Ekonomsko ogledalošt. 4, letnik XXIV, 2018

(1)

št. 4 / 20 1 8 , let . X

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Glavna urednica: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrane teme so pripravili:

Jure Povšnar (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2017) mag. Matevž Hribernik (Svetovna konkurenčnost Slovenija po IMD 2018) mag. Mateja Kovač (Proizvodnja kmetijskih proizvodov)

Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer,

mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 120 izvodov

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf)

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ... 5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 9

Trg dela ... 13

Cene ... 15

Plačilna bilanca ... 17

Finančni trgi ... 18

Javne finance ... 19

Izbrane teme ...21

Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2017 ... 23

Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2018 ... 24

Proizvodnja kmetijskih proizvodov ... 26

Statistična priloga ... 29

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 8. junija 2018.

(5)

Aktualno

Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila, zaradi negotovosti v mednarodnem okolju so manj optimistični kot jeseni tudi obeti. K upočasnitvi četrtletne rasti (0,4 % desez.) je pomembno prispeval izvoz, ki se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani znižal.

Medletno je bil BDP večji za 2,5 %. Povečevanje negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem zaradi najave in tudi že uvedbe nekaterih protitrgovinskih ukrepov ZDA ter povečanja geopolitičnih tveganj na Bližnjem vzhodu, vpliva na nadaljnje poslabševanje razpoloženja v evrskem gospodarstvu. Zaradi povečane negotovosti na naftnih trgih in depreciacije evra v primerjavi z ameriškim dolarjem pa naraščajo evrske cene nafte.

Tudi v Sloveniji se je gospodarska rast na začetku leta upočasnila, kar povezujemo predvsem z umiritvijo rasti tujega povpraševanja in neugodnimi vremenskimi vplivi na gradbeništvo.

Podobno kot v EU je k medletni rasti BDP (4,6 %) pomembno prispevala domača potrošnja, manjši kot v preteklih četrtletjih pa je bil prispevek rasti izvoza blaga in storitev. Rast zasebne potrošnje so podpirala ugodna gibanja na trgu dela in dobro razpoloženje potrošnikov. Nadaljevala se je razmeroma visoka rast investicij v osnovna sredstva. Nekoliko večja kot v enakem obdobju lani je bila tudi državna potrošnja, predvsem zaradi rasti zaposlenosti. Izvoz je bil kljub znižanju po močnem predhodnem četrtletju medletno precej višji.

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo. Število delovno aktivnih se povečuje in je podobno kot leta 2008. V prvem četrtletju se je medletno povečalo v vseh dejavnostih zasebnega sektorja, k čemur poleg zmanjševanja števila brezposelnih prispeva predvsem zaposlovanje tujih državljanov.

Rast v javnem sektorju pa izhaja predvsem iz višje zaposlenosti v izobraževanju in zdravstvu.

Število registriranih brezposelnih oseb se zmanjšuje, konec maja jih je bilo 76.705 oz. 12,5 % manj kot pred letom. Medletna rast plač je letos višja kot lani. V zasebnem sektorju je predvsem rezultat visoke gospodarske aktivnosti in s tem povezanih dobrih poslovnih rezultatov podjetij, v javnem pa uresničevanja sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj zaposlenih ob koncu lanskega leta.

Inflacija se je v zadnjih dveh mesecih povišala. Poleg višjih cen energentov, ki so posledica visoke rasti cene nafte na svetovnih trgih in depreciacije evra, k višji medletni rasti cen življenjskih potrebščin pomembno prispeva tudi višja rast cen nekaterih storitev. Močno se je povišala rast cen v skupini rekreacija in kultura zaradi podražitve počitnic v paketu. Pomemben ostaja tudi prispevek cen hrane.

Cene poltrajnega in trajnega blaga pa so še naprej medletno nižje. Osnovna inflacija, ki se je maja sicer nekoliko povišala, se še naprej giblje okrog 1 %.

Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem ostaja nizka. Ponovno se je nekoliko povečalo razdolževanje podjetij, ki poleg bančnih kreditov koristijo tudi druge vire financiranja. Razmeroma visoka rast kreditov gospodinjstvom se je umirila. Še naprej naraščajo vloge domačih nebančnih sektorjev, a se njihova ročnostna struktura ob nizkih pasivnih obrestnih merah nadalje poslabšuje.

Razdolževanje bank v tujini se je letos ustavilo. Postopno zniževanje obsega nedonosnih terjatev se nadaljuje.

Javnofinančni saldo po denarnem toku je bil v prvih štirih mesecih pozitiven (100 mio EUR).

Ob pozitivnih gospodarskih gibanjih so bili namreč javnofinančni prihodki precej višji kot v enakem

obdobju lani (7,2 %). Poleg višjih plačil davkov (z izjemo trošarin) in socialnih prispevkov so bili višji

tudi prilivi iz proračuna EU, nedavčni prihodki pa so bili nižji. Javnofinančni odhodki so bili v prvih štirih

mesecih za 3,8 % višji kot pred letom. Po stagnaciji v prvem četrtletju so njihovo medletno rast aprila

spodbudili predvsem višji izdatki za blago in storitve ter višja rast izdatkov za pokojnine in sredstev za

plače.

(6)

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18

Desezoniran indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini Storitveni prihodek (nom.)

-2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

Četrtletna rast realnega BDP, v %*

Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opomba:

* desezonirana in prilagojena za št. delovnih dni Slovenija EU

Gibanja na trgu dela so ostala ugodna; število delovno

aktivnih je medletno višje v vseh dejavnostih. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se ob rasti cen nafte na svetovnih trgih in rasti cen nekaterih storitev povečuje.

0 2 4 6 8 10 12

Predelovalne

dejavnosti (C)Gradbeništvo

(F) Tržne storitve zaposlovalnihbrez dejav. (G-N

brez N78)

Zaposlovalne dejavnosti

(N78)

Javne storitve (O-Q)

Medletna sprememba, v 1.000

Vir: SURS.

2017 Q1 2017 Q2 2017 Q3 2017 Q4 2018 Q1

-2 -1 0 1 2 3 4

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18 Medletna rast v %

Prispeveke k medletni rasti v o.t.

Vir: SURS.

Hrana Goriva in energija

Storitve Ostalo

SKUPAJ

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18

Struktura vlog, v %

Vir: BS.

Čez noč KR vezane DR vezane Na odpoklic

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-IV 2017 I-IV

2018

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Vloge domačih nebančnih sektorjev rastejo, a se njihova

ročnostna struktura slabša. Javnofinančni saldo po denarnem toku je bil v prvih štirih mesecih pozitiven.

Rast gospodarske aktivnosti se je v prvem četrtletju

upočasnila v Sloveniji in EU. Umiritev rasti v Sloveniji je bila predvsem posledica

upočasnitve v izvozno usmerjenem delu gospodarstva in

neugodnih vremenskih vplivov na gradbeništvo.

(7)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(8)

(9)

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0

EMU Nemčija Francija Italija Avstrija

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: Eurostat, EK (napoved april 2018).

Q2 2017 Q3 2017 Q4 2017 Q1 2018 Q1 2018 napoved

Mednarodno okolje

0,5 1,0 1,5 2,0 2,5

okt.16 dec.16 feb.17 apr.17 jun.17 avg.17 okt.17 dec.17 feb.18 apr.18

Realna rast BDP v 2018, v %

Vir: Consensus Forecasts.

EMU Nemčija Italija Francija Avstrija

Slika 1: Rast BDP v glavnih trgovinskih partnericah

Slika 2: Napovedi Consensus za leto 2018

Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila. BDP se je povečal za 0,4 % (desez., 0,4 % v EU) in bil medletno večji za 2,5 % (2,4 % v EU). Na upočasnitev četrtletne rasti je pomembno vplivalo tuje povpraševanje, saj se je obseg izvoza evrskega območja v primerjavi s predhodnim četrtletjem znižal. Glavni dejavnik gospodarske rasti je ostala domača potrošnja, nadaljevala se je predvsem rast zasebne potrošnje in investicij. Med pomembnejšimi trgovinskimi partnericami se je rast močneje upočasnila v Nemčiji in Franciji, v Italiji in Avstriji pa je ostala podobna kot v preteklih četrtletjih.

Obeti za rast evrskega območja so manj optimistični kot ob začetku leta. Po precejšnem znižanju v prvih treh mesecih se je zniževanje vrednosti kazalnikov razpoloženja v gospodarstvu nadaljevalo tudi na začetku drugega četrtletja (ESI, PMI). Na razpoloženje je vplivalo povečanje negotovosti v mednarodnem okolju, predvsem zaradi najave in tudi že uvedbe nekaterih protitrgovinskih ukrepov ZDA in povečanje geopolitičnih tveganj na Bližnjem vzhodu. Predvsem je to vplivalo na znižanje napovedi Consensus za gospodarsko rast naših trgovinskih partneric evrskega območja za leto 2018 (glede na marec, ko so bile najvišje). EK in OECD napovedi so nekoliko višje kot jeseni, sta pa v svojih napovedih izpostavila predvsem naraščajoča negativna tveganja.

1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7

20 30 40 50 60 70 80 90 100

okt.14 apr.15 okt.15 apr.16 okt.16 apr.17 okt.17 apr.18 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

Slika 3: Cena soda nafte brent in menjalni tečaj USD/EUR Cene nafte so se v zadnjih mesecih zvišale in dosegle

najvišje ravni po koncu leta 2014. Dolarska cena soda

nafte brent, ki je na začetku leta znašala okoli 65 USD, se je

maja približala 80 USD. Medletno so bile cene nafte višje

za okoli 50 %. Po podatkih IEA cene naraščajo predvsem

zaradi povečane negotovosti na naftnih trgih, ki je

povezana z napovedanimi sankcijami ZDA proti Iranu. Na

višje cene izražene v EUR vpliva tudi depreciacija evra v

primerjavi z ameriškim dolarjem v zadnjem mesecu.

(10)

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2017 IV 18 V 18 V 18/IV 18 V 18/V 17 I-IV 18/I-IV 17

Brent USD, na sod 54,25 72,01 76,94 6,8 52,9 32,5

Brent EUR, na sod 48,06 58,66 64,97 10,8 42,7 16,7

USD/EUR 1,297 1,228 1,181 -3,8 6,8 13,5

3-mesečni EURIBOR, v % -0,329 -0,328 -0,325 0,3 0,4 0,1

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(11)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Okvir 1: Bruto domači proizvod, 1. četrtletje 2018

Medletna rast BDP je ostala visoka in široko osnovana, četrtletna rast pa se je po visokih lanskih stopnjah umirila. Realni BDP je bil medletno večji za 4,6 %, glede na predhodno četrtletje pa se je povečal za 0,6 %. Upočasnitev rasti povezujemo predvsem z umiritvijo lani hitro rastočega tujega povpraševanja in neugodnimi vremenskimi vplivi na gradbeništvo.

K medletni rasti BDP je pomembno prispevala domača potrošnja. Zasebna potrošnja je bila za 3,4 % večja kot v enakem obdobju lani. Njeno rast so podpirala ugodna gibanja na trgu dela in dobro razpoloženje potrošnikov.

Rast zasebne potrošnje je vplivala na povečanje dodane vrednosti v trgovini, gostinstvu in drugih storitvah. Še naprej se je krepil tudi obseg investicij v osnovna sredstva, ki je bil medletno večji za 9,1 %, precej večje pa so bile tudi zaloge. Nadaljevanje rasti obsega investicij v opremo in stroje so poleg rastočega povpraševanja in visoke izkoriščenosti proizvodnih kapacitet še naprej spodbujali tudi ugodni pogoji financiranja in ugoden finančni položaj podjetij. Gradbene investicije so sicer pod vplivom vremenskih razmer glede na predhodno četrtletje zanihale nekoliko navzdol, medletno pa bile precej višje. Zaradi močnega upada v začetnih kriznih letih pa obseg investicij še vedno ostaja razmeroma nizek. Predvsem pod vplivom zaposlovanja je bila nekoliko večja tudi državna potrošnja (0,6 %).

Pomembno, vendar manj kot v predhodnem četrtletju, je k medletni rasti prispeval tudi izvoz. Izvoz blaga in storitev je v prvem četrtletju ostal približno na ravni zadnjega četrtletja lani, medletna rast pa je bila razmeroma visoka (7,4 %). Povečanje izvoza glede na enako obdobje lani pripisujemo rasti tujega povpraševanja in izboljšanju izvozne konkurenčnosti slovenskih podjetij v prejšnjih letih. Rast izvoza je prispevala k še vedno visoki medletni rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in izvozno naravnanih storitvenih dejavnostih. Ob večji domači potrošnji je bil večji tudi uvoz blaga in storitev (8,7 %), tako je bil prispevek mednarodne menjave k rasti BDP rahlo negativen (-0,2 o. t.).

-2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

Četrtletna rast realnega BDP, v %*

Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opomba:

* desezonirana in prilagojena za št. delovnih dni

Slovenija EU

Slika 4: Četrtletna rast realnega BDP v Sloveniji in EU

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

-12 -8 -4 0 4 8 12 16

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Realna medletna rast BDP, v %

Prispevki k medletni rasti, v o.t.

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.

Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.

Realna rast BDP (desna os)

Slika 5: Izdatkovna struktura rasti BDP v Sloveniji

(12)

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130 135 140 145

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

250 300 350 400 450 500 550 600 650

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 6: Blagovna menjava – realno

Slika 7: Storitvena menjava – nominalno

Po občutni rasti v lanskem letu sta se v zadnjih mesecih realni izvoz in uvoz blaga nekoliko zmanjšala, a medletno še naprej ostajata na visoki ravni. Ob umiritvi rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah se je izvoz v prvem četrtletju zmanjšal za 0,4 %.

¹

Kljub temu izvoz ostaja medletno višji, k temu pa je največ prispeval izvoz vozil, ki predstavlja okoli petino slovenskega blagovnega izvoza.

²

Od začetka leta se je zmanjšal tudi uvoz, predvsem za vmesno potrošnjo, kar je med drugim povezano tudi s stagnacijo predelovalnih dejavnosti.

Izvoz in uvoz storitev sta se v prvem četrtletju ohranila na visoki ravni iz konca lanskega leta.

³

K medletni rasti izvoza je prispeval predvsem večji izvoz transportnih storitev in tehničnih, s trgovino povezanih storitev. Skoraj dve tretjini celotnega izvoza storitev so v prvem četrtletju predstavljala potovanja (33 %) in transportne storitve (30 %), katerih pomen se v zadnjih letih povečuje. Slovenija pa uvaža največ transportnih storitev (22 %), ki jim sledijo potovanja (19 %) in tehnične, s trgovino povezane storitve (16 %). Te so tudi največ prispevale k rasti uvoza v prvem četrtletju letos.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2017 III 18/II 18 III 18/III 17 I-III 18/I-III 17

Izvoz blaga, realno¹ 9,8 -0,1³ 5,4 8,4

Uvoz blaga, realno¹ 11,8 -0,2³ 5,4 9,2

Izvoz storitev, nominalno² 11,5 2,3³ 8,3 7,5

Uvoz storitev, nominalno² 8,2 2,6³ 3,8 6,6

Industrijska proizvodnja, realno 7,9 0,6³ 6,4⁴ 8,3⁴

v predelovalnih dejavnostih 8,6 0,5³ 6,7⁴ 9,0⁴

Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 17,7 -0,6³ -2,0 18,7

Trgovina – realni prihodek 8,6 0,7³ 4,3⁴ 4,8⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 7,8 1,5³ 7,1⁴ 7,7⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

3 Po statistiki nacionalnih računov.

1 Po statistiki nacionalnih računov.

2 Ocena na podlagi razpoložljivih podatkov za prvo četrtletje 2018, po klasifikaciji SKD.

(13)

60 70 80 90 100 110 120 130 140

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

Desezoniran indeks 2010=100

Pred. dejavnosti Visoko teh. zaht. panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Nizko teh. zaht. panoge

0 10 20 30 40 50 60 70

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

Gradbeništvo Stanovanjske stavbe

Gradbeni inženirski objekti Nestanovanjske stavbe

90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

Skupaj Trgovina z mot. vozili

Trgovina na debelo Trgovina na drobno

Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Slika 9: Vrednost opravljenih gradbenih del

Slika 10: Realni prihodek v trgovini

Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je v prvem četrtletju ostal na podobni ravni kot konec lanskega leta. Po močni lanskoletni krepitvi se je proizvodnja pod vplivom umiritve rasti tujega povpraševanja prekinila oz. umirila v bolj izvozno usmerjenih panogah. V nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki so v povprečju usmerjene bolj na domači trg, pa se je nadalje povečala. Medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti je ostala visoka (9,2 %). Najvišja je bila še naprej v proizvodnji vozil in plovil (pod vplivom enkratnega dejavnika

⁴

), strojev in naprav (ob višji investicijski aktivnosti doma in v tujini) ter IKT opreme.

Ob neugodnih vremenskih razmerah je aktivnost v gradbeništvu v prvem četrtletju ostala nespremenjena. Gradbena aktivnost se v zadnjih dveh letih postopno krepi, na začetku letošnjega leta pa je zaradi neugodnih vremenskih razmer ostala na ravni zadnjega četrtletja preteklega leta. Krepitev gradnje stavb v zadnjem času je predvsem odraz okrepljenega optimizma zasebnega sektorja, višja vrednost del v inženirskih objektih pa povišanih investicijskih izdatkov države.

Prodaja v trgovini je v prvem četrtletju ostala na ravni predhodnega četrtletja in bila za 3,9 % višja kot pred letom. Največje medletne rasti so ponovno dosegli v trgovini z motornimi vozili (12,4 %) ob nadaljnji rasti prodaje domačim fizičnim in pravnim osebam ter tujim kupcem. Ob visoki aktivnosti panog, povezanih s trgovino (predvsem predelovalne dejavnosti in promet), je bil medletno višji tudi prihodek v trgovini na debelo (4,0 %). Medletno nižja pa je bila po lanski rasti prodaja živil in motornih goriv v trgovini na drobno

⁵

, medtem ko se je medletna rast prodaje neživil nadaljevala.

4 Začetek proizvodnje novega osebnega vozila v prvi polovici lanskega leta.

5 Prihodek v trgovini na drobno je bil skupaj medletno nižji za 0,9 %.

(14)

70 80 90 100 110 120 130 140 150

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18

Opomba: * Z gostinstvom in nepremičninami.

Skupaj* Promet in skladiščenje (H)

Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 11: Nominalni prihodek v tržnih storitvah

Slika 12: Poslovne tendence

Rast prihodka v tržnih storitvah se je v prvem četrtletju umirila. K temu je največ prispevalo zmanjšanje prihodka v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem v zaposlovalnih storitvah. Prihodek informacijsko-komunikacijskih dejavnosti je ob zmanjšanju v telekomunikacijskem delu ostal na ravni predhodnega četrtletja. Nadaljnjo rast prihodka pa so predvsem z izvozom storitev v cestnem prometu dosegli v prometu in skladiščenju. Ob višjem trošenju domačih in tujih turistov se je nadalje povišal tudi v gostinstvu, po pospešku v lanskem letu pa se je rast nadaljevala tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih.

Poslabševanje razpoloženja v gospodarstvu se je v

zadnjih mesecih upočasnilo. Nadalje se je poslabšalo

le zaupanje v trgovini na drobno, zaradi slabše trenutne

in pričakovane prodaje. V predelovalnih in storitvenih

dejavnostih so se, po poslabšanju na začetku leta,

vrednosti kazalnikov zaupanja stabilizirale na ravneh,

ki presegajo dolgoletno povprečje. V gradbeništvu

zaupanje še naprej narašča. Zaupanje potrošnikov ostaja

visoko.

(15)

Trg dela

Slika 13: Rast števila delovno aktivnih po skupinah dejavnosti

-2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0

Rast števila delovno aktivnih, 3-mesečno povprečje

Predelovalne dej. (C) Gradbeništvo (F) Tržne storitve (G-N) Javne storitve (O-Q)

Slika 14: Delovno aktivni po registru in registrirani

brezposelni Ob visokem zaposlovanju se nadaljuje zmanjševanje

števila registriranih brezposelnih. Odliv v zaposlitev je nekoliko nižji kot lani, a ostaja visok. K zmanjševanju brezposelnosti poleg tega prispeva medletno nekoliko manjši priliv v brezposelnost zlasti zaradi manj poteklih pogodb za določen čas. Manj je tudi iskalcev prve zaposlitve, kar je odraz ugodnih gospodarskih razmer in manjših generacij, ki končujejo šolanje. Ob koncu maja je bilo tako registriranih brezposelnih oseb 76.705 oz.

12,5 % manj kot pred letom.

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260

640 660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

6 Z izjemo finančnih in zavarovalniških dejavnosti.

7 Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo v povprečju v prvem četrtletju letos 74.357. Njihov delež v skupnem številu delovno aktivnih se je v zadnjem letu povečal za 1,3 o. t. na 9,7 %.

Naraščanje števila delovno aktivnih se je v prvem četrtletju nadaljevalo. Njihovo število dosega ravni iz leta 2008. Medletno višje je bilo v vseh dejavnostih zasebnega sektorja

⁶

. Po rasti izstopajo predvsem predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, gostinstvo in promet. Ob zmanjševanju števila brezposelnih rast izhaja predvsem iz zaposlovanja tujih državljanov

⁷

. Ti so k rasti skupnega števila delovno aktivnih medletno prispevali okoli 40 %. V javnem sektorju izhaja povečanje števila delovno aktivnih zlasti iz višje zaposlenosti v izobraževanju in zdravstvu.

Slika 15: Povprečna bruto plača na zaposlenega V zasebnem in javnem sektorju je bila medletna rast plač v prvem četrtletju višja kot lani. Na rast v zasebnem sektorju so vplivala predvsem visoka gospodarska aktivnost in s tem povezani dobri poslovni rezultati podjetij. Zlasti so se plače medletno povišale v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah

⁸

. V javnem sektorju je rast posledica uresničevanja sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj zaposlenih ob koncu lanskega leta.

-10 -5 0 5 10

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor

Sektor država Javne družbe

8 Visoka rast plač je bila v trgovini, gostinstvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.

(16)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2017 III 18/II 18 III 18/III 17 I-III 18/I-III 17

Delovno aktivni² 3,5 0,2¹ 3,5 3,7

Registrirani brezposelni -14,1 -1,0¹ -14,7 -15,1

Povprečna nominalna bruto plača 2,7 0,3¹ 2,9 3,6

zasebni sektor 2,9 -0,6¹ 3,2 4,1

javni sektor 2,9 0,4¹ 3,3 3,5

v tem sektor država 2,9 0,0¹ 2,6 3,0

v tem javne družbe 2,9 1,2¹ 5,1 4,7

2017 III 17 II 18 III 18

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 9,5 10,0¹ 8,4 8,3

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(17)

Cene

Inflacija se je v zadnjih dveh mesecih povišala. Poleg višjih cen energentov, ki so posledica visoke rasti cene nafte na svetovnih trgih in depreciacije evra, so k rasti pomembno prispevale tudi cene storitev, ki so se v dvanajstih mesecih povišale najbolj v zadnjih treh letih.

Močno se je povišala rast cen v skupini rekreacija in kultura, kjer so se aprila in maja močno podražile cene počitnic v paketu. Maja se je povečal tudi prispevek cen skupine komunikacije. Prispevek cen hrane ostaja razmeroma visok. Cene poltrajnega in trajnega blaga pa ostajajo medletno nižje. Osnovna inflacija se je maja sicer nekoliko povišala, a se še naprej giblje okrog 1 %.

Slika 16: Medletna rast cen življenjskih potrebščin in prispevki posameznih skupin

-2,0 -1,0 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17 jul.17 jan.18 Medletna rast v %

Prispeveke k medletni rasti v o.t.

Vir: SURS.

Hrana Goriva in energija

Storitve Ostalo

SKUPAJ (desna os)

Medletna rast uvoznih cen se povečuje, rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev pa ostaja skoraj nespremenjena. Na višjo rast uvoznih cen je vplivala precej višja rast cen energentov (medletno 8,9 %) in rast cen neenergetskih surovin. Rasti cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na domačem in evrskem trgu se gibljeta podobno (okoli 2 %). Občutneje se je umirila rast cen na trgih izven evrskega območja, kar je predvsem posledica visoke osnove.

Slika 17: Medletna rast uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

V %

Vir: SURS.

PPI (domači trg) PPI (tuji trg) Uvozne cene

Cenovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva se je aprila izboljšala, potem ko se je v prvem četrtletju še poslabševala. Daljše obdobje postopne apreciacije evra do valut večine pomembnejših trgovinskih partneric, in s tem tudi rasti nominalnega efektivnega tečaja, se je aprila prekinilo

⁹

. Ob podobni inflaciji kot v trgovinskih partnericah se je realni efektivni tečaj znižal.

Slika 18: Cenovna konkurenčnost (realni efektivni tečaj)

95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105

Dolgoročno povp. od vstopa v ERM II do zadnjega podatka =100

Vir: ECB; preračuni UMAR. * Rast vrednosti pomeni poslabšanje cenovne konkurenčnosti.

Realni efektivni tečaj (defl. z rel. HICP)*

Nominalni efektivni tečaj Relativni HICP

9 K znižanju nominalnega efektivnega tečaja so v največji meri prispevala znižanja vrednosti evra do britanskega funta, kitajskega juana, južnokorejskega wona in ameriškega dolarja.

(18)

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2017 V 18/IV 18 V 18/V 17 I-V 18/I-V 17

Skupaj 1,7 1,2 2,0 1,5

Hrana 3,1 2,5 3,6 3,4

Goriva in energija 5,3 1,3 5,2 3,8

Storitve 1,3 1,3 2,8 1,7

Ostalo¹ 0,4 0,6 -0,2 -0,1

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 0,9 0,9 1,2 0,7

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,6 0,6 2,1 1,5

Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,2 0,0 0,1 0,1

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

(19)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja visok.

Dvanajstmesečna kumulativa je do konca marca znašala 2,8 mrd EUR (6,1 % BDP). K medletno višjemu presežku v prvih treh mesecih je največ prispeval višji blagovno-storitveni presežek v menjavi s tujino. V medletni primerjavi so se pogoji menjave izboljšali, saj je bila rast uvoznih cen (0,1 %) nižja od rasti izvoznih cen (1,0 %). Na to je vplivala skromna medletna rast uvoznih cen energentov in industrijskih proizvodov ter znižanje evrskih cen ostalih primarnih surovin. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših stroškov financiranja zunanjega dolga in manjših neto odlivov dividend v tujino. Nižje obrestne mere so zmanjšale neto plačila obresti državnega sektorja. Zasebni sektor pa je prejel več obresti, kot jih je plačal tujini, zaradi znatnega zmanjšanja zunanjega dolga poslovnih bank in večjega obsega naložb v tuje vrednostne papirje. BS je izkazala stabilen pozitiven saldo obresti, saj vrednost njenega finančnega premoženja precej presega obveznosti v okviru Evrosistema. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je bil nižji zaradi več neto prejetih tekočih transferjev državnega sektorja (sredstva iz proračuna EU).

Slika 19: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

Tabela 5: Plačilna bilanca

I-III 2018, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-III 17

Tekoči račun 9.742,7 9.079,8 662,8 586,4

Blago 7.472,7 7.114,0 358,6 356,6

Storitve 1.642,2 1.056,9 585,3 537,9

Primarni dohodki 444,9 612,4 -167,5 -219,6

Sekundarni dohodki 182,9 296,5 -113,6 -88,5

Kapitalski račun 177,1 216,1 -39,0 -46,4

Finančni račun 66,5 591,8 525,3 402,1

Neposredne naložbe 263,5 163,9 -99,5 -206,8

Naložbe v vrednostne papirje 1.210,2 -127,4 -1.337,6 -330,3

Ostale naložbe -1.389,5 578,8 1.968,3 969,4

Statistična napaka 0,0 -98,6 -98,6 -137,8

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Neto odliv finančnih sredstev v tujino se nadaljuje.

Finančne transakcije s tujino so bile v zadnjih dvanajstih mesecih neto odlivne v višini 1,8 mrd EUR. K temu so še nadalje prispevali neto odlivi pri vrednostnih papirjih, predvsem finančne naložbe poslovnih bank, BS in zavarovalnih družb. Ostale naložbe so bile neto prilivne, saj sta država in BS dvigali vloge z računov v tujini. Neto priliv je bil zabeležen tudi na segmentu neposrednih naložb, kjer je med prilivi prevladoval dotok lastniškega kapitala; med odlivi pa dolžniško financiranje povezanih družb v tujini.

Slika 20: Finančne transakcije plačilne bilance

-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije

(20)

Slika 21: Medletna sprememba kreditov domačim

nebančnim sektorjem Medletna rast kreditov domačim nebančnim

sektorjem

¹⁰

ostaja nizka. Ponovno se je nekoliko povečalo razdolževanje podjetij, ki poleg bančnih kreditov v večji meri kot v preteklosti koristijo tudi druge vire financiranja. Razmeroma visoka rast kreditov gospodinjstvom se je umirila. Upočasnilo se je tako zadolževanje v obliki stanovanjskih kot potrošniških kreditov. Še naprej naraščajo vloge domačih nebančnih sektorjev, a se njihova ročnostna struktura ob nizkih pasivnih obrestnih merah nadalje poslabšuje. Vloge čez noč tako predstavljajo že skoraj 70 % vseh vlog nebančnega sektorja. Razdolževanje bank v tujini se je letos ustavilo, delež obveznosti do tujih bank se je ustalil na nekoliko manj kot 5-odstotni ravni. Postopno zniževanje obsega nedonosnih terjatev se nadaljuje.

Zamude nad 90 dni z 1,1 mrd EUR predstavljajo še 3,2 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema.

-6000 -5000 -4000 -3000 -2000 -1000 0 1000 2000

apr.12 apr.13 apr.14 apr.15 apr.16 apr.17 apr.18

Medletne spremembe v mio EUR

Vir: BS.

Gospodinjstva Podjetja NFI Država Skupaj

Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

30. IV 17 31. XII 17 30.IV 18 30. IV 18/31. III 18 30. IV 18/30. IV 17

Krediti skupaj 21.554,8 22.211,6 22.185,3 0,0 2,9

Krediti podjetjem in NFI 10.250,4 10.481,6 10.399,4 -0,1 1,5

Krediti državi 1.952,4 1.996,7 1.880,9 -1,4 -3,7

Krediti gospodinjstvom 9.352,0 9.733,4 9.905,0 0,5 5,9

Potrošniški 2.250,8 2.410,7 2.500,8 1,3 11,1

Stanovanjski 5.814,3 5.975,6 6.029,7 0,2 3,7

Ostalo 1.286,9 1.347,1 1.374,5 0,0 6,8

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 17.227,7 17.897,0 18.251,9 0,3 5,9

Čez noč 11.683,7 12.683,9 13.220,9 0,8 13,2

Vezane 5.544,1 5.213,1 5.031,0 -0,9 -9,3

Bančne vloge centralne države skupaj 943,8 716,4 615,7 -1,2 -34,8

Vloge nefinančnih družb skupaj 5.782,6 6.428,8 6.380,3 0,3 10,3

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

10 Pri analizi uporabljamo statistične podatke, ki se od knjigovodskih razlikujejo predvsem po tem, da vključujejo tudi popravke vrednosti.

Do večjih razlik prihaja pri kreditih nefinančnim družbam (domačim in tujim). Letni podatki se nanašajo na stanje konec leta.

(21)

Javne finance

Javnofinančni saldo

¹¹

je bil v prvih štirih mesecih pozitiven (100 mio EUR). Na nadaljnje izboljšanje salda, ki se je z aprilom prevesil v presežek

¹²

, so še naprej vplivala pozitivna gospodarska gibanja. Ta vpliv je izrazit predvsem na strani javnofinančnih prihodkov, v obliki visoke rasti plačil davkov in socialnih prispevkov.

Slika 22: Javnofinančni saldo po denarnem toku

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-IV 2017 I-IV

2018

mio EUR

Javnofinančni saldo Primarni saldo

13 To velja tudi, če odštejemo letos prejeta vračila lani preveč plačanih sredstev. Zaradi manjšega lanskega proračuna EU od sprva predvidenega je bilo januarja letos v državni proračun vrnjenih 19 mio EUR.

Medletna rast javnofinančnih prihodkov je po ugodnem aprilu v prvih štirih mesecih znašala 7,2 %.

Rast plačil socialnih prispevkov in davkov (predvsem pri dohodnini, DDPO in po močnem aprilu še DDV) je bila podobno visoka kot v enakem obdobju lani. Še naprej so jo spodbujala ugodna gibanja na trgu dela in optimizem potrošnikov ter (lansko) izboljšanje poslovnih rezultatov podjetij. Prilivi trošarin so bili – po razmeroma skromni rasti v prejšnjih letih – nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani. Zaradi povečanih aprilskih prilivov iz strukturnih skladov so bili medletno višji tudi prilivi iz proračuna EU

¹³

. Nedavčni prihodki so bili medletno nižji zlasti zaradi nižjega vplačila dividend in enkratnega priliva obresti januarja lani.

Slika 23: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

-4 -2 0 2 4 6 8 10

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-IV 2017 I-IV

2018

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU

Ostalo SKUPAJ PRIHODKI (rast v %)

11 Glede na podatke konsolidirane bilance javnega financiranja po denarnem toku.

12 Majhen presežek je predviden tudi na letni ravni (glej Osnutek proračunskega načrta 2018 in Program stabilnosti - dopolnitev 2018).

Slika 24: Rast odhodkov in prispevki posameznih

kategorij k rasti Javnofinančni odhodki so bili v prvih štirih mesecih

medletno višji za 3,8 %. Po stagnaciji skupnih odhodkov v prvem četrtletju so njihovo medletno rast aprila najbolj spodbudili višji izdatki za blago in storitve ter nekoliko višja rast izdatkov za pokojnine in sredstva za plače

¹⁴

. Poleg teh kategorij so bila višja tudi vplačila v proračun EU, kar je posledica predvidene večje dinamike črpanja evropskih sredstev na ravni EU. Z nizkih ravni se povišujejo tudi izdatki za investicije.

-6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 I-IV 2017 I-IV

2018

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Tekoči odhodki Investicijski odhodki in transferi Tekoči transferi Plačila v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (rast v %)

14 Aprila letos je prišlo do izredne uskladitve pokojnin. Višja rast sredstev za plače kot v prvem letošnjem četrtletju je odraz višje rasti transferjev teh sredstev v javne zavode, ki so bili v prvem četrtletju zelo nizki in niso odražali dejanskih stroškov dela v javnih zavodih. Na višjo medletno rast odhodkov kot prvem četrtletju vpliva tudi dinamika (aprila medletno okrepljenih) plačil obresti, ki pa so bila kljub temu v prvih štirih mesecih medletno malenkost nižja.

(22)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-IV 2017 I-IV 2018

Kategorija

I-IV 2017 I-IV 2018 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 5.491,1 9,0 5.886,6 7,2 SKUPAJ ODHODKI 5.575,4 1,7 5.786,3 3,8

Davčni prihodki¹ 2.944,8 8,2 3.160,8 7,3 Plače in drugi stroški dela² 1.266,5 3,4 1.304,5 3,0

Dohodnina 755,9 6,7 832,5 10,1 Izdatki za blago in storitve 733,7 4,4 773,5 5,4

Davek od dohod. pravnih oseb 243,8 67,8 301,2 23,5 Plačila obresti 589,9 0,4 581,2 -1,5

Davki na nepremičnine 27,4 35,1 29,5 7,8 Rezerve 36,9 -0,7 46,9 27,1

Davek na dodano vrednost 1.138,9 5,7 1.207,6 6,0 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 2.190,9 2,1 2.252,4 2,8

Trošarine 485,4 16,1 481,9 -0,7 Ostali tekoči transferi 448,1 -0,1 462,4 3,2

Prispevki za soc. varnost 1.980,9 6,0 2.136,3 7,8 Izdatki za investicije 178,4 2,5 198,9 11,5

Nedavčni prihodki 334,1 50,2 279,1 -16,5 Plačila v proračun EU 130,9 -18,4 166,7 27,3

Prejeta sredstva iz EU 207,3 2,1 270,4 30,4 JAVNOFINANČNI SALDO -84,2 100,2

Ostalo 24,0 0,7 40,0 66,7 PRIMARNI SALDO 134,5 672,9

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(23)

izbr ane t eme

(24)

(25)

naše izvozne konkurenčnosti na tem trgu.

²

Ob visoki gospodarski rasti v Sloveniji pa se je po sedmih letih stagnacije lani zelo povečal tudi prihodek na domačem trgu, ki je bil višji le v letu 2008.

Deleža stroškov dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih sta bila podobna kot pred desetimi leti. Ob visokem padcu aktivnosti z začetkom krize se je v letu 2009 delež stroškov dela v poslovnih odhodkih močno povečal,

³

v naslednjih letih pa je njihovo zniževanje izboljševalo poslovni izid. Po letu 2012 so stroški dela naraščali bolj od ostalih poslovnih odhodkov, vse do lani, ko so se tudi zaradi močne rasti svetovnih cen energije in kovin dosti bolj povečali stroški blaga, materiala in storitev. Deleža stroškov dela v poslovnih odhodkih ter na enoto dodane vrednosti sta se z okoli 14 % in 60 % lani tako vrnila na ravni iz predkriznega leta 2007.

Visoka izguba iz financiranja, značilna za krizno obdobje, se je do lani močno znižala. Zaradi visoke zadolženosti so imele v začetku krize družbe visoke finančne obveznosti iz tega naslova, ki so se kasneje v procesu razdolževanja zniževale. V zadnjih letih se je še posebej zmanjšala oslabitev finančnih naložb

⁴

, ki so med krizo prav tako vzdrževale visoko raven finančnih odhodkov. Finančni prihodki so se v letu 2017 znižali za pol manj od finančnih odhodkov, kar je še zmanjšalo izgubo iz financiranja.

Zadolženost

⁵

družb se je po letu 2008 zniževala in je na ravni iz začetka prejšnjega desetletja. Zadolženost družb je ob ugodnih pogojih na finančnih trgih in

2 Tržni delež Slovenije na trgu EU se je tudi v letu 2017 še nadalje okrepil (gl. tudi Poročilo o razvoju 2018, 2018).

3 Stroški dela se prilagodijo z zamikom, tako zaradi kolektivnih pogodb kot zaradi negotovosti glede odpuščanja zaposlenih.

4 Te so bile med drugim posledica slabih kreditov in zmanjšanja vrednosti delnic.

5 Gre za stopnjo zadolženosti, to je delež dolga v virih sredstev.

Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2017

Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb so bili v letu 2017 podobno visoki kot v predkriznem letu 2007. Ob visoki rasti dodane vrednosti družb se je neto čisti dobiček povzpel nad raven iz leta 2007, še višji pa je bil v tej primerjavi neto dobiček iz poslovanja.

Donosnosti poslovnih prihodkov (4,61) in sredstev (3,94) sta dosegli raven pred krizo, donosnosti vseh prihodkov in kapitala pa sta še bili nekoliko nižji.

¹

Prihodki od prodaje so se v letu 2017 močno okrepili tako na domačem kot na tujih trgih. Povečano rast prihodka na tujih trgih povezujemo z visoko rastjo povpraševanja na trgu EU ter z izboljševanjem

1 Za 0,5 (na 3,9) in 2,0 (na 8,3) odstotne točke.

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

V mio EUR

Vir: AJPES.

Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja

Neto čisti dobiček obračunskega obdobja

Slika 25: Neto čisti dobiček in njegovi glavni sestavini

0 10 20 30 40 50 60

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

V mrd EUR

Vir: AJPES.

Prihodki od prodaje na domačem trgu Prihodki od prodaje v EU

Prihodki od prodaje izven EU

Slika 26: Prihodki od prodaje doma in na tujem trgu

13,50 13,75 14,00 14,25 14,50 14,75 15,00 15,25 15,50 15,75 16,00 16,25

59,0 59,5 60,0 60,5 61,0 61,5 62,0 62,5 63,0 63,5

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 V %

V %

Vir: AJPES, preračuni UMAR.

Stroški dela/dodana vrednost (l. os) Stroški dela/poslovni odhodki (d. os)

Slika 27: Stroški dela v dodani vrednosti in poslovnih

odhodkih

(26)

Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2018

Po poročilu IMD o konkurenčnosti držav za leto 2018

⁶

se je konkurenčnost Slovenije v zadnjih letih izboljšala, a še zaostaja za najbolj razvitimi.

Na vrh lestvice konkurenčnosti se med proučevanimi

6 Letošnje poročilo IMD o konkurenčnosti držav spremlja 258 kazalcev, od tega približno dve tretjini uteži predstavljajo statistični podatki, ostalo pa so anketni kazalniki. Statistični podatki v veliki večini temeljijo na podatkih za leto 2017, ankete so bile opravljene v začetku 2018. Kazalniki konkurenčnosti so razdeljeni na štiri področja: delovanje gospodarstva, učinkovitost države, poslovna učinkovitost in infrastruktura.

visoki gospodarski aktivnosti v letih do 2008 močno narasla. V naslednjih letih se je dolg družb zmanjševal z odplačevanjem kreditov, odprodajo premoženja in s stečaji. Na ta način se je zniževala tudi vrednost sredstev, kar je v letu 2016 prekinila visoka rast kapitala. Ob trdnejši kapitalski osnovi in ugodnih napovedih za gospodarsko rast v prihodnjih letih se je dolg družb v letu 2017 po daljšem obdobju spet povišal.

Lani so z dobičkom poslovali v vseh dejavnostih. V gradbeništvu se je s prehodom od visoke izgube v letu 2016 v znaten neto čisti dobiček lani poslovanje izboljšalo za preko 200 mio EUR. Poslovanje se je močno izboljšalo tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer so ustvarili 40 % čistega dobička družb, v drugi največji, trgovinski dejavnosti pa se je dobiček nekoliko zmanjšal.

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

V mrdEUR

Vir: AJPES.

Drugi finančni odhodki Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti Finančni prihodki

Slika 28: Deli finančnih odhodkov in finančni prihodki

0 10 20 30 40 50 60 70

0 10 20 30 40 50 60 70 80

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 V %

V mrd EUR

Dolg Kapital

Delež dolga v virih sredstev (d. os)

Slika 29: Dolg, kapital in delež dolga v virih sredstev

-200 0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 1.600

Ostale dejavnosti skupaj M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

L Poslovanje z nepremičninami K Finančne in zavarovalniške

dejavnosti J Informacijske in komunikacijske dejavnosti

H Promet in skladiščenje G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

F Gradbeništvo D Oskrba z električno energijo, plinom in paro

C Predelovalne dejavnosti

V mio EUR

2017 2016

Slika 30: Neto čisti dobiček po dejavnostih

30 40 50 60 70 80 90 Delovanje gospodarstva

Učinkovitost države

Poslovna učinkovitost Infrastruktura

EU Slovenija Tri najbolje uvrščene države EU*

Vir: IMD, preračuni UMAR.

Opomba: Najbolje tri uvrščene države so Nizozemska, Danska in Švedska.

Višje št. točk je boljše, najvišja možna vrednost je 1.

Slika 31: Svetovna konkurenčnost IMD po glavnih

področjih

(27)

kazalcev. Ugodne razmere v mednarodnem okolju in izboljšanje kazalnikov izvozne konkurenčnosti so pozitivno vplivale na uvrstitve na področju mednarodne menjave. Izboljšale so se tudi razmere na trgu dela. Nizka pa ostaja uvrstitev na področju mednarodnih naložb, kjer prilivi neposrednih tujih naložb kljub povečanju ostajajo razmeroma skromni, gospodarstveniki pa opozarjajo na veliko možnost selitve raziskav in razvoja v tujino.

V primerjavi z drugimi državami so bili pozitivni premiki na drugih področjih precej manjši. Pri učinkovitosti države (ohranitev 42. mesta), ki je presegla uvrstitev pred krizo, so se uvrstitve izboljšale predvsem na področju javnih financ, kljub temu pa ankete še naprej kažejo na nezadovoljstvo gospodarstvenikov z vodenjem javnim financ in davčno politiko. Nekoliko se je izboljšala tudi ocena institucionalne konkurenčnosti, še naprej pa izziva ostajata visoka raven birokracije in 63 državami uvrščajo ZDA, Hong Kong in Singapur,

med državami EU pa Nizozemska, Danska in Švedska.

Slovenija je v zadnjih štirih letih napredovala za 18 mest, vendar se še naprej uvršča v spodnjo polovico proučevanih držav (37. mesto, med državami EU pa na 18.

mesto). Izboljševanje uvrstitev je povezano predvsem z ugodnimi konjunkturnimi gibanji, manj pa s strukturnimi spremembami. Uvrstitev ostaja nižja kot pred krizo

⁷

, kar gre pripisati predvsem nižji oceni poslovne učinkovitosti, ki je narejena na osnovi anket med gospodarstveniki.

Na področju delovanja gospodarstva se je uvrstitev Slovenije v zadnjem letu močno izboljšala (za 18 mest na 29. mesto). Izboljšala se je na vseh področjih delovanja gospodarstva, kar je bilo predvsem posledica izboljšanja nekaterih ključnih makroekonomskih

7 V letu 2008 je bilo na lestvico vključenih 55 držav.

Tabela 8: Kazalniki svetovne učinkovitosti po glavnih področjih po IMD

Poročilo IMD 2008 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Število držav 55 60 60 61 61 63 63

Rang Rang Rang Rang Rang Rang Rang

Svetovna konkurenčnost 32 52 55 - 49 + 43 + 43 o 37 +

Delovanje gospodarstva 25 51 52 - 42 + 43 - 47 - 29 +

- Domače gospodarstvo 22 58 58 o 49 + 48 + 49 - 41 +

- Mednarodna menjava 10 37 17 + 18 - 16 + 15 + 8 +

- Mednarodne naložbe 54 60 59 + 59 o 59 o 58 + 54 +

- Zaposlovanje 39 47 51 - 48 + 51 - 52 - 41 +

- Cene 8 7 10 - 7 + 8 - 6 + 10 -

Učinkovitost države 43 53 56 - 52 + 45 + 42 + 42 o

- Javne finance 21 47 60 - 56 + 48 + 45 + 41 +

- Davčna politika 51 49 51 - 52 - 50 + 54 - 55 -

- Institucionalni okvir 33 54 54 o 49 + 47 + 44 + 43 +

- Poslovna zakonodaja 47 48 45 + 43 + 41 + 39 + 41 -

- Družbeni okvir 37 37 31 + 25 + 18 + 19 - 18 +

Poslovna učinkovitost 32 58 58 o 56 + 53 + 48 + 47 +

- Produktivnost in učinkovitost 18 45 43 + 44 - 30 + 27 + 34 -

- Trg dela 39 54 58 - 53 + 56 - 53 + 50 +

- Finance 28 58 59 - 56 + 53 + 55 - 51 +

- Poslovodne prakse 30 58 59 - 58 + 54 + 44 + 37 +

- Odnos in vrednote 46 59 59 o 59 o 58 + 56 + 51 +

Infrastruktura 29 33 32 + 33 - 30 + 31 - 27 -

- Osnovna infrastruktura 33 39 41 - 40 + 34 + 31 + 21 +

- Tehnološka infrastruktura 28 42 42 o 43 - 39 + 44 - 41 +

- Znanstvena infrastruktura 32 32 31 + 31 o 30 + 31 - 31 o

- Zdravje in okolje 30 29 29 o 31 - 26 + 28 - 26 +

- Izobraževanje 27 30 29 + 25 + 21 + 23 - 26 -

Vir: IMD World Competitivness Yearbook, različne številke med 2008 in 2018. Opomba: Rang predstavlja uvrstitev Slovenije med državami, vključenimi v raziskavo, v posameznem letu; + predstavlja izboljšanje uvrstitve glede na predhodno leto, - poslabšanje, o ni spremembe.

(28)

Samooskrba z osnovnimi kmetijskimi proizvodi je v Sloveniji razmeroma nizka in se v daljšem obdobju večinoma ne izboljšuje. Stopnja samooskrbe, merjena z razmerjem med obsegom domače proizvodnje in porabe, je pri večini rastlinskih pridelkov razmeroma skromna in močno odvisna od letine, ki pod vplivom vremenskih razmer precej niha. Pri živinorejskih proizvodih je višja in stabilnejša, tako da so v nekaterih sektorjih doseženi tudi stalni presežki. V bilanci večine osnovnih proizvodov pa so izkazani zaostanki, v tem največji – poleg pri sladkorju, kjer lastne proizvodnje po zaprtju tovarne ni – predvsem pri sadju in zelenjavi, ki sta s stališča zdrave prehrane izjemnega pomena. Gibanja samooskrbe so ob stabilnejši porabi bolj posledica gibanj v proizvodnji, ki pa se dolgoročno ne povečuje.

V zadnjih nekaj letih se je samooskrba povečala le pri redkih proizvodih, npr. pri žitih in mleku, pri slednjem pa je že sicer najvišja.

neučinkovito delovanje državnih institucij. S tem je povezano tudi počasno zmanjševanje administrativnih in zakonodajnih bremen, ki bi lahko izboljšale delovanje poslovnega okolja. Pri poslovni učinkovitosti (47. mesto, izboljšanje za eno mesto) raziskava IMD izpostavlja zaostanek Slovenije na področju produktivnosti, kjer so nekatere proučevane države v zadnjem letu naredile večji napredek. Slovenija se še naprej zelo nizko uvršča pri korporativnem upravljanju

⁸

, odprtosti do tujih idej in zavedanju o potrebnosti nadaljnjih strukturnih sprememb v gospodarstvu. Najvišje pa se Slovenija uvršča na področju infrastrukture (na 28. mesto, izboljšanje za tri mesta), kjer pri tehnološki infrastrukturi in razvoju ostajajo podobne ovire kot v preteklih letih (pomanjkanje ustrezno visoko izobraženega kadra, v primerjavi z drugimi državami prenizka institucionalna podpora naložbam v visoke tehnologije in prenos znanj v poslovni sektor).

Kljub izboljšanju uvrstitve se strukturni izzivi povečanja konkurenčnosti niso bistveno spremenili.

Poročilo IMD navaja, da so ključni dejavniki, ki pozitivno vplivajo na konkurenčnost Slovenije usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura (zdravstvo, šolstvo, deloma tudi javna znanstvena infrastruktura), medtem ko mednarodno konkurenčnost zavira pretirana birokracija. Kot izzive za prihodnost IMD navaja (i) povečanje produktivnosti v vseh sektorjih; (ii) povečanje človeškega kapitala s politikami, ki bodo bolje povezale izobraževanje s potrebami gospodarstva, z vseživljenjskim učenjem in proaktivno migracijsko politiko; (iii) izboljšanje poslovnega okolja z zmanjšanjem administrativnih in regulativnih bremen;

(iv) sprejem davčne reforme, ki bi povečala spodbude za delo in zaposlovanje visoko izobraževanih kadrov in (v) krepitev vzdržnosti javnih financ na dolgi rok in implementacija reform na področju zdravstva (zdravstvo, dolgotrajna oskrba).

Proizvodnja kmetijskih proizvodov

V nacionalnih strateških dokumentih je izpostavljena potreba po povečanju proizvodnje in s tem po izboljšanju samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi proizvodi. V nedavno sprejeti Strategiji razvoja Slovenije 2030 je v okviru trajnostnega upravljanja naravnih virov, ki je eden izmed osnovnih razvojnih ciljev, predvideno spodbujanje kmetijske prakse za povečanje samooskrbe z lokalno trajnostno, predvsem ekološko pridelavo živil. Zagotovitev zadostne preskrbe z varno hrano je osnovna naloga kmetijske politike in izpostavljena tudi v temeljnem področnem razvojnem dokumentu te dejavnosti, to je leta 2011 sprejete Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

8 Učinkovitost nadzornih svetov, kredibilnost managerjev (ki jim manjka zlasti izkušenj iz tujine) in uveljavljanju računovodskih standardov.

0 20 40 60 80 100 120 140

Sladkor Sadje Zelenjava Krompir Med Žita Vino Meso prašičev Meso skupaj Jajca Meso perutnine Meso govedi Mleko

V %

Vir: SURS, KIS.

Opomba: Podatki za koledarsko leto, pri vinu za tržno. Sadje 2014 in 2017; mleko 2002, 2010 in 2016; vino 2010 in 2016.

2000 2010 2017

Slika 32: Stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Indeks, 2000=100

Vir: SURS, preračuni Umar. Opomba: za leto 2017 ocena.

Proizvodnja kmet. proizv. skupaj Živinoreja

Rastlinska pridelava

Slika 33: Obseg proizvodnje kmetijskih proizvodov

(29)

Leta 2017 se je skupni obseg kmetijske proizvodnje po dveh razmeroma ugodnih letinah znižal. Obseg med leti precej niha pod vplivom vremena, dolgoročno pa se ne povečuje. Leta 2017 se je po oceni SURS znižal za okoli desetino in bil za 3 % nižji kot leta 2000. V tem se je rastlinska pridelava znižala za okoli petino in bila med najnižjimi po letu 2000. V živinoreji, kjer se obseg po nekajletnem zmanjševanju ponovno povečuje, se je v tem letu povečal na raven izpred desetletja. Podobno, a nekoliko manj, se je v letu 2017 znižal tudi ocenjeni skupni obseg kmetijske proizvodnje v vseh sosednjih državah, razen v Avstriji, v povprečju EU pa se je ponovno nekoliko zvišal in bil za desetino višji kot leta 2000.

V strukturi proizvodnje prevladujeta živinoreja in njej namenjena pridelava krmnih rastlin. To je v Sloveniji močno pogojeno z naravnimi razmerami, vendar bi glede na nizko stopnjo samooskrbe z rastlinskimi pridelki kazalo bolj spodbujati pridelavo v rastlinstvu, predvsem v sadjarstvu in zelenjadarstvu. V skupnem obsegu se delež zelenjadnic v zadnjih letih že nekoliko krepi; v obdobju po letu 2000 se je z okoli 6 % zvišal na 10 %. Pridelek sadja pa je bil v letu 2017 izjemno skromen, predvsem zaradi obsežne spomladanske pozebe. V povezavi z vse bolj prisotnimi podnebnimi spremembami bo pridelavi v rastlinstvu potrebno posvetiti več pozornosti, predvsem s povečevanjem gojenja odpornejših vrst in sort na ustreznih legah, v zaščitenih prostorih in z obsežnejšim namakanjem.

Ekološka pridelava v mednarodni primerjavi ni skromna, a se je rast v zadnjih letih upočasnila. Po deležu ekološko obdelanih površin je Slovenija nad povprečjem EU, v razvoju pa ni med hitrejšimi. V letu 2016 je bilo v kontrolo ekološkega kmetovanja vključenih 9,1 % vseh kmetijskih zemljišč. V strukturi tudi pri teh zemljiščih močno prevladujejo trajni travniki in pašniki, namenjeni pridelavi krme za živali, ostalih kategorij pa je razmeroma malo. To ni usklajeno s povpraševanjem, ki je največje

80 90 100 110 120 130 140

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Indeks, 2000=100

Vir: Eurostat.

Opomba: za leto 2017 ocena. Hrvaška: 2005=100.

Povprečje EU Slovenija Hrvaška

Italija Madžarska Avstrija

Slika 34: Rast obsega proizvodnje kmetijskih proizvodov,

primerjava s povprečjem EU in sosednjimi državami

^10%_0%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2000 2003 2007 2010 2013 2017 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: za leto 2017 ocena.

Ostalo Sadje Žita Zelenjadnice Vino Krmne rast.

Živalski proizv.

Živina

Slika 35: Struktura proizvodnje kmetijskih proizvodov

0 5 10 15 20 25

Avstrija Švedska Estonija Italija Češka Latvija Finska Slovaška SLOVENIJA Španija Danska Litva Nemčija Portugalska Grčija EU

Hrvaška Belgija Francija Ciper Poljska Madžarska Luksemburg Bolgarija Nizozemska Zdr.kraljestvo Irska Romunija Malta

V %

Vir: Eurostat.

Slika 36: Delež ekološko obdelanih površin kmetijskih zemljišč, leto 2016

0 5 10 15 20 25

2012 2013 2014 2015 2016

V %

Vir: Eurostat.

Avstija Italija Slovenija

Hrvaška Madžarska

Slika 37: Rast deleža ekološko obdelanih površin

kmetijskih zemljišč v Sloveniji in sosednjih državah

(30)

in še narašča po svežih vrtninah in sadju ter nemesnih

predelanih živilih. Za razvoj tega načina kmetovanja je

še veliko neizkoriščenih možnosti, tudi zaradi ugodnih

naravnih danosti. Velik delež gospodarstev je namreč

na gorsko višinskih in drugih območjih z omejenimi

možnostmi, kjer obsežna konvencionalna kmetijska

dejavnost ni mogoča.

(31)

sta tistična prilo ga

(32)

(33)

Pomembnejši kazalci 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Pomladanska napoved 2018

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -2,7 -1,1 3,0 2,3 3,1 5,0 5,1 3,8 3,2

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.076 36.239 37.615 38.837 40.418 43.278 46.588 49.611 52.413

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.540 17.596 18.244 18.823 19.576 20.951 22.563 24.035 25.405 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.800 21.900 22.700 23.800 24.100

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 82 83

Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,0 7,2 6,7

Stopnja brezposelnosti, anketna 8,9 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,3 4,6 4,2

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -1,8 0,0 2,6 1,0 1,1 2,2 2,7 2,2 2,4

Inflacija², povprečje leta 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,5 1,9 2,3

Inflacija², konec leta 2,7 0,7 0,2 -0,5 0,5 1,7 1,8 2,1 2,3

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 0,6 3,1 5,7 5,0 6,4 10,6 9,2 7,5 6,8

Izvoz proizvodov 0,4 3,3 6,3 5,3 6,2 10,9 9,7 7,9 7,2

Izvoz storitev 1,5 1,9 3,4 3,7 7,6 9,2 7,2 5,8 5,0

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) -3,7 2,1 4,1 4,7 6,6 10,1 9,3 8,1 6,9

Uvoz proizvodov -4,3 2,9 3,8 5,1 7,0 10,7 9,7 8,7 7,3

Uvoz storitev 0,2 -3,0 6,2 2,3 4,2 6,6 6,7 5,1 4,5

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 775 1.594 2.179 1.698 2.108 2.813 3.203 3.385 3.734

- delež v primerjavi z BDP, v % 2,1 4,4 5,8 4,4 5,2 6,5 6,9 6,8 7,1

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.850 41.644 47.287 46.627 44.805 43.460 43,163*

- delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 114,9 125,7 120,1 110,9 100,4

Razmerje USD za 1 EUR 1,286 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,234 1,236 1,236

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,4 -4,1 1,9 2,1 4,2 3,2 3,6 3,0 2,0

- delež v BDP, v % 56,9 55,4 54,4 53,5 53,4 52,8 51,7 51,0 50,3

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,2 -2,1 -1,2 2,7 2,5 2,3 1,7 1,4 1,1

- delež v BDP, v % 20,2 19,5 18,6 18,6 18,7 18,3 17,8 17,7 17,4

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -8,8 3,2 1,1 -1,6 -3,6 10,3 10,0 8,5 7,5

- delež v BDP, v % 19,2 19,8 19,4 18,9 17,6 18,5 19,3 20,2 21,0

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved 2018).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec marca 2018.