novem ber 20 1 3 , št . 11 , let

(1)

novem ber 20 1 3 , št . 11 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc

Izbrani temi sta pripravili:

dr. Valerija Korošec (Zadovoljstvo z življenjem); mag. Mateja Kovač (Kmetijska proizvodnja in prehranska varnost)

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: SURS

Naklada: 115 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ...15

Cene ...18

Plačilna bilanca ...20

Finančni trgi ...22

Javne finance ...24

Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod v 3. četrtletju 2013 ... 10

Okvir 2: Vpliv regionalne strukture na izvoz blaga ... 11

Okvir 3: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa v 2. četrtletju 2013 ... 15

Izbrane teme Zadovoljstvo z življenjem ... 29

Kmetijska proizvodnja in prehranska varnost ... 31

Statistična priloga ...33

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. decembra 2013.

(5)

Aktualno

Gospodarska aktivnost v evrskem območju bo po napovedih EK in OECD letos še nekoliko padla, drugo leto pa se bo povečala. V tretjem četrtletju je BDP kljub nadaljnjemu skromnemu medčetrtletnemu povečanju

(0,1 % desez.) ostal medletno manjši. EK in OECD pričakujeta, da bo BDP evrskega območja letos še nekoliko padel (-0,4 %), v prihodnjem letu pa povečal za okoli 1,0 % zaradi okrepljenega zunanjega in domačega povpraševanja, h kateremu bodo prispevali pričakovano boljše razpoloženje gospodarskih subjektov in potrošnikov, upočasnjena fiskalna konsolidacija ter nizka inflacija. Gospodarsko rast pa bodo še naprej zavirali razdolževanje podjetij in gospodinjstev, finančna razdrobljenost ter visoka brezposelnost. Ključni nalogi evrskega območja po mnenju obeh institucij ostajata dokončanje bančne unije in nadaljnje izvajanje strukturnih reform.

Bruto domači proizvod v Sloveniji je v tretjem četrtletju ostal nespremenjen (desez.). Manjši medletni padec

BDP (-0,6 %) kot v predhodnih četrtletjih je bil večinoma posledica pozitivnega prispevka spremembe zalog. Prispevek salda menjave s tujino je ostal nespremenjen, saj se je ob medletno večji rasti izvoza prvič po prvem četrtletju medletno povečal tudi uvoz. Medletni padci končne potrošnje gospodinjstev in države ter investicijske aktivnosti pa so se poglobili, kar kaže na nadaljevanje zaostrenih razmer v domačem okolju. Dodana vrednost je ostala medletno manjša v večini dejavnosti.

Razmere na trgu dela se umirjajo, vendar ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih, ki se je na začetku leta

še zmanjševalo, od sredine leta ostaja nespremenjeno. Število registriranih brezposelnih oseb, ki se je v prvi polovici leta izrazito povečalo, pa se v zadnjih mesecih ne povečuje. V prvih desetih mesecih je bilo v evidenco brezposelnih v povprečju prijavljenih 119.460 oseb. Njihovo število je bilo večje kot v enakem obdobju lani (9,3 %) predvsem zaradi večjega števila iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih, ki jim je prenehala pogodba za določen čas. Več oseb kot v enakem obdobju lani pa je dobilo zaposlitev, predvsem zaradi povečane aktivnosti države pri izvajanju programov APZ, manj je bilo tudi kršitev obveznosti in upokojitev. Povprečna bruto plača je bila v prvih devetih mesecih nižja kot v enakem obdobju lani zaradi padca v sektorju država, v zasebnem sektorju pa je bila podobna kot pred letom.

Cene življenjskih potrebščin so se novembra znižale, medletna inflacija pa je ostala nespremenjena. Mesečno

deflacijo so zaznamovale predvsem nižje cene tekočih goriv in nepredelane hrane. Medletna inflacija je ostala na ravni preteklega meseca (1,3 %), v evrskem območju pa se je po prvih podatkih Eurostata nekoliko zvišala (0,9 %).

Težave v slovenskem bančnem sistemu se poglabljajo. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je v

prvih desetih mesecih znižal za 1,7 mrd EUR. Gospodinjstva se letos razdolžujejo, po rasti v lanskem letu je manjši tudi obseg kreditov državi. Še naprej se pri domačih bankah razdolžujejo podjetja in NFI, ki pa letos najemajo posojila v tujini, predvsem na dolgi rok. Banke obveznosti do tujine odplačujejo, v prvih devetih mesecih so neto odplačila dosegla 1,7 mrd EUR. Kakovost bančnih terjatev se še poslabšuje. Obseg slabih terjatev, ki je septembra dosegel 17,5 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema, se je v prvih treh četrtletjih povečal za 1,4 mrd EUR oz. bolj kot v celem lanskem letu.

Konsolidirana bilanca javnih financ je v prvih devetih mesecih izkazala primanjkljaj v višini 1,3 mrd EUR. V

prvih devetih mesecih so bili prihodki (10,6 mrd EUR) manjši za 2,4 %, odhodki (12,0 mrd EUR) pa za 0,2 %. Davčni

prihodki so ostali manjši kot v enakem obdobju lani, najbolj davek na dohodek pravnih oseb. Med odhodki pa so

bili manjši predvsem izdatki za plače, blago in storitve ter socialne transfere (z izjemo pokojnin). Primanjkljaj je bil v

primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 234 mio EUR. Primanjkljaj od julija medletno ni naraščal, kar je povezano

z manjšim medletnim padcem prihodkov, predvsem kot rezultat višjih prihodkov od DDV v zadnjih treh mesecih.

(6)

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Mednarodno okolje

V tretjem četrtletju se je BDP v evrskem območju znova skromno povečal (0,1 % desez.) in ostal medletno manjši (-0,4 %). K četrtletni rasti so največ prispevale spremembe zalog, prispevek neto izvoza pa je bil po pozitivnem prispevku v drugem četrtletju negativen¹. Med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami se je BDP najbolj povečal v Nemčiji². K rasti je prispevalo večje domače povpraševanje. Povečali sta se zasebna in državna potrošnja, višje so bile tudi bruto investicije, tako v stroje in opremo kot tudi v gradbeništvu. Francija je v nasprotju z napovedmi EK v tretjem četrtletju zabeležila rahel padec gospodarske aktivnosti zaradi nižjega domačega povpraševanja in neto izvoza, pozitiven je bil le prispevek sprememb v zalogah.

Slika 1: Gospodarska rast v pomembnejših trgovinskih partnericah

1 K medletni rasti (-0,4 %) je v tretjem četrtletju največ prispeval neto izvoz (0,2 o. t.). Manj negativna kot v preteklih četrtletjih sta bila prispevka zasebne potrošnje in bruto investicij v osnovna sredstva. Prispevek državne potrošnje je bil pozitiven.

2 Glede na drugo četrtletje letošnjega leta se je BDP povečal za 0,3 % (desez.), medletno pa je bil višji za 0,6 %.

3 Po pričakovanjih OECD naj bi se stopnja brezposelnosti gibala nad 12 % do sredine leta 2015.

-1,0 -0,8 -0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8

EMU Nemčija Francija Italija Avstrija

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: Eurostat.

Q4 12 Q1 13 Q2 13 Q3 13

EK in OECD v novembra objavljenih napovedih evrskemu območju za letos napovedujeta 0,4 % padec BDP. V naslednjem letu obe instituciji pričakujeta postopno okrevanje evrskega gospodarstva (1,1 % oz. 1,0 % rast BDP), ki pa bo počasnejše kot sta pričakovali spomladi. Hkrati opozarjata na okrepljena negativna tveganja v mednarodnem okolju, ki so povezana z upočasnjeno rastjo razvijajočih se držav in negotovo fiskalno politiko v ZDA (možni ponovni zapleti pri dvigu državnega dolga, napovedano zmanjševanje kupovanja obveznic). Po pričakovanjih EK in OECD bo izvoz letos še pomembno prispeval h krepitvi gospodarske aktivnosti v evrskem območju, v prihodnjih dveh letih pa bo glavno gonilo gospodarske rasti postopoma postalo domače povpraševanje, k čemur bodo prispevali pričakovano boljše razpoloženje gospodarskih subjektov in potrošnikov, zmanjšana negotovost, upočasnjena fiskalna konsolidacija ter nizka inflacija. Rast gospodarske aktivnosti pa bodo še vedno zavirali razdolževanje podjetij in gospodinjstev, finančna razdrobljenost ter visoka brezposelnost v evrskem območju³. Obe instituciji ocenjujeta, da sta za bolj vzdržno okrevanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju ključna vzpostavitev bančne unije in nadaljnje izvajanje strukturnih reform.

Novembra se je nadaljevalo izboljševanje razmer na finančnih trgih. Negotovost glede gibanj na trgih državnih obveznic v evrskem območju se je novembra še zmanjšala. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se znižale v državah z najboljšo bonitetno oceno in v najbolj izpostavljenih državah, kjer niso presegle 6,0 %.

K stabilizaciji razmer je prispevala tudi ECB z znižanjem ključne obrestne mere. Izboljšujejo se tudi razmere na evropskih delniških trgih, kar ponazarja rast glavnih delniških indeksov in zmanjšanje vrednosti kazalnikov negotovosti.

Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leti 2013 in 2014

2013 2014

IMF

okt 13 EK

nov 13 CONS

nov 13 OECD

nov 13 IMF

okt 13 EK

nov 13 CONS

nov 13 OECD

nov 13

EU 0,0 0,0 0,0 n.p. 1,3 1,4 1,3 n.p.

EMU -0,4 -0,4 -0,4 -0,4 1,0 1,1 0,9 1,0

DE 0,5 0,5 0,5 0,5 1,4 1,7 1,7 1,7

IT -1,8 -1,8 -1,8 -1,9 0,7 0,7 0,5 0,6

AT 0,4 0,4 0,4 0,4 1,6 1,6 1,5 1,7

FR 0,2 0,2 0,1 0,2 1,0 0,9 0,8 1,0

HR -0,6 -0,7 -0,7 n.p. 1,5 0,5 0,8 n.p.

RUS 1,5 1,9 1,6 1,5 3,0 3,0 2,5 2,3

ZDA 1,6 1,6 1,7 1,7 2,6 2,6 2,6 2,9

Vir: IMF World Economic Outlook (oktober 2013), European Economic Forecast Autumn 2013 (november 2013), Consensus Forecasts (november 2013), OECD Economic Outlook (november 2013).

Opomba: np – ni podatka.

(10)

Slika 2: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic

0 2 4 6 8 10 12 14 16

jan.11 apr.11 jul.11 okt.11 jan.12 apr.12 jul.12 okt.12 jan.13 apr.13 jul.13 okt.13

Zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Vir: Bloomberg.

Portugalska Nemčija Španija

Italija Irska Avstrija

Slovaška Slovenija

ECB je novembra zaradi zmanjšanih cenovnih pritiskov znižala ključno obrestno mero. Po majskem znižanju je ECB novembra za 0,25 o. t znižala ključno obrestno mero (na 0,25 %) in obrestno mero za mejno posojanje (na 0,75 %).

S to odločitvijo naj bi ECB prispevala k spodbujanju okrevanja gospodarstva evrskega območja, na nizkih ravneh pa bodo obrestne mere po pričakovanjih ECB ostale daljše časovno obdobje. Srednjeročno bodo nižje obrestne mere lahko vplivale na ohranjanje nizkih obrestnih mer na medbančnem in denarnem trgu. Ostale ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so novembra ostale nespremenjene (FED 0,0-0,25 %, BoE 0,5 %, BoJ 0,0-0,1 %). Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je ostala na podobni ravni kot oktobra (0,223 %), skoraj nespremenjene so še naprej tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,24 %) in CHF (0,02 %).

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0 5,5

jan.08 jul.08 jan.09 jul.09 jan.10 jul.10 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 V %

V %

Vir: ECB, Euribor-EBF, preračuni UMAR.

Ključna obrestna mera Mejno posojilo

Mejni depozit EONIA

Slika 3: Obrestne mere ECB

Novembra se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala. Vrednost evra se je glede na ameriški dolar znižala za 1,0 % na 1,349 USD za 1 EUR predvsem zaradi spremembe ključne obrestne mere ECB. Vrednost evra se je znižala tudi v primerjavi z britanskim funtom (za 1,1 % na 0,838 GBP za 1 EUR), zvišala pa glede na japonski jen (za 1,2 % na 134,97 JPY za 1 EUR). V primerjavi s švicarskim frankom je vrednost evra ostala nespremenjena (1,232 CHF za 1 EUR).

Cene nafte so se novembra znova znižale. Povprečna cena nafte Brent se je znižala za 1,2 % na 107,79 USD za sod, izraženo v evrih pa je cena ostala skoraj nespremenjena (79,93 EUR za sod). Medletno so cene nafte v dolarjih nižje za 1,2 %, v evrih pa za 6,0 %. Cene nafte se od oktobra znižujejo pod vplivom slabega sezonskega povpraševanje, rasti zalog in zmanjšanja nekaterih geopolitičnih tveganj.

Cene neenergetskih surovin so se po štirimesečnem zniževanju oktobra sicer nekoliko zvišale, vendar se po podatkih IMF v prihodnjih mesecih pričakuje nadaljnje zniževanje cen surovin.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

V tretjem četrtletju se je realni izvoz blaga (2,0 %) povečal ob okrepitvi rasti izvoza v EU, izvoz izven EU se je znova zmanjšal (desez.)⁴. Nominalni izvoz blaga v EU se je ob okrevanju gospodarske aktivnosti v EU povečal drugo četrtletje zapored, medtem ko se je izvoz izven EU zmanjšal drugo četrtletje zapored. Po proizvodih je bila Slika 4: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/

EUR

0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8

20 40 60 80 100 120 140

jan 08 jul 08 jan 09 jul 09 jan 10 jul 10 jan 11 jul 11 jan 12 jul 12 jan 13 jul 13 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

4 Po statistiki nacionalnih računov. Z vstopom Hrvaške v EU se je spremenil tudi njen status pri statističnem spremljanju blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško. Da bi zagotovili primerljivost podatkov, smo enako kot SURS, Hrvaško upoštevali kot članico EU od januarja 2012, čeprav takrat še ni bila.

(11)

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2012 IX 13/VIII 13 IX 13/

IX 12 I-IX 13/

I-IX 12

Izvoz¹ 1,9 18,8 6,5 2,8

-blago 0,8 24,2 4,4 1,8

-storitve 6,7 3,1 14,8 7,1

Uvoz¹ -2,6 15,8 5,3 -2,5

-blago -3,0 19,9 4,4 -2,9

-storitve -0,1 -3,6 11,3 -0,2

Industrijska proizvodnja -1,1 -0,4² -0,4³ -1,5³ -v predelovalnih dejavnostih -2,3 1,5² -0,8³ -2,2³ Gradbeništvo-vrednost opravljenih

gradbenih del -16,8 6,2² -7,9³ -11,8³

Trgovina na drobno – realni prihodek -2,3 -3,2² -4,8³ -4,1³ Storitvene dejavnosti (brez trgovine)

– nominalni prihodek -2,8 1,0² 3,4³ -0,8³ Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

četrtletna skupna rast po naši oceni⁵ posledica krepitve rasti izvoza primarnih proizvodov (predvsem ponovni izvoz nafte in naftnih derivatov), nekoliko se je povečal tudi izvoz vozil in kovin. Po daljšem času se je ustavila rast izvoza kemičnih proizvodov, vključno z izvozom medicinskih in farmacevtskih proizvodov, ki je do sedaj pomembno prispeval k okrevanju izvoza. V prvih devetih mesecih je bil realni izvoz blaga večji (1,5 % orig.) kot v enakem obdobju lani.

5 Podrobni podatki o strukturi izvoza blaga po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi le do vključno avgusta.

Slika 5: Nominalni izvoz blaga – regionalno

75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Desezoniran nominalni indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Skupaj EU neEU

Realni uvoz blaga se je v tretjem četrtletju nekoliko povečal (0,5 %), po naši oceni predvsem zaradi rasti uvoza proizvodov za široko porabo (desez.)⁶. Po naši oceni se je kljub nadaljnjemu zmanjševanju potrošnje gospodinjstev povečal uvoz proizvodov za široko porabo, kar povezujemo predvsem s povečanim uvozom osebnih avtomobilov⁷. Po prekinitvi padanja v prvem četrtletju, ki je bilo povezano z uvozom opreme za investicijo v energetski objekt, se je ob nadaljnjem zmanjšanju investicij v stroje in opremo po naši oceni znova zmanjšal uvoz proizvodov za investicije. Ob padcu proizvodnje

6 Po statistiki nacionalnih računov. Podrobni podatki o strukturi uvoza blaga po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi le do vključno avgusta.

7 V povezavi s tem se je v tretjem četrtletju znova občutno povečalo število registracij pravnih oseb, ki sicer naraščajo že od začetka leta.

Slika 6: Nominalni uvoz blaga po namenu

55 60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110 115 120

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Desezoniran nominalni indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatki za Q3 13 so povprečje julija in avgusta.

Uvoz pr. za investicije* Investicije v stroje in opremo Uvoz pr. za široko porabo* Potrošnja gospodinjstev Uvoz pr. za vmesno porabo* Pr. predelovalnih dej.

700 800 900 1.000 1.100 1.200 1.300 1.400

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz Uvoz

Slika 7: Storitvena menjava – nominalno

(12)

Okvir 1: Bruto domači proizvod v 3. četrtletju 2013

V tretjem četrtletju je bruto domači proizvod ob pozitivnih impulzih iz mednarodnega okolja in zaostrenih razmerah v domačem okolju ostal nespremenjen (desez.), medletni upad (-0,6 %) pa je bil manjši kot v predhodnih četrtletjih. Ob okrevanju v glavnih trgovinskih partnericah v EU se je občutno okrepil izvoz (desez.), višja je bila tudi medletna rast (4,8 %). Nekoliko se je povečal tudi uvoz (desez.), ki je bil prvič po prvem četrtletju lani medletno večji (2,6 %). Prispevek salda menjave s tujino k medletni spremembi BDP je ostal enak kot v drugem četrtletju (1,9 %). Nasprotno so se razmere v domačem okolju nadalje zaostrile, saj so se končna potrošnja gospodinjstev in države ter investicijska aktivnost znova zmanjšale (desez.), poglobil pa se je tudi njihov medletni padec. Občutnejše zmanjšanje potrošnje gospodinjstev kot v drugem četrtletju, ko so se povečali nakupi trajnih dobrin pred julijskim dvigom stopenj DDV, je bilo pričakovano. Po dvigu stopenj DDV so se namreč znova zmanjšali nakupi trajnih dobrin, nadaljevalo se je tudi zmanjševanje potrošnje drugih proizvodov. V zadnjih dveh četrtletjih se je okrepilo tudi zmanjševanje državne potrošnje. Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju znova zmanjšale ob občutnejšem zmanjšanju investicij v opremo in stroje in nadaljnjem zmanjšanju gradbenih investicij (desez.). Manjši medletni padec BDP je predvsem posledica pozitivnega prispevka spremembe zalog (0,6 o. t.), ki je bil prvič po dveh letih pozitiven.

Zmanjšanje dodane vrednosti je bilo podobno kot v predhodnem četrtletju (-0,4 %, desez.). Glede na predhodno četrtletje se je občutno zmanjšala dodana vrednost v tržnih storitvah, zlasti v trgovini, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v drugih storitvah. Padanje v javnih storitvah se je nadaljevalo, zmanjšanje dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu pa se je umirilo. Medletni padec skupne dodane vrednosti (-1,3 %) je bil podoben kot v drugem četrtletju.

Slika 8: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših

trgovinskih partnericah Slika 9: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji

88 90 92 94 96 98 100 102 104

Q3 08 Q1 09 Q3 09 Q1 10 Q3 10 Q1 11 Q3 11 Q1 12 Q3 12 Q1 13 Q3 13

Desezoniran indeks Q3 2008=100

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Slovenija Nemčija Francija

Italija Avstrija Hrvaška

-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Realna rast BDP, v %

Prispevki k medletni rasti, v o.t.

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.

Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.

Realna rast BDP (desna os)

predelovalnih dejavnosti ocenjujemo, da je bil nekoliko nižji tudi uvoz proizvodov za vmesno porabo. V prvih devetih mesecih je bil realni uvoz blaga na podobni ravni (0,1 % orig.) kot v enakem obdobju lani.

V tretjem četrtletju sta se nominalni izvoz in uvoz storitev povečala (desez.)⁸. Po padcu v predhodnem četrtletju se je v tretjem četrtletju nadaljevala nominalna rast izvoza storitev (3,2 %). Povečal se je predvsem izvoz ostalih poslovnih storitev, ki je septembra beležil najvišjo mesečno vrednost doslej. Ob rasti prenočitev tujih gostov

se je povečal izvoz potovanj, rast je beležil tudi izvoz drugih storitev⁹. Nominalna rast uvoza storitev (2,7 %) je bila posledica povečanja uvoza drugih storitev (predvsem gradbenih), nekoliko se je povečal tudi uvoz transporta.

V prvih devetih mesecih je bil po originalnih podatkih nominalni izvoz storitev večji (7,1 %), uvoz pa podoben (0,2 %) kot v enakem obdobju lani.

8 Po plačilnobilančni statistiki.

9 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev.

(13)

Okvir 2: Vpliv regionalne strukture na izvoz blaga Okrevanje slovenskega izvoza blaga ostaja počasnejše¹ kot v nekaterih novih državah članicah EU. Po občutnem zmanjšanju v začetku krize je realni izvoz blaga v večini držav članic EU dosegel dno v drugem četrtletju 2009. V štirih letih do drugega četrtletja letos se je v povprečju EU povečal za 28,4 %, okrevanje našega izvoza pa je bilo podobno (28,1 %). Pri tem je okrevanje našega realnega izvoza blaga po razpoložljivih podatkih najpočasnejše med državami, ki so vstopile v EU po letu 2004, med starimi članicami pa je izvoz okreval hitreje v Španiji, Nemčiji in na Portugalskem.

Relativno počasnejše okrevanje našega izvoza blaga glede na nove članice EU kaže na poslabšanje izvozne konkurenčnosti, kar potrjuje tudi občutno zmanjšanje tržnega deleža Slovenije na svetovnem trgu blaga². V obdobju 2008–2012 je Slovenija zabeležila 23,7-odstotno zmanjšanje tržnega deleža na svetovnem blagovnem trgu³, na trgu EU je bilo zmanjšanje 6,4-odstotno, v državah nekdanje Jugoslavije pa 5,8-odstotno. S krizo se je na svetovnem trgu zmanjšal tudi tržni delež celotne Evropske unije, vendar je bila Slovenija v tem obdobju v skupini držav z večjim padcem (na šestem mestu). Najbolj se je skrčil v letih 2008, 2010 in 2012, potem

ko se je njegovo padanje v letu 2011 skoraj ustavilo. Podatki za prvo polletje letos so nekoliko spodbudnejši, saj kažejo na rast tržnega deleža na svetovnem trgu blaga (1,9 % medletno). K zmanjšanju tržnega deleža v obdobju do leta 2012 so tri petine prispevali različni cenovni in ne-cenovni dejavniki (npr. nekonkurenčne cene, prenizka kakovost, neprilagojenost lokalnemu okusu ipd.). Nadaljnjo petino je prispevala proizvodna struktura in eno petino regionalna struktura izvoza blaga.

Regionalna struktura je eden izmed pomembnejših dejavnikov relativno počasnejšega okrevanja našega izvoza blaga predvsem zaradi počasnega okrevanja izvoza v države nekdanje Jugoslavije, ki predstavljajo relativno večji delež v našem skupnem izvozu

1 Realni izvoz blaga po statistiki nacionalnih računov in po desezoniranih podatkih.

2 Več o gibanju izvozne konkurenčnosti glej UMAR Poročilo razvoju 2013, str. 25–34.

3 Padec tržnega deleža blaga in storitev na svetovnem trgu je bil 19,9-odstoten, podatek Evropske komisije, AMR 2014.

Slika 10: Okrevanje realnega izvoza blaga (statistika nacionalnih računov)

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110

EE LT BG SK LV MT CY RO ES CZ DE PT EU EMU SI NL IT AT UK SE FI

FR DK LU

Desezoniran realni izvoz blaga Q2 2013/Q2 2009, v %

Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: podatki niso razpoložljivi za BE, IE, EL, HU, PL.

75 80 85 90 95 100 105 110 115

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Indeks 2007=100

Vir: UN COMTRADE, preračuni UMAR.

Slovenija EU Češka

Slovaška Madžarska Poljska

90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Nominalni indeks Q2 2009=100, 4-četrtletna drs. sredina

SI (31,2) SI brez bivše Jug. (17,4)

CZ (19,0) SK (16,1)

HU (24,2) PL (24,3)

Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: v oklepaju delež izvoza izven EU v skupnem izvozu blaga.

Slika 11: Sprememba tržnega deleža na svetovnem trgu blaga

Slika 12: Gibanje nominalnega izvoza blaga izven EU

(14)

blaga⁴. Ob počasnem okrevanju evropskih gospodarstev je v večini držav članic EU okrevanje izvoza v EU počasnejše od okrevanja izvoza izven EU. Enako velja tudi za Slovenijo, vendar se je naš izvoz izven EU povečal manj kot v drugih državah.

Ključni razlog za to je počasno okrevanje izvoza v države nekdanje Jugoslavije, ki imajo bistveno večji delež v našem izvozu (lani 13,8 %) v primerjavi z novimi državami članicami⁵. Okrevanje našega izvoza blaga izven EU glede na nekatere nove države članice EU pa je relativno boljše, če izločimo države nekdanje Jugoslavije. Nominalni izvoz blaga v države nekdanje Jugoslavije je bil v drugem četrtletju letos le 16,5 % večji kot v drugem četrtletju 2009, skupni nominalni izvoz blaga pa je bil večji za 42,5 %. Ključni razlog za počasno okrevanje izvoza v te države je relativno počasnejše okrevanje gospodarstev teh držav, kar velja zlasti za Hrvaško, v manjši meri tudi za Srbijo ter Bosno in Hercegovino⁶. Na počasno okrevanje izvoza na te trge vpliva tudi poslabšanje naše izvozne konkurenčnosti, kar kaže zmanjšanje našega tržnega deleža v teh državah v obdobju 2008–2012, čeprav je bilo to manjše kot zmanjšanje tržnega deleža na svetovnem trgu.

4 Primerjamo Eurostat originalne podatke o nominalnem izvozu blaga. Hrvaško smo vključili v skupino držav nekdanje Jugoslavije, ker je postala članica EU šele julija 2013.

5 Delež izvoza v države bivše Jugoslavije je lani na Madžarskem znašal 3,9 %, Slovaškem 1,0 %, Češkem 0,8 % in Poljskem 0,7 %.

6 BDP na Hrvaškem je lani za ravnjo iz leta 2008 zaostajal za 10,9 %, v Srbiji za 2,7 %, v Bosni in Hercegovini za 1,7 %, medtem ko je BDP v EU za to ravnjo zaostajal 1,2 %.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v tretjem četrtletju kljub septembrski rasti še nekoliko zmanjšal. K padcu je največ prispevala proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah, ki se je v tretjem četrtletju znova zmanjšala. Proizvodnja v nizko tehnološko zahtevnih panogah je podobno kot v preteklih četrtletjih ostala skoraj nespremenjena, v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je znova povečala (desez.). Ob nadaljnjem zmanjšanju je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih tudi v tretjem četrtletju manjša kot v enakem obdobju lani (-2,0 % del. dnem prilagojeno). Manjša je ostala v nizko tehnološko zahtevnih panogah (-3,4 %), kjer je bil padec še vedno največji v tekstilni, lesni in pohištveni industriji. Ob zmanjševanju od začetka leta je bila medletno nižja v tehnološko zahtevnejših panogah (-3,9 %). Višja kot pred letom je ostala le v kemični in farmacevtski industriji, kjer se je rast v tretjem četrtletju močno umirila¹⁰. Ob okrevanju od konca lanskega leta

10 V tretjem četrtletju je bila proizvodnja v kemični in farmacevtski industriji medletno višja za okoli 1,5 %, v prvi polovici leta pa v povprečju za desetino. K šibki rasti v tretjem četrtletju je prispeval predvsem avgustovski padec, ki pa je bil predvsem posledica visoke proizvodne aktivnosti avgusta lani.

60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: SURS, preračuni UMAR Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj

Slika 13: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog

je bila proizvodnja višja kot pred letom v srednje nizko tehnoloških zahtevnih panogah (4,1 %), najbolj je aktivnost iz enakega obdobja lani presegla dejavnost popravila in montaža strojev in naprav.

Zaostanek za obsegom proizvodnje iz leta 2008 se je v tretjem četrtletju še povečal in ostal med največjimi v EU.

Obseg proizvodnje v EU se je po zmanjšanju ob koncu lanskega leta povečal (desez.) in bil v tretjem četrtletju podoben kot v enakem obdobju lani ter za proizvodnjo iz leta 2008 zaostal za okoli 7,0 o. t. Zaostanek za proizvodnim obsegom iz leta 2008 je v Sloveniji še vedno večji kot v povprečju EU (za okoli 15,0 o. t.), medtem ko je večina novih držav članic že dosegla ali presegla ravni proizvodnje iz leta 2008. Med našimi pomembnejšimi partnericami iz evrskega območja tudi Avstrija in Nemčija dosegata predkrizne ravni, Francija in predvsem Italija pa za ravnmi iz leta 2008 zaostajata.

60 70 80 90 100 110 120 130

PL RO LV SK EE LT BE*

CZ IE AT*

DE NL HU* MT UK EU-28

DK PT LU FR SE BG SI FI IT CR ES GR CI*

Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: * podatki za Q3 2013 za 2 meseca.

Slika 14: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v državah EU v 3. četrtletju 2013

(15)

Obeti za konec leta se po podatkih poslovnih tendenc izboljšujejo. Kljub poslabšanju sredi leta večina anketiranih podjetij pričakuje, da se bo povpraševanje (predvsem izvozno¹¹) do konca leta krepilo. Prihodki od prodaje so se po rasti v prvi polovici leta v tretjem četrtletju sicer nekoliko zmanjšali (-0,7 % desez.) in ostali medletno manjši (-0,8 %) na domačem in tujem trgu¹². Ob pričakovani krepitvi povpraševanja večina podjetij pričakuje naraščanje proizvodnje, vendar pa večinoma še vedno pričakujejo zmanjševanje števila zaposlenih. V prvih devetih mesecih je bilo v predelovalnih dejavnostih zaposlenih 3,3 % manj delavcev kot v enakem obdobju lani.

Gradbena aktivnost se je v tretjem četrtletju znova okrepila.

Vrednost opravljenih gradbenih del se je v tretjem četrtletju povečala za 7,0 % (desez.). Kljub drugi zaporedni četrtletni rasti je ostala nižja kot v enakem obdobju lani (-4,2 %), kar pa je precej manj kot v predhodnih četrtletjih.

Na četrtletni ravni se je okrepila gradnja inženirskih objektov, ki je dosegla raven izpred enega leta. Gradnja stavb je bila na podobni ravni kot preteklo četrtletje in ostaja znatno nižje kot pred letom.

Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec tretjega četrtletja za 33,1 % višja kot pred letom. Povečanje je bilo najvišje v gradnji inženirskih objektov, kjer je zaloga pogodb za več kot polovico višja kot v enakem obdobju lani – po naši oceni gre predvsem za pogodbe vezane na izgradnjo komunalne infrastrukture, sofinancirane

11 Po podatkih poslovnih tendenc se je zmanjšal delež podjetij, ki navajajo nezadostno tuje povpraševanje kot omejitveni dejavnik v zadnjem četrtletju. Delež podjetij, ki kot omejitev navajajo nezadostno domače povpraševanje, pa je ostal podoben kot v tretjem četrtletju.

12 V tretjem četrtletju so bili sicer prvič letos medletno manjši prihodki od prodaje na trgih izven evrskega območja (-3,7 %, 4,0 % v prvi polovici leta) in medletno večji prihodki od prodaje v evrskem območju (1,3 %, -0,9 % v prvi polovici leta).

Slika 15: Kazalniki pričakovanj po podatkih poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13

Desezonirano ravnotežje, v o. t., 3-mes. drseča sredina

Pričakovano zaposlovanje Pričakovane cene Pričakovana proizvodnja Pričakovano skupno povpr.

Pričakovan izvoz

Slika 16: Vrednost opravljenih gradbenih del

0 20 40 60 80 100 120

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Gradbeništvo Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Nestanovanjske stavbe

z EU sredstvi. Zaloga pogodb v tem segmentu celo presega raven indikatorja pred nastopom krize. V gradnji nestanovanjskih stavb je zaloga pogodb na podobni ravni kot leto pred tem, kar pa je še vedno približno pol manj kot pred začetkom krize. V zadnjem obdobju se je močno znižala zaloga pogodb za gradnjo stanovanjskih stavb, ki dosega manj kot petino vrednosti predkrizne ravni.

Z izdajo gradbenih dovoljenj v tretjem četrtletju 2013 je bila predvidena gradnja 771 stanovanj, kar je 1,8 % manj kot v tretjem četrtletju 2012. Število stanovanj, predvidenih z izdajo gradbenih dovoljenj, se je v obdobju 2007–2012 znižalo za 70,0 %, v zadnjem letu pa se je nekoliko okrepilo. V zadnjih štirih četrtletjih se je število stanovanj, predvidenih z izdajo gradbenih dovoljenj, povečalo za 9,2 %, kar je posledica povečanja števila stanovanj v

0 400.000 800.000 1.200.000 1.600.000 2.000.000 2.400.000 2.800.000

Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

V m2

Vir: SURS

Nestanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe

Slika 17: Skupna površina stavb, predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji

(16)

enostanovanjskih stavbah (14,3 %). V večstanovanjskih stavbah so se izdana gradbena dovoljenja nadalje znižala (-6,8 %), njihovo število je bilo manj kot petina tistih v letu 2008.

Kazalnik zaupanja v gradbeništvu se je novembra ohranil na relativno ugodni ravni. Vrednost kazalnika zaupanja je dosegla najnižjo vrednost v letu 2010, v letih 2011 in 2012 se je malo povečala, letos pa se je tendenca krepitve pospešila. Močno se je vrednost kazalnika zaupanja povečala poleti in avgusta dosegla najvišjo vrednost po oktobru 2008, v naslednjih mesecih pa se je malce znižala.

V zadnjem letu se je vrednost kazalnika najbolj povečala v gradnji inženirskih objektov, okrepila pa se je tudi v drugih dveh segmentih gradbeništva (gradnji stavb in specializiranih gradbenih delih).

Prihodek v vseh trgovinskih panogah se je v tretjem četrtletju zmanjšal (desez.) in bil, razen v trgovini z motornimi vozili, manjši kot pred letom. Po povečanju prodaje predvsem trajnega in poltrajnega blaga pred dvigom stopenj DDV v drugem četrtletju se je prihodek v trgovini na drobno v tretjem četrtletju zmanjšal in dosegel najnižjo raven po letu 2008. Po rasti v prejšnjem četrtletju se je zmanjšal tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravili, kjer se je po relativno velikem julijskem zmanjšanju v naslednjih mesecih¹³ znova krepil in bil septembra na podobni ravni kot maja letos. Zmanjšal se je tudi prihodek v trgovini na debelo, ki je bil konec četrtletja na podobni ravni kot sredi leta 2011. V tretjem četrtletju je bil prihodek v trgovini na drobno in v trgovini na debelo nižji, v trgovini z motornimi vozili pa višji kot v enakem obdobju lani.

Znotraj trgovine na drobno se je v tretjem četrtletju najbolj zmanjšala prodaja v trgovini z neživili. Prihodek v trgovini z neživili se je po prekinitvi v drugem četrtletju, ko se je pred dvigom stopenj DDV močno okrepil prihodek v segmentu

13 Zaradi višje prodaje novih avtov pravnim osebam.

70 75 80 85 90 95 100 105

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Trgovina na drobno, real. od tega Motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom.

Slika 18: Prihodek v trgovinskih panogah

trgovine s trajnim in poltrajnim blagom,¹⁴ nadalje zmanjšal in tako dosegel najnižjo raven po letu 2008. Negativna gibanja so se ob slabih razmerah na trgu dela in negotovosti glede prihodnosti nadaljevala tudi v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, kjer se nadaljuje previdnost potrošnikov pri nakupih, spreminjanje nakupovalnih navad¹⁵ in selitev v diskontne trgovine. Zmanjšal se je tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki je ob manjši količini prodanih motornih goriv tudi najbolj zaostajal za lanskoletno ravnjo.

Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)¹⁶ se je povečal tretje četrtletje zapored (desez.), vendar je ostal medletno nižji (-2,1 %). Najbolj (1,6 % desez.) se je povečal prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja, znova se je povečal tudi gostinski prihodek. Nekoliko se je povečal tudi prihodek raznovrstnih poslovnih storitev, vendar se je znotraj njih zmanjšal prihodek poprej hitro rastočih zaposlovalnih dejavnosti. Močno se je zmanjšal prihodek v strokovno–tehničnih storitvah (-2,9 %), saj se je znižal prihodek projektantskih in pravno–računovodskih.

Kljub rasti prihodka v telekomunikacijskih storitvah, tudi zaradi podražitve storitev¹⁷, se je nekoliko znižal prihodek informacijsko–komunikacijskih storitev. Rast prihodka največjega ponudnika telekomunikacijskih storitev¹⁸ je še naprej dosti nižja od rasti prihodka ostalih, kar je lahko pokazatelj večje konkurence v panogi.

14 Trgovina s pohištvom in gradbenim materialom in v prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami

15 Zamenjava obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi znamkami, nakupi izdelkov predvsem v akcijah in promocijah in to v več trgovinah.

16 Gre za dejavnosti H–N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št.

1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih.

17 Po več kot dve in pol letnemu padanju cen telefonskih storitev in izdelkov je v tretjem četrtletju prišlo do velikega povečanja (za 3,0 % desez.; nominalna rast prihodka v telekomunikacijah je bila 0,6 %).

18 Po četrtletnih poročilih Telekoma Slovenija je ta družba v tretjem četrtletju prodajne prihodke glede na drugo četrtletje povečala za 0,9 %, celotna panoga pa za 3,8 % (nedesez.).

Slika 19: Prihodek v trgovini na drobno z neživili

50 60 70 80 90 100 110 120

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Trgovina z zdravili, kozmetiko Trgovina s tekstilom, oblačili, obutvijo Trgovina s pohištvom, gradb. materialom

Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi Trgovina z račun., telek. napravami, knjigami in športno opremo

(17)

Okvir 3: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa v 2. četrtletju 2013 Obseg blagovnega prometa se je v drugem četrtletju zmanjšal

zaradi manjšega mednarodnega cestnega blagovnega prometa. Obseg cestnega blagovnega prometa trendno pada, obseg železniškega pa stagnira že leto in pol (desez.).

Mednarodni cestni blagovni promet se je po rasti v prvem četrtletju zmanjšal in bil medletno za 4,3 % nižji. Medletni padec je bil v veliki meri rezultat manjše blagovne menjave z Nemčijo¹, obseg prevozov domačih prevoznikov med Slovenijo in Nemčijo je bil nižji za tretjino. Večja rast obsega prevozov v notranjem prometu, je bila predvsem rezultat rasti aktivnosti v gradbeništvu². Ob ugodnih gibanjih v gradbeništvu in večjem odkupu lesa³ je bil obseg prevozov v notranjem prometu medletno večji za 18,0 %. Obseg železniškega blagovnega prometa (razen v zadnjem četrtletju 2012) stagnira že leto in pol in ostaja nekoliko pod ravnjo iz predkriznega leta 2008.

1 Izvoz blaga v Nemčijo je bil v drugem četrtletju medletno nižji za 2,2 %.

2 Vrednost opravljenih gradbenih del se je v drugem četrtletju povečala za 4,4 % (desez.). Medletno je bil za okoli desetino večji obseg prevoza rud in kamnin ter nekovinskih mineralnih izdelkov, ki predstavljajo okoli tretjino prepeljanega blaga v notranjem prometu.

3 Medletno je bil odkup lesa večji za 13,0 %. Prevoz lesa in kmetijskih pridelkov predstavlja več kot desetino prepeljanega blaga v notranjem prometu.

Slika 20: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa

200 300 400 500 600 700 800 900 1.000 1.100 1.200

2.800 2.900 3.000 3.100 3.200 3.300 3.400 3.500 3.600 3.700 3.800

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 V mio tonskih km, desezonirano

V mio tonskih km, desezonirano

Cestni mednarodni (leva os) Železniški (desna os) Cestni notranji (desna os)

Slika 22: Poslovne tendence

Razpoloženje v gospodarstvu po izboljševanju v začetku leta v drugi polovici leta ostaja skoraj nespremenjeno. V predelovalnih dejavnostih je razpoloženje tudi novembra ostalo podobno kot sredi leta, nekoliko boljše pa je bilo v gradbeništvu, storitvenih dejavnostih in med potrošniki, kjer pa se je v zadnjih mesecih nekoliko poslabšalo.

Po izboljšanju ob dvigu DDV sredi letošnjega leta se poslabšuje razpoloženje v trgovini na drobno.

Slika 21: Nominalni prihodek v tržnih storitvah

75 80 85 90 95 100 105

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Trg dela

Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih nehale poslabševati, vendar ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih¹⁹, ki se je v začetku leta še zmanjševalo, v zadnjih mesecih ostaja skoraj nespremenjeno (desez.), k čemur prispeva predvsem povečanje aktivnosti v gradbeništvu.

19 Po SRDAP; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki