PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
EMA MITEVSKI
PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIČKA FAKULTETA
Študijski program: Biologija-gospodinjstvo
Znanje dijakov 1. in 2. letnika srednje šole v Ljubljani o evoluciji človeka
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar Kandidatka: Ema Mitevski
Ljubljana, september 2016
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Diplomsko delo je zaključek dvopredmetnega univerzitetnega študijskega programa Biologija in gospodinjstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Opravljeno je bilo v skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof. dr. Jelka Strgar.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: doc. dr. Iztok Tomažič Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar Član: izr. prof. dr. Petra Golja
Datum zagovora:
Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki identična tiskani verziji.
Naloga je rezultat lastnega dela.
Ema Mitevski
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Jelka Strgar za vse strokovne nasvete in pomoč pri pripravi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi učiteljicama prof. Lidiji Gnidovec in prof.
Jerneji Seibert, ki sta bili pripravljeni sodelovati v raziskavi.
Zahvaljujem se tudi svoji družini za podporo pri doseganju ciljev in vsem drugim, ki so mi stali ob strani pri nastanku diplomskega dela.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dn
DK 575.8:373.3(043.2)
KG znanje / evolucija človeka / srednja šola / biologija/ prvi in drugi letnik
AV MITEVSKI, Ema
SA STRGAR, Jelka (mentorica)
KZ SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
LI 2016
IN ZNANJE DIJAKOV 1. IN 2. LETNIKA SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI O EVOLUCIJI ČLOVEKA
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij) OP 66 str., 3 pregl., 34 sl., 1 pril., 28 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI Evolucija človeka je ključ biologije za razumevanje našega življenja. V sklopu pouka v šoli predstavlja pomemben del, kjer razložimo, kdaj, kje in kako se je razvijala naša vrsta skozi čas. Dijaki se s temelji evolucije človeka srečajo že v osnovni šoli. V srednjih šolah biologija ni obvezen predmet in nastopa samo v naravoslovnih programih. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšno je znanje dijakov Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani o evoluciji človeka. V raziskovalnem delu smo želeli preveriti ali je znanje dijakov povezano s spolom, starostjo in različnim programom, ki ga obiskujejo. Zanimala nas je tudi splošna izobraženost dijakov in napačne predstave o evoluciji človeka. Vprašalnik je izpolnilo 296 dijakov 1. in 2. letnika gimnazijskega programa, veterinarskega in živilskega programa. V raziskavi nismo ugotovili razlik med starostjo; glede na spol so se bolje odrezali fantje.
Ugotovili pa smo tudi razlike v znanju med različnimi programi, ki jih dijaki obiskujejo. Tako so dijaki gimnazijskega programa pokazali več znanja kot dijaki živilskega in veterinarskega programa.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016 KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dn
DC 575.8:373.3(043.2)
CX Knowledge of human evolution/ secondary school/ biology/ 1th and 2th grade AU MITEVSKI, Ema
AA STRGAR, Jelka (supervisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 PB University of Ljubljana, Faculty of education PY 2016
TI KNOWLEDGE OF HUMAN EVOLUTION AMONG THE 1TH AND 2TH GRADE SECONDARY SCHOOL STUDENTS IN LJUBLJANA
DT Graduation Thesis (University Studies) NO 66 p., 3 tab., 34 fig., 1 ann., 28 ref.
LA sl AL sl/en
AB In Biology, human evolution is a key factor to understanding human life on Earth. It is also an important segment of school curriculum as the occasion to explain when, where and how our species has evolved over time. Pupils first learn about the basics of human evolution in elementary school. Later on, Biology is only a compulsory subject in science-oriented secondary schools. The goal of the diploma thesis paper was to establish how well the pupils of Biotechnical Educational Centre Ljubljana know human evolution. The aim of the research was to verify whether the level of knowledge is linked to a pupils' gender, age, and the educational programme they attend. The survey focused on the pupil's general knowledge of human evolution and any misconceptions they might have of the topic. 296 pupils of the first and second year of the General Upper Secondary School and Veterinary Technical School programme, and the School of Food Processing programme, filled out the survey. The survey showed no particular difference when it came to age of respondents, it did however show that boys had better knowledge of the topic than the girls. Differences were also apparent when it came to the educational programme, as those attending General Upper Secondary School programme showed more thorough knowledge of the topic than their peers enrolled in the Veterinary Technical School and the School of Food Processing programmes.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Kazalo vsebine
1 UVOD...1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA...1
1.2 CILJI...2
1.3 HIPOTEZE...2
2 PREGLED LITERATURE...3
2.1 EVOLUCIJA...3
2.1.1 EVOLUCIJA ČLOVEKA...3
2.2 POUČEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA...4
2.3 RAZUMEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA...5
2.4 EVOLUCIJA ČLOVEKA V UČNEM NAČRTU...6
3 MATERIAL IN METODE...9
3.1 VZOREC...9
3.2 VPRAŠALNIK IN ZBIRANJE PODATKOV...10
3.3 POSTOPEK IN OBDELAVE PODATKOV...10
4 REZULTATI...11
5 RAZPRAVA...45
5.1 Časovna umestitev dogodkov o evoluciji človeka (1., 3., 7., 9., 20., 21., 24. in 27. vprašanje)...45
5.2 Krajevna umestitev dogodkov o evoluciji človeka (2., 4. in 5. vprašanje)...46
5.3 Preverjanje učenčevega evolucijskega znanja (8., 10., 11., 12., 15., 16., 18., 22., 26., 29. in 32. vprašanje)...47
5.4 Preverjanje dijaškega znanja genetike (13., 14. in 28. trditev)...48
5.5 Odnos do kreacionizma (23. in 30. vprašanje)...49
5.6 Preverjanje dijakove splošne razgledanosti in odnos do vprašalnika (6. vprašanje, 17., 25., 31., 33. in 34. trditev)...50
6 SKLEPI...52
7 POVZETEK...54
8 VIRI...55
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Razporeditev dijakov glede na program, ki ga obiskujejo...9
Preglednica 2: Razporeditev dijakov glede na letnik srednje šole, ki ga obiskujejo...9
Preglednica 3: Razporeditev dijakov glede na spol...9
Kazalo grafov
Graf 1: Razporeditev odgovorov dijakov na prvo vprašanje...11Graf 2: Razporeditev odgovorov dijakov na drugo vprašanje...12
Graf 3: Razporeditev z deleži odgovorov dijakov na tretje vprašanje...13
Graf 4: Razporeditev odgovorov dijakov na četrto vprašanje...14
Graf 5: Razporeditev odgovorov dijakov na peto vprašanje...15
Graf 6: Razporeditev odgovorov dijakov na šesto vprašanje...16
Graf 7: Razporeditev odgovorov dijakov na sedmo vprašanje...17
Graf 8: Razporeditev odgovorov dijakov na osmo vprašanje...18
Graf 9: Razporeditev odgovorov dijakov na deveto vprašanje...19
Graf 10: Razporeditev odgovorov dijakov na deseto vprašanje...20
Graf 11: Razporeditev odgovorov dijakov na enajsto vprašanje...21
Graf 12: Razporeditev odgovorov dijakov na dvanajsto vprašanje...22
Graf 13: Razporeditev odgovorov dijakov na trinajsto vprašanje...23
Graf 14: Razporeditev odgovorov dijakov na štirinajsto vprašanje...24
Graf 15: Razporeditev odgovorov dijakov na petnajsto vprašanje...25
Graf 16: Razporeditev odgovorov dijakov na šestnajsto vprašanje...26
Graf 17: Razporeditev odgovorov dijakov na sedemnajsto vprašanje...27
Graf 18: Razporeditev odgovorov dijakov na osemnajsto vprašanje...28
Graf 19: Razporeditev odgovorov dijakov na devetnajsto vprašanje...29
Graf 20: Razporeditev odgovorov dijakov na dvajseto vprašanje...30
Graf 21: Razporeditev odgovorov dijakov na enaindvajseto vprašanje...31
Graf 22: Razporeditev odgovorov dijakov na dvaindvajseto vprašanje...32
Graf 23: Razporeditev odgovorov dijakov na triindvajseto vprašanje...33
Graf 24: Razporeditev odgovorov dijakov na štiriindvajseto vprašanje...34
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 25: Razporeditev odgovorov dijakov na petindvajseto vprašanje...35
Graf 26: Razporeditev odgovorov dijakov na šestindvajseto vprašanje...36
Graf 27: Razporeditev odgovorov dijakov na sedemindvajseto vprašanje...37
Graf 28: Razporeditev odgovorov dijakov na osemindvajseto vprašanje...38
Graf 29: Razporeditev odgovorov dijakov na devetindvajseto vprašanje...39
Graf 30: Razporeditev odgovorov dijakov na trideseto vprašanje...40
Graf 31: Razporeditev odgovorov dijakov na enaintrideseto vprašanje...41
Graf 32: Razporeditev odgovorov dijakov na dvaintrideseto vprašanje...42
Graf 33: Razporeditev odgovorov dijakov na triintrideseto vprašanje...43
Graf 34: Razporeditev odgovorov dijakov na štiriintrideseto vprašanje...44
PEDAGOŠKA FAKULTETA
EMA MITEVSKI
ZNANJE DIJAKOV 1. IN 2. LETNIKA SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI O EVOLUCIJI ČLOVEKA
DIPLOMSKO DELO
Ljubljana, 2016
PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: biologija-gospodinjstvo
EMA MITEVSKI
Mentor: izr. prof. dr. Jelka Strgar
ZNANJE DIJAKOV 1. IN 2. LETNIKA SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI O EVOLUCIJI ČLOVEKA
DIPLOMSKO DELO
Ljubljana, 2016
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Diplomsko delo je zaključek dvopredmetnega univerzitetnega študijskega programa Biologija in gospodinjstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Opravljeno je bilo v skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof. dr. Jelka Strgar.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: doc. dr. Iztok Tomažič Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar Član: izr. prof. dr. Petra Golja
Datum zagovora:
Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki identična tiskani verziji.
Naloga je rezultat lastnega dela.
Ema Mitevski
1
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Jelka Strgar za vse strokovne nasvete in pomoč pri pripravi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi učiteljicama prof. Lidiji Gnidovec in prof.
Jerneji Seibert, ki sta bili pripravljeni sodelovati v raziskavi.
Zahvaljujem se tudi svoji družini za podporo pri doseganju ciljev in vsem drugim, ki so mi stali ob strani pri nastanku diplomskega dela.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dn
DK 575.8:373.3(043.2)
KG znanje / evolucija človeka / srednja šola / biologija/ prvi in drugi letnik
AV MITEVSKI, Ema
SA STRGAR, Jelka (mentorica)
KZ SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
LI 2016
IN ZNANJE DIJAKOV 1. IN 2. LETNIKA SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI O EVOLUCIJI ČLOVEKA
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij) OP 66 str., 3 pregl., 34 sl., 1 pril., 28 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI Evolucija človeka je ključ biologije za razumevanje našega življenja. V sklopu pouka v šoli predstavlja pomemben del, kjer razložimo, kdaj, kje in kako se je razvijala naša vrsta skozi čas. Dijaki se s temelji evolucije človeka srečajo že v osnovni šoli. V srednjih šolah biologija ni obvezen predmet in nastopa samo v naravoslovnih programih. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšno je znanje dijakov Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani o evoluciji človeka. V raziskovalnem delu smo želeli preveriti ali je znanje dijakov povezano s spolom, starostjo in različnim programom, ki ga obiskujejo. Zanimala nas je tudi splošna izobraženost dijakov in napačne predstave o evoluciji človeka. Vprašalnik je izpolnilo 296 dijakov 1. in 2. letnika gimnazijskega programa, veterinarskega in živilskega programa. V raziskavi nismo ugotovili razlik med starostjo; glede na spol so se bolje odrezali fantje.
Ugotovili pa smo tudi razlike v znanju med različnimi programi, ki jih dijaki obiskujejo. Tako so dijaki gimnazijskega programa pokazali več znanja kot dijaki živilskega in veterinarskega programa.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016 KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dn
DC 575.8:373.3(043.2)
CX Knowledge of human evolution/ secondary school/ biology/ 1th and 2th grade AU MITEVSKI, Ema
AA STRGAR, Jelka (supervisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 PB University of Ljubljana, Faculty of education PY 2016
TI KNOWLEDGE OF HUMAN EVOLUTION AMONG THE 1TH AND 2TH GRADE SECONDARY SCHOOL STUDENTS IN LJUBLJANA
DT Graduation Thesis (University Studies) NO 66 p., 3 tab., 34 fig., 1 ann., 28 ref.
LA sl AL sl/en
AB In Biology, human evolution is a key factor to understanding human life on Earth. It is also an important segment of school curriculum as the occasion to explain when, where and how our species has evolved over time. Pupils first learn about the basics of human evolution in elementary school. Later on, Biology is only a compulsory subject in science-oriented secondary schools. The goal of the diploma thesis paper was to establish how well the pupils of Biotechnical Educational Centre Ljubljana know human evolution. The aim of the research was to verify whether the level of knowledge is linked to a pupils' gender, age, and the educational programme they attend. The survey focused on the pupil's general knowledge of human evolution and any misconceptions they might have of the topic. 296 pupils of the first and second year of the General Upper Secondary School and Veterinary Technical School programme, and the School of Food Processing programme, filled out the survey. The survey showed no particular difference when it came to age of respondents, it did however show that boys had better knowledge of the topic than the girls. Differences were also apparent when it came to the educational programme, as those attending General Upper Secondary School programme showed more thorough knowledge of the topic than their peers enrolled in the Veterinary Technical School and the School of Food Processing programmes.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Kazalo vsebine
1 UVOD...1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA...1
1.2 CILJI...2
1.3 HIPOTEZE...2
2 PREGLED LITERATURE...3
2.1 EVOLUCIJA...3
2.1.1 EVOLUCIJA ČLOVEKA...3
2.2 POUČEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA...4
2.3 RAZUMEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA...5
2.4 EVOLUCIJA ČLOVEKA V UČNEM NAČRTU...6
3 MATERIAL IN METODE...9
3.1 VZOREC...9
3.2 VPRAŠALNIK IN ZBIRANJE PODATKOV...10
3.3 POSTOPEK IN OBDELAVE PODATKOV...10
4 REZULTATI...11
5 RAZPRAVA...45
5.1 Časovna umestitev dogodkov o evoluciji človeka (1., 3., 7., 9., 20., 21., 24. in 27. vprašanje)...45
5.2 Krajevna umestitev dogodkov o evoluciji človeka (2., 4. in 5. vprašanje)...46
5.3 Preverjanje učenčevega evolucijskega znanja (8., 10., 11., 12., 15., 16., 18., 22., 26., 29. in 32. vprašanje)...47
5.4 Preverjanje dijaškega znanja genetike (13., 14. in 28. trditev)...48
5.5 Odnos do kreacionizma (23. in 30. vprašanje)...49
5.6 Preverjanje dijakove splošne razgledanosti in odnos do vprašalnika (6. vprašanje, 17., 25., 31., 33. in 34. trditev)...50
6 SKLEPI...52
7 POVZETEK...54
8 VIRI...55
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Razporeditev dijakov glede na program, ki ga obiskujejo...9
Preglednica 2: Razporeditev dijakov glede na letnik srednje šole, ki ga obiskujejo...9
Preglednica 3: Razporeditev dijakov glede na spol...9
Kazalo grafov
Graf 1: Razporeditev odgovorov dijakov na prvo vprašanje...11Graf 2: Razporeditev odgovorov dijakov na drugo vprašanje...12
Graf 3: Razporeditev z deleži odgovorov dijakov na tretje vprašanje...13
Graf 4: Razporeditev odgovorov dijakov na četrto vprašanje...14
Graf 5: Razporeditev odgovorov dijakov na peto vprašanje...15
Graf 6: Razporeditev odgovorov dijakov na šesto vprašanje...16
Graf 7: Razporeditev odgovorov dijakov na sedmo vprašanje...17
Graf 8: Razporeditev odgovorov dijakov na osmo vprašanje...18
Graf 9: Razporeditev odgovorov dijakov na deveto vprašanje...19
Graf 10: Razporeditev odgovorov dijakov na deseto vprašanje...20
Graf 11: Razporeditev odgovorov dijakov na enajsto vprašanje...21
Graf 12: Razporeditev odgovorov dijakov na dvanajsto vprašanje...22
Graf 13: Razporeditev odgovorov dijakov na trinajsto vprašanje...23
Graf 14: Razporeditev odgovorov dijakov na štirinajsto vprašanje...24
Graf 15: Razporeditev odgovorov dijakov na petnajsto vprašanje...25
Graf 16: Razporeditev odgovorov dijakov na šestnajsto vprašanje...26
Graf 17: Razporeditev odgovorov dijakov na sedemnajsto vprašanje...27
Graf 18: Razporeditev odgovorov dijakov na osemnajsto vprašanje...28
Graf 19: Razporeditev odgovorov dijakov na devetnajsto vprašanje...29
Graf 20: Razporeditev odgovorov dijakov na dvajseto vprašanje...30
Graf 21: Razporeditev odgovorov dijakov na enaindvajseto vprašanje...31
Graf 22: Razporeditev odgovorov dijakov na dvaindvajseto vprašanje...32
Graf 23: Razporeditev odgovorov dijakov na triindvajseto vprašanje...33
Graf 24: Razporeditev odgovorov dijakov na štiriindvajseto vprašanje...34
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 25: Razporeditev odgovorov dijakov na petindvajseto vprašanje...35
Graf 26: Razporeditev odgovorov dijakov na šestindvajseto vprašanje...36
Graf 27: Razporeditev odgovorov dijakov na sedemindvajseto vprašanje...37
Graf 28: Razporeditev odgovorov dijakov na osemindvajseto vprašanje...38
Graf 29: Razporeditev odgovorov dijakov na devetindvajseto vprašanje...39
Graf 30: Razporeditev odgovorov dijakov na trideseto vprašanje...40
Graf 31: Razporeditev odgovorov dijakov na enaintrideseto vprašanje...41
Graf 32: Razporeditev odgovorov dijakov na dvaintrideseto vprašanje...42
Graf 33: Razporeditev odgovorov dijakov na triintrideseto vprašanje...43
Graf 34: Razporeditev odgovorov dijakov na štiriintrideseto vprašanje...44
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Že od nekdaj so opice očarale ljudi, verjetno zaradi mnogih anatomskih in vedenjskih podobnosti z nami. Toda prvo pravo evolucijsko povezavo med nami in opicami je v 19.
stoletju postavil Charles Darwin (Conroy, 1990). V svoji knjigi O nastanku vrst je pojasnil, da se organizmi s časom spreminjajo in tako v dolgem obdobju nastajajo nove vrste (Bajd, 2013).
Evolucija je ključ biologije za razumevanje življenja na Zemlji. Zato je bistveno, da v šolah poučujemo evolucijo kot osrednji del biologije (National Academy of Science, 1998). V preteklosti smo vprašanja, povezana z izvorom naše vrste, reševali tako, da smo si jih razlagali z nadnaravnimi silami. Danes živimo v svetu znanosti in imamo na vsa vprašanja dostopne odgovore. To znanje je splošno znano, toda velikokrat narobe razumljeno, zato moramo za poučevanje evolucije človeka uporabljati različne prijeme poučevanja. Različni avtorji imajo različne ideje in prijeme, kako najboljše dijakom približati to vsebino. Nekateri menijo, da bi moral vsak dijak usvojiti splošno ogrodje evolucije človeka in ne begajočih dolgih seznamov imen (Alles in Stevenson, 2003). Drugi menijo, da bi dijakom morali približati evolucijo človeka s pomočjo zgledov iz evolucijskega razvoja (Pobiner, 2012). Toda vseeno imamo v literaturi zelo malo predlogov o tem, kako dejansko poučevati evolucijo človeka in jo približati dijakom, da jo bodo razumeli (Flammer, 2003).
V raziskavi leta 2012 (Povšič) o poznavanju neandertalca v slovenskih osnovnih šolah so ugotovili, da je znanje učencev slabo. Zato predvidevamo, da tudi znanje o sodobnem človeku (Homo sapiens) ni veliko boljše.
V osnovnih šolah v Sloveniji trenutno obravnavajo evolucijo sodobnega človeka zelo splošno, z enim samim operativnim ciljem (Vilhar in sod., 2011). Učni načrt biologije za gimnazije pa evolucijo obravnava obširneje, a slabo predznanje o evoluciji človeka otežuje nadgradnjo teh vsebin (Vilhar in sod., 2008).
1
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Globina in količina obravnavane snovi o človekovem izvoru sta velikokrat prepuščeni učiteljem. Toda dijaki bi to temo morali obvladati na nivoju razumevanja in uporabe tega znanja. Saj je evolucija osrednja organizacijska enota biologije.
Pri ugotavljanju znanja moramo upoštevati tudi to, da imamo več veljavnih učbenikov za biologijo, ki sicer vsi sledijo istemu učnemu načrtu, vendar se kljub vsemu med seboj razlikujejo, kar je tudi eden od dejavnikov, ki lahko vplivajo na znanje.
1.2 CILJI
Z raziskavo želimo ugotoviti, ali imajo dijaki 1. in 2. letnika srednje šole dovolj znanja o evolucijskem razvoju vrste Homo sapiens. Preveriti želimo, ali je znanje dovolj obsežno (t.j.
ali dijaki dosežejo vsaj 60-odstotno uspešnost na testu), ter ali dosega splošno razgledanost in stopnjo razumevanja, kot jo predpisuje učni načrt (Vilhar in sod., 2008).
1.3 HIPOTEZE
Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:
Dijaki imajo zadovoljivo znanje o evolucijskem razvoju vrste Homo sapiens.
Med dijaki 1. in 2. letnika ni razlike v znanju evolucije človeka.
Med dekleti in fanti ni razlike v znanju evolucije človeka.
Med dijaki različnih programov obstaja razlika v znanju evolucije človeka. Dijaki programa tehniška gimnazija imajo največ znanja, sledijo jim dijaki programa veterinarski tehnik, tem pa živilsko prehranski tehnik.
Dijaki imajo nekatere značilne napačne predstave, povezane z evolucijo človeka.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
2 PREGLED LITERATURE
2.1 EVOLUCIJATekom časa se vsa živa bitja na Zemlji spreminjajo. Spremembe znotraj posameznih generacij so majhne, toda s kopičenjem le-teh se organizmi počasi spreminjajo in sčasoma ta proces lahko vodi v nastanek novih vrst. S postopnim spreminjanjem iz skupnega prednika so se razvile vse vrste živeče na Zemlji, kar nam nakazujejo podobnosti med posameznimi organizmi (Futuyma, 2005). Tako lahko povemo, da je evolucija lastnost živih organizmov, ki temelji na njihovi variabilnosti in naravnem izboru. Spreminjanje organizmov temelji na spoznanjih o fosilih o še živečih vrstah in na primerjavi značilnosti in načina življenja danes živečih vrst (Campbell, 2014).
Prvi je do teh spoznanj prišel oče evolucije Charles Darwin, ki je skoraj tri desetletja zbiral in dokumentiral opazovane evolucijske spremembe. Trdil je, da okolje deluje na raznolikost organizmov. Bolje prilagojeni organizmi so bolj sposobni razmnoževanja v danem okolju in tako prispevajo več potomcev naslednji generaciji (Bajd, 2013). Darwin (1854, v Bajd, 2010) je trdil, da je glavni vzrok za nastanek novih vrst naravna selekcija in da so različne vrste nastale iz skupnih prednikov. Kot dokaz je imel številne fosile, ki jih je našel na poti po svetu.
Tako so se tekom daljšega časovnega obdobja razvijale različne vrste, ki pa so imele še vedno veliko podobnosti.
2.1.1 EVOLUCIJA ČLOVEKA
V času francoske revolucije je prevladovalo mnenje, da je Zemljo in vse na njej ustvaril Bog.
Kasneje se je izoblikovalo novo prepričanje in sicer, da je Bog ustvaril Zemljo, vendar pa se kasneje ni vmešaval v razvoj organizmov na njej (Bajd, 2013). Takšna prepričanja se pojavljajo še danes, zato je razlaganje in poučevanje evolucije ena težjih nalog biologov in učiteljev biologije.
Genetik in raziskovalec, ki je znatno prispeval k sodobnemu razumevanju evolucije Theodosius Dobzhansky je leta 1973 objavil članek z naslovom: "Nič ni v biologiji smiselnega, če ni obravnavano v luči evolucije". Za članek je dobil negativno kritiko cerkve in ga branil z razlago velike biodiverzitete in povezave med organizmi na Zemlji. Danes se vsi znanstveniki, biologi strinjajo z njegovo razlago (Farber, 2016). Zato ima evolucija danes
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
vse večjo pomembno vlogo in osrednje mesto v biologiji, saj predstavlja ključ za razumevanje delovanja živih sistemov (Vilhar, 2009).
Ljudje so se velikokrat spraševali, kakšna je povezava med človekom in opicami, verjetno zaradi vedenjskih in anatomskih podobnosti. Nekatera plemena so opice častila kot gozdne ljudi (Conroy, 1990). Danes je splošno znano, da človek biološko spada med sesalce in prvake (primate), torej med opice. Po fosilnih ostankih sodeč se je pred približno sedmimi milijoni let ločil od svojih prednikov. Najpomembnejše spremembe so bile sprva dvonožna hoja in uporaba orodja, kasneje pa se je povečala tudi prostornina možganov. V času razvoja se je razvilo veliko predniških oblik človeka, toda do danes so izumrle vse, razen ene in to je Homo sapiens ali misleči človek, ki ji pripadamo in obstaja že okoli 200.000 let (Campbell, 2014).
2.2 POUČEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA
Prve strokovne knjige in šolske učbenike za osnovne in srednje šole o evoluciji človeka smo v Sloveniji dobili po drugi svetovni vojni (Bajd, 2012). Tako se je teorija evolucije človeka vključila v učni načrt že leta 1945 (Vesel, 1977). Danes na knjižnih policah najdemo zelo malo strokovne literature o evoluciji človeka, saj se za tako majhen trg, kot je slovenski, založnikom ne splača tiskati tovrstnih knjig. Ker pa se znanost hitro razvija in nove raziskave prinašajo nova spoznanja, so stare izdaje strokovnih knjig o evoluciji človeka že zastarele (Bajd, 2012). Danes živimo v svetu informacij, ki jih večinoma dobimo s pomočjo televizije in spleta. Ker smo obkroženi z velikimi količinami nepopolnih, zavajajočih, pristranskih in celo napačnih informacij, je potrebno razviti razumevanje, vrednotenje, analizo in kritičnost do njih (Vilhar, 2009). Evolucijska teorija razloži raznolikost organizmov, odnose med njimi, spremembe v populacijah in to, zakaj so nekatere vrste izumrle, druge pa preživele. S porastom izobraževanja in razumevanja evolucije so se močno razvile naravoslovne vede, ki so omogočile pomembna odkritja v medicini, agronomiji in na drugih področjih, ki so izboljšale kvaliteto življenja (Sanders in Bajd, 2009). V zadnjih letih se je spremenil način poučevanja v šolah in tako je evolucija dobila globlji pomen v učbenikih in učnih načrtih. To je pomembno, saj je evolucijska znanost osrednje organizacijsko načelo, ki ga biologi uporabljajo za razumevanje sveta. Evolucija človeka ne razloži samo anatomskih sprememb v času, ampak razloži tudi razvoj in uspešnost človeške vrste. Poudarja enotnost in obenem raznolikost vseh ljudi. Vsi danes živeči ljudje smo si različni, toda vsi imamo skupnega prednika in zato imamo tudi veliko skupnih značilnosti (Bajd, 2011).
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
V srednjih šolah in gimnazijah je temelj pouka biologije raziskovanje in razumevanje kompleksnosti narave in življenja, povezanost človeka z okoljem in razumevanje ekoloških procesov (Vilhar, 2008). Tudi med urami biologije, kjer je prisotna evolucija, se te teme učitelji včasih kar izognejo ali pa samo splošno povedo nekaj osnov evolucije, medtem ko bi lahko prav na osnovi evolucijskega razvoja človeka lažje razložili koncept evolucije (Nickels, 1987). Isti avtor meni, da prav znanje o samem sebi bolj pritegne dijake, kot znanje o nekem drugem organizmu.
Evolucijo v srednjih šolah obravnavajo samo programi s 175 (in 210) urami biologije.
Poučevanje evolucije človeka lahko povežemo še z drugimi predmeti ne samo z biologijo; s sociologijo, zgodovino, okoljsko vzgojo, geografijo, geologijo, umetnostjo, državljansko vzgojo in tudi z jezikom (Bajd, 2010). Interdisciplinarni način poučevanja evolucije človeka bi bil za dijake bolj zanimiv in učinkovitejši pri razumevanju. Veliko srednjih šol predmeta biologije sploh nima, se pa vsak dijak s temelji evolucije človeka spozna že v osnovni šoli.
Primarni cilji vsakega učitelja bi morali biti predstaviti dijakom najpomembnejše koncepte in ideje v biologiji in jim posredovati splošno znanje o vrsti, ki ji pripadamo Homo sapiens.
Eden takšnih konceptov je evolucija človeka, ki mu žal v večini razredov posvečajo zelo malo ali skoraj nič časa. Učiteljem pogosto zmanjka časa za obravnavo evolucije, saj je ta tema obravnavana večinoma na koncu učbenikov in učnih načrtov. Zato se včasih zgodi, da ta del učitelji enostavno izpustijo. Eden od razlogov, zakaj se učitelji izogibajo poučevanju evolucije človeka je tudi ta, da imajo tudi sami zelo slabo znanje o tej temi (Nickels, 1987).
2.3 RAZUMEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA
Evolucija je občutljiva tema. Mnogi dijaki imajo odpor do ideje spoznanja na podlagi svojih verskih prepričanj (Johnson in sod., 2012). Vprašanja, kdo smo, od kod izviramo, kako smo se razili, ob pomanjkanju znanja vzbujajo negotovost, strah in napačne razlage. Obenem vzbujajo veliko zanimanje (Pobiner, 2012). Učenje in razumevanje evolucije si najlažje predstavljamo in sprejmemo na primeru človeka. Uporaba ljudi kot primer evolucijskih sprememb je pedagoško zelo učinkovita, saj ima vsak posameznik interes vedeti nekaj o sebi (Nickels in sod., 1996). Za vsakega izmed nas ima znanstvena razlaga o izvoru in razvoju človeka poseben pomen.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Da bi učenci lažje razumeli evolucijo človeka, lahko kot oceno najlažjih tehnik razlage uporabimo primerjalno anatomijo in primerjalno morfologijo. V današnjem času imamo na voljo veliko različnih pripomočkov, kot so odlitki lobanj, kosti in podobno, ki jih je mogoče kupiti pri specializiranih ponudnikih. Če si šola tega ne more privoščiti, do neke mere zadoščajo tudi fotografije in skice, ki jih med seboj primerjamo. Primerjalna anatomija je posebno uporabna in učinkovita pri obravnavi evolucije človeka in primerjavi različnih vrst človečnjakov. Učenci bodo najlažje oblikovali pravilno predstavo o razvoju človeka oziroma o poteku evolucije pri človeku s primerjavo med današnjimi opicami in nami ter s primerjavo fosilov (Nickels, 1987). Lahko uporabljamo drevo življenja in določamo sorodnosti organizmov ali pa , če je to mogoče, v naravi nabiramo fosile in jih določamo (Pobiner, 2012).
Veliko učiteljev za lažje razumevanje procesov, ki se dogajajo v evoluciji, uporablja različne didaktične igre, kot je na primer »Dropping your genes«, igra s karticami, ki simulirajo evolucijo in ki sta jo pripravila Atkins in Roderick leta 1991 (Johnson in sod., 2012). Povšič (2012) meni, da je znanje, pridobljeno z izkustvenim načinom učenja, trajnejše in kvalitetnejše. Obiski muzejev in ekskurzije na arheološka najdišča so tako pri pouku biologije vedno dobrodošli.
2.4 EVOLUCIJA ČLOVEKA V UČNEM NAČRTU
Leta 2008 je Republiška predmetna komisija za biologijo in ekologijo uvrstila temo Evolucija (25 ur) v predmetni izpitni katalog za maturo. V njem so navedeni cilji, ki jih morajo doseči dijaki pri določeni izpitni vsebini. Za evolucijo, ki obsega tudi evolucijo človeka, so navedeni cilji, ki jih morajo dijaki doseči in sicer, da dijaki (Predmetni izpitni katalog…, 2008):
• razumejo pomen fosilov, kot dokazov za evolucijski razvoj živih sistemov (organizmov, ekosistemov) skozi dolga časovna obdobja;
• razumejo, da so se vsi danes živeči organizmi razvili iz skupnega prednika in da imajo zato enako dolgo evolucijsko zgodovino;
• spoznajo mejnike v evoluciji človeške vrste (Australopithecus afarensis, Homo erectus, Homo sapiens, razširjanje iz Afrike);
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
• razumejo, da je človek del živalskega kraljestva, z živalmi ima skupno evolucijsko zgodovino, veliko podobnosti v temeljnih procesih in organskih sistemih, vendar se od drugih živali razlikuje predvsem v razvoju možganov;
• vedo, da je evolucija človeka droben del skupne evolucijske zgodovine življenja na Zemlji, podvržena enakim zakonitostim in vzorcem; na osnovi sodobnih odkritij razumejo evolucijo človeka v smislu skupnega prednika, divergence različnih vrst hominidov in izumrtja vseh, razen ene vrste izmed teh vrst;
• razumejo pomen razvoja večjih možganov za evolucijsko uspešnost človeka;
• razumejo pomen kulture evolucije za razvoj človeka in vlogo človeka kot usmerjevalca umetne selekcije (gojene rastline, domače živali);
• spoznajo možne vplive sodobnega načina življenja na biotsko evolucijo človeka (npr.
biomedicinski pripomočki, kontrola in zdravljenje bolezni, kontracepcija, razmnoževanje z biomedicinsko pomočjo, genska manipulacija, zmanjšanje izolacije populacij zaradi procesov globalizacije, tehnološko zviševanje nosilnosti okolja, pomen kulturnih vplivov pri izbiri partnerja).
Učni cilji (Katalog znanja…, 1999), ki se nanašajo na evoluciji človeka v srednjem strokovnem izobraževanju, v katerem je tej temi namenjenih 5 učnih ur, so, dijak:
• zna uvrstiti človeka v kraljestvo živali,
• razloži stopnje v biotskem razvoju človeka,
• razloži pojem učlovečenje,
• seznani se z najvažnejšimi materialnimi kulturami človečnjakov in človeka v svetu in pri nas.
V srednjih šolah je program različen. Na gimnazijah pripisujejo 210 ur biologije od tega 25 ur namenjenih evoluciji. Na nekaterih programih poklicne izobrazbe izvajajo 175 ur biologije, spet druge šole, večinoma družboslovne, imajo pouka biologije veliko manj in v učnem načrtu nimajo evolucije človeka (Bajd, 2012). Obstajajo pa tudi različni družboslovni programi, ki v
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
predmetniku nimajo predmeta biologije. Evolucija človeka se pojavlja tudi pri drugih predmetih, velikokrat jo omenjajo pri zgodovini.
Iz tega lahko razberemo, da učni načrt od dijaka ne zahteva veliko znanja s področja evolucije človeka, saj je pri pouku temi evolucije namenjenih največ 25 ur. Učni cilji ne zahtevajo, da bi dijaki vedeli, kako so se različne oblike človečnjakov razvijale, razlikovale, kakšne so bile njihove specifične telesne značilnosti, kako so se prilagajali na okolje, kakšen je bil njihov način življenja in v katerem obdobju so živeli. Pri tako malo učnih urah je namreč nemogoče podati in sprejeti toliko znanja.
Navsezadnje je najpomembnejše, da v skladu z razvojem sodobne biologije, pedagoške stroke ter metodike in didaktike biološkega izobraževanja učitelj strokovno avtonomno spremlja napredek dijakinj in dijakov pri razumevanju vsebinskih konceptov, doseganju spretnosti oziroma procesnih znanj. Pri spremljanje procesnih ciljev naj bo pouk usmerjen na razvijanje zmožnosti za znanstveno raziskovanje, varno uporabo sodobnih tehnologij, sporazumevanje v strokovnem jeziku, uporabo različnih virov za iskanje bioloških informacij ter kritično presojo njihove strokovne korektnosti (Vilhar in sod., 2008).
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
3 MATERIAL IN METODE
3.1 VZORECRaziskavo smo izvedli med dijaki 1. in 2. letnika srednje šole. Zajeli smo tri različne izobraževalne programe na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Celotni vzorec je zajemal 296 dijakov, po dva oddelka 1. in 2. letnika programov tehniška gimnazija (29,7 %), in živilsko prehranski tehnik (25,0 %), ter po trije oddelki smer veterinarski tehnik (preglednica 1). Nekaj več dijakov je obiskovalo prvi letnik (57,4 %) kot drugi letnik (42,6 %) (preglednica 2). Približno dve tretjini dijakov je bilo ženskega spola (59,8 %) in tretjina moškega spola (30,1 %), 10,1 % dijakov pa ni navedlo tega podatka (preglednica 3).
Preglednica 1: Razporeditev dijakov glede na program, ki ga obiskujejo
Program Število dijakov Dijaki [%]
1 88 29,7
2 134 45,3
3 74 25,0
Skupaj 296 100
Preglednica 2: Razporeditev dijakov glede na letnik srednje šole, ki ga obiskujejo
Letnik Število dijakov Dijaki [%]
1 170 57,4
2 126 42,6
Skupaj 296 100
Preglednica 3: Razporeditev dijakov glede na spol
Spol Število dijakov Dijaki [%]
Ženski 177 59,8
Moški 89 30,1
Ni odgovora 30 10,1
Skupaj 296 100
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
3.2 VPRAŠALNIK IN ZBIRANJE PODATKOV
Podatke o znanju dijakov o evoluciji človeka smo zbirali z anonimnim testom znanja, ki so ga dijaki reševali v okviru rednega pouka. Z vprašalnikom smo preverili znanje dijakov z vprašanji zaprtega tipa.
V prvem delu so dijaki odgovarjali na šest vprašanj izbirnega tipa. V drugem delu pa so 28 trditev o evoluciji človeka ocenjevali s štiristopenjsko Likertovo lestvico, na kateri je ocena 1 pomenila »nikakor se ne strinjam«, ocena 4 pa »zelo se strinjam«. Test je vseboval tudi dve anketni vprašanji o razumljivosti testa in sodelovanju v raziskavi, ki sta prav tako temeljili na štiristopenjski Likertovi lestvici.
Zbrali smo tudi osnovne demografske podatke o dijakih (spol, program in letnik izobraževanja).
3.3 POSTOPEK IN OBDELAVE PODATKOV
Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS (21.0). Poleg osnovne opisne statistike smo naredili tudi inferenčno statistiko, za kar smo uporabili neparametrične statistične teste, saj razporeditev podatkov ni bila normalna. Statistično pomembnost razlik med odgovori dijakov različnih programov smo ugotavljali s preizkusom Kruskal-Wallis, razliko med odgovori dijakov različne starosti in spola pa s preizkusom Mann-Whitney.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
4 REZULTATI
Rezultate smo predstavili tako, da smo po vrstnem redu zapisali vprašanja oziroma trditve, ki smo jih uporabili v vprašalniku in nato dodali graf, ki prikazuje odstotkovno razporeditev odgovorov dijakov. Pravilen odgovor smo obarvali zeleno. Pod grafom smo predstavili podatke in statistično pomembne razlike.
1. vprašanje
Koliko je stara Zemlja? Približno a) 13,5 milijarde let
a) 4,5 milijarde let b) 2,5 milijona let c) 10.000 let d) 6.500 let
Graf 1: Razporeditev odgovorov dijakov na prvo vprašanje
Graf 1 nam prikazuje, da večina (82,4 %) dijakov ve, koliko je stara Zemlja.
Med spolom (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) in letnikom (Mann-Whitneyjev preizkus;
p > 0,05) nismo našli statistično pomembnih razlik med odgovori dijakov. Statistično pomembna razlika se je pojavila med odgovori dijakov različnih programov (Kruskal-
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Wallisev preizkus; p < 0,05) in sicer so pravilen odgovor najpogosteje izbrali dijaki programa živilski tehnik (85,1 %), sledijo gimnazijci (81,8 %) in veterinarji (81,3 %).
2. vprašanje
Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?
a) na Kitajskem a) v Avstriji b) v Siriji c) v Sloveniji d) v Turčiji e) v ZDA
Graf 2: Razporeditev odgovorov dijakov na drugo vprašanje
Iz grafa 2 lahko razberemo, da dijaki dobro vedo (97,6 %), da so piščal iz medvedove kosti našli v Sloveniji.
Pri tem vprašanju nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
3. vprašanje
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred približno a) 2 milijardama
a) 200 milijoni b) 20 milijoni c) 200.000 d) 20.000 e) 2000
Graf 3: Razporeditev z deleži odgovorov dijakov na tretje vprašanje
Iz grafa 3 lahko razberemo, da je 36,1 % dijakov pravilno odgovorilo na vprašanje. Velik odstotek dijakov (23,6 %) meni, da se je človek pojavil pred 20,000 let. Tudi za odgovor, da se je človek pojavil pred 20 milijoni let, se je odločilo veliko dijakov (21,3 %). Iz tega lahko sklepamo, da imajo dijaki slabo časovno predstavo in ne vedo, kdaj se je pojavil sodobni človek.
Ugotovili smo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med spoloma (Mann- Whitneyjev preizkus; p < 0,05) in programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p < 0,05), ki jih dijaki obiskujejo. Za pravilen odgovor se je odločilo več fantov (41,6 %) kot deklet (32,2 %).
Glede na izobraževalni program so bili najuspešnejši dijaki tehniške gimnazije (47,7 %), sledijo veterinarji (32,8 %) in živilski tehniki (28,4 %). Med letnikoma ni bilo statistično pomembnih razlik (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05).
4. vprašanje
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016 Kje se je prvič pojavil sodobni človek (Homo sapiens)?
a) na Bližnjem Vzhodu a) v Afriki
b) v Ameriki c) v Aziji d) v Evropi
e) hkrati na več celinah
Graf 4: Razporeditev odgovorov dijakov na četrto vprašanje
Iz grafa 4 lahko razberemo, da dobra polovica dijakov ve (57,8 %), kje se je najprej pojavil sodobni človek (Homo sapiens).
Med spolom (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) in letnikom (Mann-Whitneyjev preizkus;
p > 0,05) ni bilo statistično pomembnih razlik. Bila pa je statistično pomembna razlika med programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p < 0,05). Za pravilen odgovor se je odločilo največ dijakov gimnazije (81,6 %), sledijo dijaki programa veterinarski tehnik (52,2 %) in živilski tehnik (41,1 %).
5. vprašanje
Kje je živel neandertalec? (mogočih je več odgovorov) a) na Bližnjem Vzhodu
a) v Afriki
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016 b) v Ameriki
c) v Aziji d) v Evropi
Graf 5: Razporeditev odgovorov dijakov na peto vprašanje
Za enega izmed pravilnih odgovorov (a,d,e) se je odločilo večina dijakov. Toda velik odstotek, skoraj 17,9 % napačno misli, da neandertalec prihaja tudi iz Afrike.
Pri tem vprašanju smo dobili nekoliko napačne odgovore, saj se je večina dijakov odločila za en odgovor in ne več, kot je bilo možno. Najverjetneje zato nismo dobili statistično pomembne razlike niti glede na spol (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) niti glede na letnik (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05). Statistično pomembna razlika se je pojavila pri različnih programih (Kruskal-Wallisev preizkus; p < 0,05). Največkrat so se za odgovor a pravilno odločili dijaki živilske šole (9,5%), nato veterinarske (3,0 %) in gimnazije (2,3 %).
Tudi za odgovor d se je odločilo največ dijakov živilske šole (14,9%), sledi veterinarski program (9,7 %) in gimnazija (8,1 %). Za odgovor e, ki je dijakom najbolj poznan, pa se je odločilo največ dijakov gimnazije (73,3 %), nato veterine (61,2 %) in živilske šole (44,6 %).
6. vprašanje
Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?
a) b) c) d)
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 6: Razporeditev odgovorov dijakov na šesto vprašanje
Iz grafa 6 lahko razberemo, da večina dijakov (92,6 %) ve, katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens).
Pri tem vprašanju nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
7. vprašanje
Trditev: Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 7: Razporeditev odgovorov dijakov na sedmo vprašanje
S pravilno trditvijo, da sta sodobni človek in neandertalec bivala sočasno se strinja samo 24,3
% dijakov, nikakor se ne strinja kar 31,8 %.
Statistično pomembnih razlik med letnikoma nismo našli (Mann-Whitneyjev preizkus; p >
0,05). Našli pa smo jih med spolom (Mann-Whitneyjev preizkus; p < 0,05) in programom šole (Kruskal-Wallisev preizkus; p < 0,05), pri čemer so fantje (36,0 %) pokazali več znanja kot dekleta (17,1 %). Med programi so največ znanja pokazali gimnazijci (55,2 %) sledijo veterinarski tehniki (12,8 %) in živilski tehniki (9,5 %).
8. vprašanje
Trditev: Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 8: Razporeditev odgovorov dijakov na osmo vprašanje
Večina dijakov se pravilno zelo strinja (51,0 %) ali delno strinja (40,9 %) s trditvijo, da so človekovi najbližji sorodniki gorile, orangutani in šimpanzi (Graf 8).
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
9. vprašanje
Trditev: Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 9: Razporeditev odgovorov dijakov na deveto vprašanje
Večina učencev se pravilno zelo strinja (38,9 %) oziroma delno strinja (38,5 %) s trditvijo, da je življenje na Zemlji že več kot 3 milijarde let (Graf 9).
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
10. vprašanje
Trditev: Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 10: Razporeditev odgovorov dijakov na deseto vprašanje
Večina učencev (64,9 %) se pravilno strinja, da danes živijo nove vrste živih bitij (Graf 10).
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
11. vprašanje
Trditev: Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 11: Razporeditev odgovorov dijakov na enajsto vprašanje
Večina učencev se delno strinja (22,6 %) ali zelo strinja (69,9 %), da fosili kažejo, kako so se spreminjale oblike življenja skozi zgodovino (Graf 11).
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
12. vprašanje
Trditev: Ljudje smo se razvili iz opic
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 12: Razporeditev odgovorov dijakov na dvanajsto vprašanje
V 12. grafu lahko razberemo, da se večina dijakov zmotno zelo strinja (34,1 %) in delno strinja (37,2 %), da se človek razvil iz opice. Pravilno se ne strinja samo 15,2 % dijakov.
Statistično pomembne razlike se kažejo samo med letnikoma (Mann-Whitneyjev preizkus; p
< 0,05) in sicer se v 1. letniku ne strinja z trditvijo 11,4 %, v 2. letniku pa samo 8,0 %. Med spolom (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p >
0,05) nismo našli statistično pomembnih razlik.
13. vprašanje
Trditev: Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 13: Razporeditev odgovorov dijakov na trinajsto vprašanje
Večina učencev se s to trditvijo ne strinja (36,1 %) ali pa se delno strinja (30,4 %). Manjši delež učencev pa se nikakor ne strinja (18,6 %) ali zelo strinja (13,2 %), da imamo več kot polovico genov enakih kot miši.
Pri tej trditvi se statistično pomembne razlike kažejo med spolom (Mann-Whitneyjev preizkus; p < 0,05) in programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p < 0,05). Tudi pri tej trditvi so fantje (26,4 %) pokazali več znanja kot dekleta (6,9 %). Po programu so se najbolje odrezali gimnazijci (27,6), sledijo živilski tehniki (9,9 %) in veterinarski tehniki (6,0%). Statistično pomembne razlike se med letnikoma (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) ne kažejo.
14. vprašanje
Trditev: Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 14: Razporeditev odgovorov dijakov na štirinajsto vprašanje
Iz grafa lahko razberemo, da je pravilno odgovorilo le 24,3 % dijakov, da je nekoliko manj kot polovica človeških genov enakih kot pri šimpanzu. Zmotno se je delno strinjalo kar 45,9
% dijakov.
Statistično pomembne razlike pri tej trditvi se kažejo med spolom (Mann-Whitneyjev preizkus; p < 0,05) in programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p < 0,05). Zopet so fantje (42,5
%) pokazali več znanja kot dekleta (14,4 %). Po programu pa so se najbolje odrezali gimnazijci (58,1 %), sledijo živilski tehniki (12,5 %) in veterinarski tehniki (9,8 %).
Statistično pomembne razlike se med letnikoma (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) ne kažejo.
15. vprašanje
Trditev: Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 15: Razporeditev odgovorov dijakov na petnajsto vprašanje
S trditvijo, da teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je razvil človek, se večina učencev delno strinja (52,0 %) ali zelo strinja (27,0 %).
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
16. vprašanje
Trditev: Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 16: Razporeditev odgovorov dijakov na šestnajsto vprašanje
Velika večina dijakov se zelo strinja (48,6 %) oziroma delno strinja (38,2 %) s trditvijo, da imamo ljudje in šimpanzi skupnega prednika (Graf 16).
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
17. vprašanje
Trditev: Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 17: Razporeditev odgovorov dijakov na sedemnajsto vprašanje
Večina učencev se delno strinja (57,8 %), da je prostornina naših možganov 1,5 litra. Zelo strinja se malo dijakov (14,5 %).
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
18. vprašanje
Trditev: Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 18: Razporeditev odgovorov dijakov na osemnajsto vprašanje
Večina učencev se zelo strinja (54,7 %) in delno strinja (33,8 %) s trditvijo, da se je sodobni človek razvil v procesu evolucije.
Statistično pomembne razlike so se pokazale med programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p <
0,05). Največ znanja so pokazali gimnazijci (69,3 %) sledijo živilski tehniki (50,0 %) in veterinarski tehniki (48,9 %). Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) in letnikoma (Mann-Whitneyjev preizkus; p >
0,05).
19. vprašanje
Trditev: Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 19: Razporeditev odgovorov dijakov na devetnajsto vprašanje
Iz grafa je razvidno, da je pravilno odgovorilo samo 20,3% dijakov. Napačno pa si predstavlja, da se je človek razvil iz neandertalca in se s tem zelo strinja kar 28,0 % dijakov, oziroma se s trditvijo delno strinja kar 33,8 % dijakov.
Statistično pomembne razlike so se pokazale med programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p <
0,05). Največ znanja so pokazali gimnazijci (39,5 %), sledijo veterinarji (13,5 %) in živilski tehniki (11,3 %). Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom (Mann- Whitneyjev preizkus; p > 0,05) in letnikom (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05).
20. vprašanje
Trditev: Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 20: Razporeditev odgovorov dijakov na dvajseto vprašanje
Iz grafa je razvidno, da se je večina dijakov odločila za pravilen odgovor (69,3 %), da sodobni človek ni živel v času dinozavrov.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
21. vprašanje
Trditev: Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 21: Razporeditev odgovorov dijakov na enaindvajseto vprašanje
Na 21. grafu vidimo, da se je z pravilnim odgovorom, da je sodobni človek živel v času mamutov zelo strinjalo 20,6 % in delno strinjalo 28,4 % dijakov. S trditvijo pa se ni strinjalo kar 26,7 % dijakov.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
22. vprašanje
Trditev: Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 22: Razporeditev odgovorov dijakov na dvaindvajseto vprašanje
Z grafa je razvidno, da se je večina dijakov strinjala (83,8 %), da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so danes že izumrle.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
23. vprašanje
Trditev: Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 23: Razporeditev odgovorov dijakov na triindvajseto vprašanje
Z grafa 23 je razvidno, da se 52,0 % dijakov nikakor ne strinja, da smo vsi ljudje potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
24. vprašanje
Trditev: Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6-7 milijoni let.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 24: Razporeditev odgovorov dijakov na štiriindvajseto vprašanje
Da je zadnji skupni prednik šimpanza in človeka živel pred 6-7 milijoni let, se je pravilno zelo strinjalo samo 12,8 % in delno strinjalo 47,3 % dijakov (graf 24).
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05)
.
25. vprašanje
Trditev: Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 25: Razporeditev odgovorov dijakov na petindvajseto vprašanje
Iz grafa lahko razberemo, da so bili dijaki pri tej trditvi (Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom) zelo neodločni, saj se jih je 35,8 % delno strinjalo s trditvijo, 36,5 % pa se jih s trditvijo ne strinja.
Statistično pomembne razlike so se pokazale med programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p
< 0,05). Največ znanja so pokazali gimnazijci (25,3 %) sledijo veterinarji (11,3 %) in živilski tehniki (11,0 %). Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spoloma (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) in letnikoma (Mann-Whitneyjev preizkus;
p > 0,05).
26. vprašanje
Trditev: Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 26: Razporeditev odgovorov dijakov na šestindvajseto vprašanje
Iz grafa 26 je razvidno, da se 41,6 % dijakov zelo strinja in 28,7 % delno strinja, da so izumrle vse vrste človečnjakov, razen sodobnega človeka.
Pri tej trditvi so se pokazale statistično pomembne razlike med programi (Kruskal- Wallisev preizkus; p < 0,05). Največ znanja so pokazali gimnazijci (57,5 %) sledijo veterinarji (39,6 %) in živilski tehniki (27,0 %). Nismo našli statistično pomembnih razlik med spoloma (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) in letnikoma (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05).
27. vprašanje
Trditev: Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 27: Razporeditev odgovorov dijakov na sedemindvajseto vprašanje
Tudi iz grafa 27 je razvidna neodločnost dijakov glede tega, ali so avstralopiteki že pred 4 milijoni let hodili pokončno, in sicer se je z trditvijo zelo strinjalo samo 9,1 %, delno strinjalo 35,1 % in se ne strinjalo 34,8 % dijakov.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
28. vprašanje
Trditev: Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov enakih.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 28: Razporeditev odgovorov dijakov na osemindvajseto vprašanje
Iz grafa lahko razberemo, da se je zelo malo dijakov pravilno zelo strinjalo (15,5 %), da imata neandertalec in sodobni človek 99,7 % genov enakih. 40,9 % se jih je delno strinjalo, 32,8 % dijakov pa se s to trditvijo ni strinjalo.
Pri tej trditvi se statistično pomembne razlike kažejo med spoloma (Mann-Whitneyjev preizkus; p < 0,05) in programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p < 0,05). Tudi pri tej trditvi so fantje (26,7 %) pokazali več znanja kot dekleta (10,3 %). Glede na izobraževalni program so se najbolje odrezali gimnazijci (32,9 %), sledijo živilski tehniki (9,7 %) in veterinarski tehniki (8,3 %). Statistično pomembne razlike se med letnikoma (Mann- Whitneyjev preizkus; p > 0,05) ne kažejo.
29. vprašanje
Trditev: Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 29: Razporeditev odgovorov dijakov na devetindvajseto vprašanje
V 29. grafu vidimo, da se je le malo dijakov (23,0 %) zelo strinjalo s trditvijo, da smo se današnji ljudje razvili iz predhodnih vrst živali. S trditvijo se je delno strinjalo 39,2 % dijakov in nikakor se ni strinjalo 10,1 % dijakov.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
30. vprašanje
Trditev: Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 30: Razporeditev odgovorov dijakov na trideseto vprašanje
Iz grafa je razvidno, da se 45,6 % dijakov nikakor ne strinja s trditvijo, da nam svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek. S trditvijo se je zelo strinjalo 7,1 % dijakov.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
31. vprašanje
Trditev: Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 31: Razporeditev odgovorov dijakov na enaintrideseto vprašanje
O tem, da skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki se pravilno ni strinjalo 32,8 % in se nikakor ni strinjalo 35,1 % dijakov (graf 31). Delno se je strinjalo 24,3 % dijakov.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
32. vprašanje
Trditev: Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 32: Razporeditev odgovorov dijakov na dvaintrideseto vprašanje
Trditev, da evolucija človeka še poteka je potrdilo 56,8 % in se z njo delno strinjalo 32,8
% dijakov. Nikakor se s trditvijo ni strinjalo samo 2,4 % dijakov.
Statistično pomembne razlike so se pokazale med programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p
< 0,05). Največ znanja so pokazali gimnazijci (71,6 %), sledijo živilski tehniki (61,6 %) in veterinarski tehniki (44,8 %). Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spoloma (Mann-Whitneyjev preizkus; p > 0,05) in letnikoma (Mann-Whitneyjev preizkus;
p > 0,05).
33. vprašanje
Vprašalnik je bil razumljiv.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 33: Razporeditev odgovorov dijakov na triintrideseto vprašanje
Glede na rezultate predstavljene na grafu 33 lahko zaključimo, da je bil vprašalnik dokaj razumljiv, saj se s tem zelo strinja 34,1 % dijakov in delno strinja 39,2 % dijakov.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programi (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
34. vprašanje
Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi.
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
Graf 34: Razporeditev odgovorov dijakov na štiriintrideseto vprašanje
Tudi na grafu 34 je razvidno, da je bil vprašalnik dijakom dokaj všeč. 31,8 % dijakov se zelo strinja s to trditvijo, 40,5 % dijakov pa se s to trditvijo delno strinja.
Pri tej trditvi nismo našli statistično pomembnih razlik med spolom, letnikom (Mann- Whitneyjev preizkus; oba p > 0,05) in programom (Kruskal-Wallisev preizkus; p > 0,05).
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016
5 RAZPRAVA
Vprašanja smo zaradi lažje in preglednejše predstavitve rezultatov razdelili na šest sklopov.
5.1 Časovna umestitev dogodkov o evoluciji človeka (1., 3., 7., 9., 20., 21., 24. in 27. vprašanje)
Zgoraj naštetim vprašanjem je skupno preverjanje časovne komponente dogodkov v evoluciji človeka.
Na 1. vprašanje (Koliko je stara Zemlja?) so dijaki odgovorili večinoma pravilno (82,4
%). Pri 3. vprašanju (Kdaj se je pojavil sodobni človek?) pa so bili odgovori nekoliko slabši, in sicer je pravilno odgovorilo 34,1 % dijakov. Na trditev, da »Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.« je pravilno odgovorilo 38,8 % dijakov.
S tem, da sta sodobni človek in neandertalec bivala na Zemlji istočasno, se je pravilno strinjalo 31,7 % dijakov. Tudi pri 20. tezi, da človek ni prebival v istem času kot dinozavri, je pravilno odgovorilo 69,3 % dijakov. Toda le malo dijakov (20,6 %) se je strinjalo s trditvijo, da smo ljudje živeli v istem času kot mamuti. Slab rezultat se je pokazal tudi pri 24. trditvi, pri kateri je le 12,8 % dijakov pravilno odgovorilo, da je zadnji skupni prednik šimpanza in človeka živel pred 6-7 milijoni let. Tudi pri 26. trditvi so rezultati slabi in sicer se je s trditvijo, da so avstralopiteki hodili pokončno že pred približno 4 milijoni let strinjalo le 9,1% dijakov.
V tem sklopu so se statistično pomembne razlike pojavile med programi in spoloma pri 7.
trditvi (Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno), in sicer najbolje so odgovarjali dijaki gimnazije, nato veterine in najslabše dijaki živilskega programa. Fantje so bolje odgovarjali kot dekleta.
Iz rezultatov lahko razberemo, da učenci vedo, kdaj je nastal naš planet in kdaj življenje na njem. Zadovoljivo znanje v tem sklopu vprašanj lahko povežemo z učnim načrtom pri zgodovini in biologiji, v katerih je tematika obravnavana. Problem neznanja se pokaže pri umeščanju dogodkov v evoluciji človeka v časovno zaporedje, kjer imajo dijaki napačno časovno predstavo. Največ pravilnih odgovore so podali gimnazijci. Zanimivo je, da se pri
