti prispevale okoli 0,7 o. t. Osnovna inflacija ostaja ob šibki gospodarski aktivnosti nizka in se giblje okoli 1,2 %.

Rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev ostaja na domačem in tujih trgih umirjena. Avgusta so cene industrijskih proizvodov na domačem trgu ostale skoraj nespremenjene (0,1 %), na tujih trgih pa so se nekoliko znižale (-0,3 %). Medletno rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu ostaja umirjena in se ohranja na ravni preteklih dveh mesecev (0,8 %).

Zaznamujejo jo predvsem višje cene v proizvodnji živil (2,3 %) ter nadaljevanje izrazitega padanja cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-4,8 %). Podobna cenovna gibanja so značilna tudi za cene proizvodov, ki jih dosegajo domači proizvajalci na tujih trgih, kjer se je medletna rast cen upočasnila na 0,1 %. Umirjeno gibanje cen je značilno tudi za industrijske proizvode proizvajalcev v evrskem območju. To se odraža na gibanju uvoznih cen pri nas. Njihova medletna rast (1,1 %) kljub avgustovskemu zvišanju (za 1,0 o. t., predvsem zaradi rasti cen energentov) v pretežnem delu predelovalnih dejavnosti ostaja umirjena. V proizvodnji živil so bile cene v tem obdobju višje za 4,8 %, v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov pa nižje za 5,3 %.

Podobno kot v drugem četrtletju se je cenovna konkurenčnost gospodarstva tudi julija izboljšala zaradi šibkejšega evra, vendar manj kot v večini preostalih članic evrskega območja. Zaradi padca tečaja evra se je realni Slika 19: Struktura medletne inflacije

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana