oktober 20 1 3 , št . 10 , let

(1)

oktober 20 1 3 , št . 10 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Ferk

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Jure Brložnik; Urška Brodar; Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.;

Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc, Branka Tavčar Izbrano temo je pripravil:

Matevž Hribernik (Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2014 – Doing Business)

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: SURS

Naklada: 115 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ...13

Cene ...15

Plačilna bilanca ...18

Finančni trgi ...20

Javne finance ...22

Okvirji Okvir 1: Plačilna (ne)sposobnost ... 10

Okvir 2: Črpanje sredstev kohezijske politike v obdobju 2007–2013 ... 24

Izbrane teme Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2014 (Doing Business) ... 27

Statistična priloga ...29

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. novembra 2013.

(5)

Aktualno

V evrskem območju se nadaljuje počasno izboljševanje; IMF za letos še napoveduje padec BDP, za leto 2014 pa šibko rast. Avgusta so se obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in nova naročila v povprečju

evrskega območja povišali. Prihodek v trgovini na drobno se je povišal tretji mesec zapored, nadaljevalo se je tudi zviševanje obsega opravljenih del v gradbeništvu. Tudi kazalniki razpoloženja še naprej kažejo na izboljšanje gospodarske aktivnosti. Evrskemu območju IMF in EK za letos napovedujeta 0,4-odstotni padec BDP, za drugo leto pa 1,0- oz. 1,1-odstotno rast. Pri tem IMF opozarja, da je prednostna naloga dokončanje izgradnje bančne unije in preprečitev razdrobljenosti finančnega trga. Po mnenju EK pa precejšnja tveganja za rast v naslednjem letu predstavljajo razdolževanje, razdrobljenost finančnega trga in visoka stopnja brezposelnosti.

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji na mesečni ravni kažejo nadaljevanje rasti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu. Vrednosti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu so vidneje višje

kot v začetku leta, vrednost proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodek v trgovini na drobno pa stagnirajo (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani pa vrednosti vseh omenjenih kazalnikov v prvih osmih mesecih z izjemo izvoza ostajajo nižje in po naši oceni tudi v tretjem četrtletju ne kažejo na medletno okrevanje BDP. Skupna vrednost kazalnika gospodarske klime že nekaj mesecev ostaja skoraj nespremenjena. Med posameznimi kazalniki tendenc se vrednosti izboljšujejo v gradbeništvu in nekoliko pri potrošnikih, zmanjšujejo v trgovini na drobno, v ostalih panogah pa stagnirajo.

Razmere na trgu dela se v zadnjih dveh mesecih niso bistveno spremenile, so pa precej slabše kot lani. Število

delovno aktivnih že od pomladi ostaja skoraj nespremenjeno (desez.), vendar je precej nižje kot lani. V prvih devetih mesecih leta je bilo v povprečju v evidenco brezposelnih prijavljenih 119.542 oseb, kar je 9,6 % več kot v enakem obdobju lani. Pri prilivih v brezposelnost izstopa znatno povečan priliv iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih zaradi prenehanja pogodbe za določen čas, na strani odliva iz brezposelnosti pa povečano vključevanje v programe APZ, ki pomenijo zaposlitev, in manj črtanja iz evidence zaradi kršitev obveznosti. V prvih osmih mesecih je bila povprečna bruto plača nižja kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi nižjih plač v sektorju država.

Ob nespremenjeni mesečni rasti cen se je medletna inflacija oktobra znižala na 1,3 %. Mesečno gibanje

cen življenjskih potrebščin so zaznamovala predvsem običajna sezonska gibanja – višje cene obleke in obutve in nižje cene počitnic v paketu. Na mesečno inflacijo in znižanje medletne inflacije (z 1,4 % septembra) pa so vplivale tudi nižje cene tekočih goriv. Tudi medletna inflacija v evrskem območju se je oktobra znižala in je znašala 0,7 % (septembra 1,1 %).

Razmere v slovenskem bančnem sistemu se še naprej poslabšujejo.

Obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev je letos precej nižji kot lani, kar povezujemo z manjšo ponudbo virov financiranja in manjšim povpraševanjem zaradi slabega stanja v bančnem sistemu in gospodarstvu. Likvidnostni pritiski na slovenski bančni sistem ostajajo visoki.

Delež slabih terjatev je konec avgusta dosegal že 17,1 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema, njihov obseg pa se je približal 8 mrd EUR. Rezervacije in oslabitve so bile v prvih treh četrtletjih v primerjavi z enakim obdobjem lani višje za petino.

V prvih osmih mesecih letos je konsolidirana bilanca javnih financ izkazala primanjkljaj v višini 1,268 mrd EUR. V prvih osmih mesecih je bil primanjkljaj v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 251 mio EUR. Prihodki

(9,4 mrd EUR) so bili nižji za 3,5 %, izdatki (10,7 mrd EUR) pa za 0,9 %. Pri tem so bile medletno nižje vse kategorije

prihodkov, med odhodki pa so bila višja le plačila obresti in vplačila v proračun EU; najbolj pa so se znižali odhodki

za socialne transferje (brez pokojnin), blago in storitve ter za plače.

(6)

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju

Mednarodno okolje

V evrskem območju kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženja v tretjem četrtletju nakazujejo nadaljnjo šibko gospodarsko okrevanje.

Po julijskem padcu se je avgusta obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti povečal za 1,1 % (desez.), medletno je bil nižji za 2,4 %. Opazno so se avgusta povečala tudi nova naročila v predelovalnih dejavnostih (1,6 %, desez.). Prihodek v trgovini na drobno se je povečal tretji mesec zapored, prav tako se je nadaljevalo večmesečno zviševanje obsega opravljenih del v gradbeništvu.¹ Kazalnik gospodarske klime ESI se je po petem zaporednem zvišanju približal dolgoletnemu povprečju, pa tudi vrednosti nekaterih drugih kazalnikov razpoloženja (PMI, Ifo, Zew) še naprej kažejo na izboljšanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju.

IMF evrskemu območju za letos napoveduje 0,4-odstotni padec BDP, za drugo leto pa 1-odstotno rast. To je za letos za 0,2 o. t., za leto 2014 pa za 0,1 o. t. manjši padec, kot so predvidevali julija. Pri tem opozarja, da je prednostna naloga evrskega območja dokončanje izgradnje bančne unije in preprečitev razdrobljenosti finančnega trga.

IMF je oktobra ponovno znižal napoved svetovne gospodarske rasti, glavni razlog pa je zmanjševanje gospodarske rasti razvijajočih se držav. Rast svetovnega gospodarstva naj bi bila letos in prihodnje leto nekoliko nižja, kot so pričakovali julija, znašala naj bi 2,9 % v letošnjem in 3,6 % v naslednjem letu. Glavni razlog je nižja gospodarska rast v razvijajočih državah, ki je posledica strukturnih ovir² in ciklične upočasnitve rasti

1 Prihodek v trgovini na drobno se je avgusta povečal za 0,7 % (desez.), obseg opravljenih del v gradbeništvu pa za 0,5 % (desez.).

2 Za večino razvijajočih držav IMF navaja nezadostne investicije v infrastrukturo in potrebo po ureditvi trga dela.

70 75 80 85 90 95 100 105 110 115 120

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir. Eurostat, preračuni UMAR:

Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben.

Prihodek v trg. na drobno ESI

(zaostreni finančni pogoji, nižje cene surovin). Po mnenju IMF je svetovna gospodarska rast v naslednjem letu povezana z velikimi tveganji, ki izvirajo iz neurejenega finančnega sistema v evrskem območju, monetarne politike ZDA in počasnejše rasti razvijajočih se držav, predvsem Kitajske.

Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se oktobra znižale tako v izpostavljenih državah kot tudi tistih z najboljšo bonitetno oceno (AAA). Zapleti okrog sprejetja proračuna ZDA za novo fiskalno leto in nestrinjanje okrog dviga meje zadolževanja države so povečali povpraševanje investitorjev po »varnih« naložbah, kar je vplivalo na znižanje donosnosti obveznic evropskih držav z najboljšo bonitetno oceno. Zmanjšali so se tudi razmiki najbolj izpostavljenih držav do donosnosti nemških desetletnih državnih obveznic.

Medbančne obrestne mere v evrskem območju se tudi oktobra niso bistveno spremenile in ostajajo nizke, ponovno pa so se zaostrili posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju.

Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se že od začetka leta zadržuje na ravni okoli 0,2 % (oktobra 0,226 %). Skoraj nespremenjene so še naprej tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,24 %) in CHF (0,02 %). Po podatkih ECB je bilo v tretjem četrtletju število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje, za 5 % večje (v prvem četrtletju za 7 %) od števila bank, ki so jih izboljšale. Zaostrili so se pogoji za vse velikosti podjetij in ročnosti, glavni dejavnik zaostrovanja pa so ostala negativna pričakovanja glede tveganja v posameznih industrijah.

Oktobra se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem spet okrepila. Vrednost evra se je glede na ameriški dolar oktobra zvišala za 2,2 % na 1,364 USD za 1 EUR, s tem je evro dosegel najvišjo vrednost po oktobru Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic

0 2 4 6 8 10 12 14 16

jan.11 apr.11 jul.11 okt.11 jan.12 apr.12 jul.12 okt.12 jan.13 apr.13 jul.13 okt.13

Zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Vir: Bloomberg.

Portugalska Nemčija Španija

Italija Irska Avstrija

Slovaška Slovenija

(10)

2011.³ Vrednost evra je ostala skoraj nespremenjena v primerjavi z japonskim jenom, švicarskim frankom in britanskim funtom (133,32 JPY za 1 EUR; 1,232 CHF za 1 EUR; 0,847 GBP za 1 EUR).

Po septembrskem zvišanju se je cena nafte v oktobru močno znižala. Cena nafte brent je oktobra v povprečju znašala 109,2 USD za sod, kar je 2,1 % manj kot septembra, medletno pa je bila cena nižja za 2,2 %. Izraženo v evrih so se cene nafte brent znižale za 3,7 % na 79,9 EUR za sod, medletno pa so bile nižje za 6,8 %. Cene neenergetskih surovin so se septembra ponovno znižale, in sicer za 2,2 %, ter dosegle najnižjo raven v letošnjem letu, medletno pa so bile nižje za 4,5 %. Po nekaj mesečnem zviševanju so se v septembru za 1,7 % znižale tudi cene kovin, na kar je vplivalo zmanjšano povpraševanje razvijajočih držav.

Začasni podatki kažejo na nadaljnje zniževanje cen neenergetskih surovin tudi oktobra.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji na mesečni ravni kažejo nadaljevanje rasti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu. Vrednosti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu so vidneje višje kot v začetku leta, vrednost proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodek v trgovini na drobno pa stagnirajo (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani pa vrednosti vseh omenjenih kazalnikov v prvih osmih mesecih z izjemo izvoza ostajajo nižje in po naši oceni tudi v tretjem četrtletju ne kažejo na medletno okrevanje BDP. Skupna vrednost kazalnika gospodarske klime že nekaj mesecev

3 Na gibanje tečaja je močno vplivala negotovost glede razvoja dogodkov v ameriškem kongresu.

Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/

EUR

0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8

20 40 60 80 100 120 140

jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

ostaja skoraj nespremenjena. Med posameznimi kazalniki tendenc se vrednosti izboljšujejo v gradbeništvu in nekoliko pri potrošnikih, zmanjšujejo v trgovini na drobno, v ostalih panogah pa stagnirajo.

Avgusta se je po naši oceni nadaljevala rast realnega izvoza blaga, nekoliko se je povečal tudi realni uvoz (desez.).⁴ Realni izvoz blaga je bil sicer avgusta za 3,0 % (orig.) manjši kot v enakem mesecu lani, kar je po naši oceni predvsem posledica enega delovnega dneva Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga

Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno

Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2012 VIII 13/VII 13 VIII 13/

VIII 12 I-VIII 13/

I-VIII 12

Izvoz¹ 1,9 -17,1 -2,5 2,1

-blago 0,8 -21,3 -3,7 1,4

-storitve 6,7 -1,2 1,2 5,2

Uvoz¹ -2,6 -13,5 -6,9 -3,6

-blago -3,0 -15,6 -8,4 -3,8

-storitve -0,1 -2,4 1,1 -2,2

Industrijska proizvodnja -1,1 0,9² -3,2³ -1,6³ -v predelovalnih dejavnostih -2,3 -0,4² -4,1³ -2,3³ Gradbeništvo-vrednost opravljenih

gradbenih del -16,8 -2,8² -4,6³ -12,4³

Trgovina na drobno – realni prihodek -2,3 2,4² -3,7³ -4,1³ Storitvene dejavnosti (brez trgovine)

– nominalni prihodek -2,8 1,9² 0,4³ -1,3³ Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

4 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen.

(11)

manj. Hkrati s tem je bil visok tudi učinek osnove, saj je bila avgusta lani medletna rast izvoza relativno visoka. V osmih mesecih skupaj je bil realni izvoz blaga medletno večji za 1,8 %, rast pa je bila skoraj v celoti posledica izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter nafte in naftnih derivatov, kjer gre za dejavnost ponovnega izvoza. Medletni upad realnega uvoza blaga je bil avgusta občuten (-7,7 %), kar je po naši oceni povezano zlasti z medletnim padcem proizvodnje predelovalnih dejavnosti.⁵ V osmih mesecih letos je bil realni uvoz blaga predvsem zaradi nadaljnjega krčenja domače potrošnje medletno manjši za 1,2 %.

Po julijskem padcu storitvene menjave je avgusta nominalni izvoz storitev ostal na doseženi ravni, uvoz pa se je povečal (desez.).⁶ Skromno se je povečal izvoz ostalih poslovnih storitev, transporta in potovanj, vnovič pa se je zmanjšal izvoz skupine drugih storitev⁷. V osmih mesecih je bil izvoz storitev medletno večji (5,2 %, orig.), k rasti pa so največ prispevali izvoz posredovanj, gradbenih in komunikacijskih storitev. Avgustovska rast uvoza storitev je bila posledica rasti uvoza ostalih poslovnih storitev in skupine drugih storitev. V osmih mesecih je bil uvoz medletno manjši (-2,2 %, orig.) predvsem zaradi manjšega uvoza licenc, patentov in avtorskih pravic, potovanj ter raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev.

5 Podrobni podatki o strukturi uvoza blaga so razpoložljivi le do julija.

Ocena temelji na 4,1-odstotnem medletnem avgustovskem upadu proizvodnje predelovalnih dejavnosti, uvoz blaga za proizvodnjo pa predstavlja največji delež v blagovnem izvozu, in sicer več kot tretjino.

6 Po plačilnobilančni statistiki.

7 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev.

Slika 5: Realna blagovna menjava

70 75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran realni indeks, 2008=100

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz Uvoz

Izvoz (12-mes. drs. sred.) Uvoz (12-mes. drs. sred.)

Slika 6: Nominalna storitvena menjava

80 85 90 95 100 105 110 115 120

Desezoniran nominalni indeks, 2008=100

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz Uvoz

Izvoz (12-mes. drs. sred.) Uvoz (12-mes. drs. sred.)

Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je avgusta še nekoliko zmanjšal. Obseg proizvodnje v tehnološko zahtevnejših panogah se je od začetka leta zmanjšal, v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah se je povečal, v nizko tehnološko zahtevnih panogah pa ostaja na podobnih ravneh kot konec lanskega leta (desez.). Ob zmanjševanju je proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah v povprečju po prvih osmih mesecih nekoliko manjša kot pred letom (-0,9 %), padec pa je ostal največji v proizvodnji vozil in plovil. Kljub rasti je tudi proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah v prvih osmih mesecih v povprečju manjša kot pred letom (-1,0 %). Padec je največji v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, kar povezujemo s še vedno skromno gradbeno aktivnostjo. Manjša kot pred letom pa je

65 70 75 80 85 90 95 100 105 110

Vir: SURS, preračuni UMAR Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj

Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološko zahtevnosti panog

(12)

Okvir 1: Plačilna (ne)sposobnost

Kratkoročna plačilna nesposobnost poslovnih subjektov se je v tretjem četrtletju letos povečala in dosegla najvišjo vrednost od leta 2008. Po evidencah AJPES je imela v tem času povprečno mesečno neporavnane obveznosti¹ petina več pravnih oseb kot v enakem lanskem obdobju, njihov znesek pa je bil za 11,4 % večji. V devetih mesecih se je število takih pravnih oseb v primerjavi z enakim obdobjem lani več kot za četrtino povečalo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Največ neporavnanih obveznosti so imele tudi septembra letos pravne osebe v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Tri četrtine teh pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi je spadalo med mikro družbe. Pri samostojnih podjetnikih in drugih fizičnih osebah, ki opravljajo registrirane dejavnosti, je bilo v prvih devetih mesecih letos število fizičnih oseb z neporavnanimi obveznostmi za 14,8 % večje kot v enakem obdobju lani, povprečni mesečni znesek pa za četrtino.

Skupno število začetih postopkov prisilne poravnave je v letošnjih treh četrtletjih že preseglo lanskoletno številko. Na sodiščih je bilo v tretjem četrtletju letos glede na enako obdobje lani začetih enako število prisilnih poravnav, največ v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil.

Število začetih stečajev nad pravnimi osebami se je povečalo. Število začetih stečajev nad pravnimi osebami, ki je bilo v povprečju od leta 2009 do polovice leta 2013 132 na četrtletje, se je v tretjem četrtletju 2013 povečalo na 317.² Izbrisov pravnih oseb iz registra zaradi stečaja je bilo v devetih mesecih 292, kar je 16 % manj kot v enakem lanskem obdobju, samostojnih podjetnikov posameznikov pa je bilo v istem obdobju iz registra izbrisanih 33, kar je 52 % lanskoletnih.

Ocenjujemo, da je povečanje števila stečajev posledica sprejete novele ZFPPIPP³. Zakon naj bi omejil zavlačevanje postopkov stečaja in izčrpavanje insolventnih dolžnikov. Ena od novosti zakona je lažji in hitrejši vstop upnikov kot ekonomskih lastnikov med lastnike podjetja in s tem prevzem nadzora nad njegovim upravljanjem. V večjih, trajno nelikvidnih družbah bodo upniki, preko upniškega odbora, v postopkih prisilne poravnave lahko svoje terjatve preoblikovali v kapitalske deleže brez soglasja lastnikov in tako ohranili sposobnost za nadaljnje poslovanje družbe. V pripravi pa so tudi večje spremembe omenjenega zakona.

Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih je bil septembra izveden deveti krog⁴ pobota medsebojnih obveznosti v letošnjem letu. 7.623 dolžnikov je prijavilo za 580 mio EUR obveznosti do 28.978 upnikov. Več kot polovici dolžnikom je uspelo pobotati svoje terjatve, njihov skupni pobotani znesek pa je znašal le 40,3 mio EUR.

1 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu.

2 Največ začetih postopkov je bilo v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil; gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih; skupaj 67 %.

3 Uradni list RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013

4 To je trideseti krog obveznega večstranskega pobota od aprila 2011, ko je zakon začel veljati. V vseh tridesetih krogih se je medsebojna zadolženost poslovnih subjektov v državi zmanjšala za 1,7 milijarde EUR.

Tabela 2: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, september 2013

Področja dejavnosti

Število pravnih oseb z dospelimi

neporavnanimi obveznostmi v septembru 2013

Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih

neporavnanih obveznosti v sept.

2013, v 000 EUR

Rast v %

Povprečni dnevni znesek dospelih

neporavnanih obveznosti na pravno osebo v

sept. 2013, v 000 EUR IX 13/

IX 12 I-IX 13/

I-IX 12 IX 13/

IX 12 I-IX 13/

I-IX 12

C Predelovalne dejavnosti 932 7,7 23,8 111.573 41,4 55,6 120

F Gradbeništvo 1.566 9,7 20,3 177.312 -16,6 -7,3 113

G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.492 4,5 13,5 106.314 -11,2 23,1 71

H Promet in skladiščenje 395 4,5 11,4 32.709 19,7 -18,1 83

I Gostinstvo 575 13,9 23,6 38.105 109,1 63,2 66

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 119 33,7 15,7 106.203 42,9 110,5 892

L Poslovanje z nepremičninami 245 11,9 20,4 46.083 5,0 15,0 188

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 957 14,7 27,3 67.360 -5,5 -32,0 70

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 248 19,2 31,1 16.442 -26,5 0,9 66

Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 999 11,4 18,9 55.027 12,4 -11,4 55

SKUPAJ 7.528 9,9 19,9 757.128 5,5 11,4 101

Vir: AJPES.

(13)

Slika 8: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in povprečni znesek neporavnanih obveznosti

Slika 9: Začetek stečajnih postopkov

0 100 200 300 400 500 600 700 800

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os)

Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os)

0 5 10 15 20 25 30 35 40

0 50 100 150 200 250 300 350 400

Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Število

Število

Vir: AJPES, poslovni register Slovenije

Št.začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami (leva os) Osebni stečaji nad s.p. (desna os)

proizvodnja v vseh nizko tehnološko zahtevnih panogah (skupaj -7,0 %), padec je največji v lesni in pohištveni industriji.

Vrednost opravljenih gradbenih del se je avgusta znižala (desez.), a je ostala višja kot na začetku leta. Aktivnost v gradbeništvu, ki se je v preteklih letih močno znižala, se je v zadnjih mesecih okrepila v vseh treh segmentih gradbeništva.⁸ Krepitev aktivnosti v gradnji inženirskih stavb je povezana z izgradnjo komunalne infrastrukture, ki je sofinancirana z EU sredstvi. Krepitev aktivnosti v

8 Po desezoniranih podatkih je bila v zadnjih treh mesecih (junij–avgust) vrednost del za 10,0 % višja kot v predhodnih treh mesecih (marec–maj).

0 20 40 60 80 100 120

Skupaj

Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

gradnji stavb, predvsem nestanovanjskih, pa je verjetno posledica izrazito nizke ravni v pomladanskih mesecih.

Vrednost zaloge pogodb v gradbeništvu kaže na nadaljevanje ugodne aktivnosti, predvsem v gradnji inženirskih objektov.

Vrednost zaloge pogodb v gradbeništvu je bila avgusta za 29,9 % višja kot avgusta lani, od tega v gradnji inženirskih objektov kar za 72,3 %. Podobno ugodno sliko kažejo podatki poslovnih tendenc v gradbeništvu: kazalnik skupnih naročil se je letos močno okrepil in septembra dosegel najvišjo vrednost po letu 2008 (od začetka krize), hkrati pa se je delež podjetij, ki med omejevalnimi dejavniki omenjajo nezadostno povpraševanje, znižal na najnižjo raven po letu 2008. Kratkoročni obeti za gradbeno aktivnost tako ostajajo pozitivni.

Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del, povprečje 2008=100, desezonirano

-100 -70 -40 -10 20 50

0 20 40 60 80 100

jan. 04 jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 12 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 Ravnotežje

Delež zaposlenih v podjetjih z nezadostnim povpraševanjem kot omejitvenim dejavnikom

Nezadostno povpraševanje Skupna naročila (desna os)

Slika 11: Skupna naročila in nezadostno povpraševanje

(14)

Prihodek v trgovini na drobno je stagniral, v trgovini z motornimi vozili je bil nižji, v trgovini na debelo pa se je ponovno začel krepiti (desez.). Prihodek v trgovini na drobno je bil avgusta podoben kot pred nihanji ob dvigu stopenj DDV. Znotraj trgovine na drobno se je realni prihodek najbolj povečal v trgovini z motornimi gorivi, na kar je najbrž vplivalo večje trgovanje z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe, registrirane v tej dejavnosti, tudi prodajajo⁹, saj je količina prodanih motornih goriv zaostajala za lanskoletno ravnjo. Po velikem zmanjšanju julija se je prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili avgusta zaradi večje prodaje novih avtov pravnim osebam nekoliko povečal. Z izjemo julija se od aprila dalje krepi nominalni prihodek v trgovini na debelo, ki pa še zaostaja za lanskoletnimi ravnmi.

Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)¹⁰ je z avgustovsko rastjo (1,9 % desez.) ohranil trend skromne rasti od lanske jeseni. Razen gostinstva, ki ostaja na ravni izpred leta dni, se je prihodek avgusta povečal v vseh glavnih storitvah. Najbolj se je povečal v informacijsko- komunikacijskih storitvah (za 4,8 %) in je bil le nekaj odstotkov pod povprečnim iz leta 2008. Povprečje predkriznega leta edini presegajo prihodki v prometu in skladiščenju in z rastjo v zadnjih dveh mesecih ponovno dosegajo eno najvišjih ravni sploh. V drugih raznovrstnih poslovnih storitvah se je prihodek letos močno krepil zlasti z rastjo v zaposlovalnih agencijah, čeprav rast zavira nizka raven prihodka v potovalnih agencijah (70 % ravni iz leta 2008). Kljub rasti v avgustu se nadaljuje trend zmanjševanja prihodka v strokovno-tehničnih storitvah.

V okviru teh prihodek tako v pravno-računovodskih kot

9 Npr. električna energija, zemeljski plin, trgovsko blago, v avgustu in septembru pa še prodaja kart za Evropsko prvenstvo v košarki, spominki, navijaški rekviziti.

10 Gre za dejavnosti H−N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.

1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih.

Slika 12: Prihodek v trgovinskih panogah

65 70 75 80 85 90 95 100 105

Trgovina na drobno, real.

od tega motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real.

Trgovina na debelo, nom.

v arhitekturno-projektantskih storitvah ostaja na eni najnižjih ravni po letu 2008.

Najpomembnejše komponente dohodka gospodinjstev so se v tretjem četrtletju še naprej zmanjševale. V prvih devetih mesecih je bila masa neto plač medletno realno nižja za 3,9 % (v enakem obdobju lani -2,4 %). Transferji posameznikom in gospodinjstvom¹¹ pa so bili v prvih osmih mesecih medletno realno nižji za 3,2 % (v enakem obdobju lani -4,3 %). Obseg potrošniških posojil je bil septembra medletno nižji za 8,6 %, v devetih mesecih so gospodinjstva odplačala 147 mio evrov potrošniških posojil, kar je malenkost manj kot v enakem obdobju lani (168 mio evrov). Obseg stanovanjskih posojil pa se skoraj ni spremenil. Obseg vlog gospodinjstev v bankah je bil konec septembra medletno nižji za 1,9 %, v prvih devetih mesecih pa so gospodinjstva zmanjšala vloge za 359 mio EUR, kar je precej več kot v enakem obdobju lani (za 115 mio EUR). Po zadnjih podatkih SURS je bil razpoložljivi dohodek gospodinjstev v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem lani realno nižji za 4,2 %.¹²

Po rahli pospešitvi trošenja pred povišanjem DDV, predvsem za trajne proizvode, so kratkoročni kazalniki potrošnje gospodinjstev v tretjem četrtletju pretežno stagnirali.

Trošenje za trajne dobrine¹³, ki se ponovno pospešeno zmanjšuje od začetka leta 2012, se je po večjem nihanju junija in julija zaradi povišanja stopenj DDV, avgusta povečal za 0,5 % (desez.). Nekoliko bolj pa so se po zmanjšanju v preteklih dveh mesecih okrepili nakupi vozil s strani fizičnih oseb (5 % desez.), katerih število pa Slika 13: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

11 Po konsolidirani globalni bilanci javnega financiranja MF.

12 Četrtletni nefinančni sektorski računi, Slovenija, 2. četrtletje 2013, 30. 9. 2013.

13 Prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah.

(15)

je še vedno zelo nizko.¹⁴ Oktobra se je vrednost kazalnika zaupanja po večjih nihanjih v preteklih mesecih ponovno zmanjšala. K zmanjšanju so prispevale predvsem precej pesimistične napovedi potrošnikov glede možnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih.

Vrednost kazalnika gospodarske klime že od junija ostaja skoraj nespremenjena. Izboljšuje se v gradbeništvu in nekoliko pri potrošnikih, v ostalih panogah pa stagnira.

Oktobra se je razpoloženje vidneje izboljšalo v trgovini

14 V prvih devetih mesecih je bilo število prvič registriranih avtomobilov, katerih lastniki so fizične osebe v primerjavi z letom prej nižje za 17,9 %.

Ob povečanju števila prvih registracij avtov (za 8,4 %), ki jih fizične osebe kupujejo na lizing oz. jih imajo v uporabi (službena vozila), se je skupno število prvih registracij avtov, ki jih uporabljajo fizične osebe zmanjšalo za 7,9 %. Gl. tudi Ekonomsko ogledalo 9/2013.

Slika 14: Kazalniki potrošnje gospodinjstev

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 Ravnotežje, v %, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, MZIP in preračuni UMAR.

Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) Masa izplačanih neto plač (leva os) Pohištvo, gradbeni material

Gospodinjske naprave, avdio in video zapisi Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os)

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 15: Poslovne tendence

na drobno, poslabšalo pa pri potrošnikih, kjer je vrednost kazalnika zaupanja med vsemi kazalniki zaupanja manjša kot ob začetku leta.

Trg dela

Število delovno aktivnih¹⁵, ki se je v začetku leta še zmanjševalo, od spomladi ostaja skoraj nespremenjeno (desez.) V prvih osmih mesecih pa še vedno ostaja za 2,9 % nižje kot lani (najbolj se je znižalo v gradbeništvu).

15 Po SRDAP; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

Slika 16: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2012 VIII 13/

VII 13 VIII 13/

VIII 12 I-VIII 13/

I-VIII 12

Aktivno prebivalstvo -1,5 -0,2 -0,5 -1,1

Formalno delovno aktivni -1,7 -0,1¹ -1,9 -2,6

Zaposlene osebe -1,6 -0,2 -2,4 -3,1

Registrirani brezposelni -0,5 0,4¹ 9,9 9,7

Povprečna nominalna bruto

plača 0,1 -0,1¹ -0,4 -0,5

-zasebni sektor 0,5 0,0¹ -0,2 0,2

-javni sektor -0,9 -0,4¹ -0,6 -1,5

-v tem sektor država -2,2 -0,2¹ -2,0 -3,1 2012 VIII 12 VII 13 VIII 13 Stopnja registrirane brezposel-

nosti (v %), desezonirano 12,0 11,9 13,1 13,2 Povprečna nominalna bruto

plača (v EUR) 1.525,47 1.512,95 1.510,02 1.506,88 -zasebni sektor (v EUR) 1.395,84 1.393,82 1.390,09 1.391,14 -javni sektor (v EUR) 1.762,88 1.731,39 1.731,66 1.720,16 -v tem sektor država (v EUR) 1.761,15 1.728,80 1.694,69 1.694,94 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ desezonirani podatki.

(16)

Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Sprememba števila

2012 VIII 12 VII 13 VIII 13 2012/

2011 VIII 13/

VII 13 VIII 13/

VIII 12 I-VIII 13/

I-VIII 12

Predelovalne dejavnosti 182,9 182,5 177,6 177,3 -1.919 -370 -5.222 -6.296

Gradbeništvo 59,8 60,2 55,5 55,5 -8.047 75 -4.651 -7.032

Tržne storitve 338,4 337,3 333,4 332,8 -3.805 -626 -4.479 -6.791

-od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 107,8 107,2 103,7 103,5 -1.848 -163 -3.698 -3.863

Javne storitve 171,6 170,6 169,4 169,2 1.438 -239 -1.421 -1.860

Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 50,7 50,8 49,1 49,2 -650 26 -1.617 -1.703

Izobraževanje 65,5 64,3 64,5 64,4 778 -173 101 -237

Zdravstvo in socialno varstvo 55,4 55,6 55,8 55,7 1.311 -92 95 79

Drugo 57,3 57,8 58,4 58,4 -1.632 45 597 1.168

Tabela 5: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti I-IX 11 I-IX 12 I-IX 13 PRILIV BREZPOSELNIH - SKUPAJ 70.272 68.943 75.040 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 59.880 61.472 65.191

od tega: Stečaj podjetja 6.326 3.469 2.870

od tega: Poslovni razlog oz. prisilna

poravnava 11.609 13.124 13.177

od tega: Prenehanje pogodbe za določen

čas 32.277 34.967 39.463

od tega: Ostalo 9.668 9.912 9.681

Iskalci prve zaposlitve 7.928 7.290 9.709 Ostalo (prehodi med evidencami) 2.464 181 140 ODLIV BREZPOSELNIH - SKUPAJ 73.244 76.256 78.432 Brezposelni dobili delo 48.142 44.863 50.995

od tega: javna dela 1.235 3.552 5.086

od tega: samozaposlitev 4.121 2.849 3.452

Prehod v neaktivnost 10.227 10.585 9.618

od tega: upokojitev 6.790 7.387 6.293

Kršitev obveznosti 9.318 14.577 10.835

Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 5.557 6.231 6.984 Vir: ZRSZ.

Število registriranih brezposelnih se je v zadnjih mesecih povečalo manj izrazito kot v začetku leta. Septembra je bilo brezposelnih 114.669 oseb, kar je nekoliko manj kot prejšnji mesec (-0,1 % desez.), medletno pa jih je bilo za 8,8 % več. V tretjem četrtletju se je število brezposelnih povečalo za 0,5 % (desez.), medletno pa je bilo večje za 9,4 %. V prvih devetih mesecih leta je bilo v povprečju 119.542 brezposelnih oseb, kar je 9,6 % več kot v enakem obdobju lani. Tokovi v brezposelnost in iz nje odražajo upadanje gospodarske aktivnosti in povečano aktivnost države pri aktivni politiki zaposlovanja. Tako je priliv v brezposelnost letos večji (za 8,8 %), pri čemer izstopa priliv iskalcev prve zaposlitve (večji za 33,2 %). Na strani odliva iz brezposelnosti, ki je v prvih devetih mesecih večji za 2,3 %, pa izstopa povečano vključevanje v programe APZ, ki pomenijo zaposlitev (javna dela, subvencije za samozaposlitev).

16 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme – Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju.

17 Pred tem je na rast v letih 2010 in 2011 vplival predvsem dvig minimalne plače in spremenjena struktura zaposlenosti.

18 V javnih družbah se je julija povprečna bruto plača zvišala za 1,4 %, v avgustu pa znižala za 0,8 % (desez.), po naši oceni predvsem zaradi izrednih izplačil v javnih finančnih (zavarovalniških) družbah.

Povprečna bruto plača na zaposlenega je tudi avgusta ostala nespremenjena (desez.), v primerjavi z enakim mesecem lani pa je bila nekoliko nižja. Bruto plača v zasebnem sektorju¹⁶ je, tako kot zadnje leto in pol,¹⁷ostala nespremenjena tudi v avgustu (desez.). V javnem sektorju se je, predvsem zaradi nihaja plač javnih družb,¹⁸ znižala za podoben odstotek, kot se je pretekli mesec zvišala. V sektorju država se je plača nadalje znižala, trend upadanja pa je prisoten vse od uveljavitve ZUJF sredi lanskega leta. V prvih osmih mesecih je bila povprečna bruto plača za 0,5 % nižja kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju se je ohranila na

Slika 17: Povprečna bruto plača na zaposlenega

1.200 1.300 1.400 1.500 1.600 1.700 1.800 1.900

Bruto plača, desezonirano, v EUR, 3-mes.drseča sredina

Vir: SURS.

Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor

Javni sektor – v tem sektor država – v tem javne družbe