Oblikovanje in ilustracija pesniške zbirke
"Nekoga moram imeti"
Univerza v Ljubljani
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Diplomsko delo
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Ljubljana, 2021
Mateja Gačnik
Oblikovanje in ilustracija pesniške zbirke
»Nekoga moram imeti«
Mentor: prof. Radovan Jenko
Somentorica: prof. dr. Petra Černe Oven
Ime in priimek avtorice: Mateja Gačnik Študentska rednega študija
Vpisna številka: 42170035 Študijski program in smer:
Oblikovanje vizualnih komunikacij Grafično oblikovanje
Univerza v Ljubljani
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Diplomsko delo
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Ljubljana, september 2021
Naslov diplomskega dela:
Oblikovanje in ilustracija pesniške zbirke
"Nekoga moram imeti"
UDK
75.056+766(043.2) vizualne komunikacije grafično oblikovanje oblikovanje knjige ilustracija
poezija
nekoga moram imeti diplomska naloga
Title ot the thesis:
Design and ilustration of a book of poems »I have to have someone«
visual communications graphic design
book design illustration poetry
I have to have someone BA thesis
Izvleček
5V diplomski nalogi sem preučila področje knjige in poezije, predvsem področje neklasičnih knjig poezije. Poezija nam omogoča bolj osebi stik z besedilom in globljo povezavo tudi na čustveni ravni. Ker lahko vsak bralec besedilo interpretira po svoje, je diplomsko delo moja lastna interpretacija prebrane- ga. Besedilo je avtorsko delo mojega očeta, kar je že od začetka predstavljajo večji izziv. Moj namen je bil ustvariti knjigo poezije, ki ne sledi klasičnim merilom oblikovanja oziroma naši predstavi, kakšen izgled mora knjiga imeti. Z barvami in postavitvijo besed sem želela poudariti občutke, ki jih besedilo izraža. Cilj je bil razgraditi posamezne pesmi na besede in jih nato ponovno sestaviti v drugačno celoto z isto vsebino.
Projekta sem se najprej lotila z raziskavo področja. Z branjem in analizo posameznih pesmi sem določila osnovne parametre oblikovanja. Sledil je razvoj praktičnega dela diplomske nalo- ge, kjer sem se, na podlagi predhodnih ugotovitev, ukvarjala predvsem z oblikovanjem. Ključnega pomena je bilo določiti osnovne parametre knjige, ki so omogočili lažje in natančno delo. Vzporedno z oblikovanjem posameznih strani je potekala še izdelava avtorskih ilustracij. Končni izdelek je fizična knjiga z naslovom Nekoga moram imeti.
Abstract
7In my thesis I studied the field of books and poetry, especially the field of non-classical books of poetry. Poetry allows us to have more contact with the text and a deeper connection on an emotional level. Since each reader can interpret the text in their own way, the thesis is my own interpretation of what has been read. The text is my father’s copyrighted work, which was a bigger challenge from the start. My intention was to create a book of poetry that does not follow the classical criteria of design or our idea of what a book should look like. With the colors and the layout of the words, I wanted to emphasize the feelings that the text expresses. The goal was to break down individual songs into words and then reassemble them into a different whole with the same content.
I first started the project with research in the field. By reading and analyzing individual poems, I determined the basic desi- gn parameters. This was followed by the development of the practical part of the diploma thesis, where, based on previous findings, I was mainly engaged in design. It was crucial to determine the basic parameters of the book, which made it easier and more accurate to work. In parallel with the design of individual pages, the production of author's illustrations took place. The end product is a physical book titled I have to have someone.
Kazalo
9Uvod 11
TEORETIČNI DEL 12
1. Knjiga – umetnost, ki ohranja prav vse 13 1.1. Bi Slovenci brez knjig v svojem jeziku danes
bili to, kar smo? 14
1.2. Ilustrirana knjiga 15
1.3. Prihodnost knjige 17
2. Poezija – slikanje z besedami 19 1.2. Poezija in ilustracija – umetnost v podobi 21 3. Oblikovanje knjige 23
3.1. Oblikovanje fizične knjige 24
3.1.1. Anatomija knjige 24
3.1.2. Vezava in format 26
3.1.3. Tipografija 26
3.2 Oblikovanje knjige poezije 27
PRAKTIČNI DEL 32
4. Ciljna skupina 33
5. Analiza izbrane poezije 34
5.1. Delitev pesmi 35
5.1.1. Prvi del zbirke: Resnica 35
5.1.2. Drugi del zbirke: Njej 35
5.1.3. Tretji del zbirke: Iz JLA 35 6. Oblikovanje knjige Nekoga moram imeti 36
6.1. Format, mreža in razporeditev 36
6.2. Besedilo 37
6.2.1. Tipografija 39
6.2.2. Barva 39
6.3. Ilustracija poezije 41
6.4. Naslovnica 42
6.5. Vezava 42
7. Končni rezultat 44
8. Zaključek 45
Literatura 46
Seznam slikovnega gradiva 48
Uvod
11Knjige so neizogiben del življenja vsakega posameznika, pa naj bodo to v fizični ali digitalni obliki. V letu 2019 je bilo v Sloveniji, po samooceni kupcev, kupljenih 4.165 milijonov knjig. Vsak polnoletni prebivalec Slovenije je tako v povprečju kupil 2,4 knjige. Po podatkih NUK in zbornice založnikov je leta 2018 izšlo 4301 novih knjig, brez učbenikov in brošur pa 3321 knjig. Povprečna naklada je bila 826 izvodov, natisnjenih je bilo okoli 3.552 milijonov knjig, promet panoge pa je znašal 67,5 milijona evrov.1 Za primerjavo je v Veliki Britaniji promet panoge v letu 2018 znašal malo več kot 7 milijard evrov, v letu 2019 pa se je povišal še za 3,5 %.2
V svoji diplomski nalogi sem se s pomočjo oblikovalskega miš- ljenja soočila s problemom oblikovanja knjige poezije. V sklopu oblikovanja sem se odločila, da knjigo do določene mere tudi ilustriram. Knjiga z naslovom Nekoga moram imeti je nastala na podlagi pesmi, ki jih je avtor, moj oče, zapisal v svoji mladosti.
Naslov knjige je poimenovan po prvi pesmi v očetovih rokopi- sih in predstavlja hrepenenje po ljubezni, ki je zaznano skozi celotno knjigo. V življenju se pogosto srečujem s poezijo, in ker sem imela možnost oblikovati popolnoma novo knjigo, sem se posledično odločila za takšno tematiko.
Projekta sem se najprej lotila z raziskavo pomena knjige in pomena poezije ter osnov oblikovanja knjige. Raziskala pa sem tudi prihodnost tiskane knjige. Obravnavala sem različne zbirke poezije, klasične kot tudi neklasične. Nadaljevala sem z branjem in z analizo posameznih pesmi, kjer sem izluščila zgradbo pesmi, ideje, teme, motive in slog (slogovno zaznamo- vane besede in retorične figure). Pridobljeno znanje sem nato uporabila pri razvijanju praktičnega dela projekta. Najprej sem začela s skicami in različnimi maketami, na podlagi katerih sem lažje razvijala končno idejo.
Oblikovanje in ilustracija je lastna interpretacija besedila, grajena na avtorjevih idejah in mojem videnju ter doživljanju vsebine. Skozi oblikovanje sem raziskovala, kako vplivati na branje in dojemanje besedila, kako ga narediti nevsakdanjega, vendar vseeno ohraniti berljivost. Besedilo sem želela predstavi- ti na svež, zanimiv način, ki bi mogoče pritegnilo tudi kakšne- ga nebralca.
1 Andrej BLATNIK, Miha KOVAČ, Knjiga in bralci VI, Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019, Ljubljana 2019, str. 57.
2 Stephen LOTINGAN, 2019: A record-breaking year for publishing, Publishers Association, 22. jul. 2020,
dostopno na <https://www.publishe rs.org.uk/2019-a-record-breaking- year-for-publishing/> (25. mar.
2021).
12
TEORETIČNI DEL
1. Knjiga – umetnost, ki ohranja prav vse
133 Miha KOVAČ, Zakaj imajo knjige smisel?, v: Slovenska knjiga včeraj in jutri: osem pogledov na pomen domače
knjige, Ljubljana, 2006, str. 75.
4 Iztok ILICH, Pota knjige, Ljubljana 2006, str. 21.
5 Tatjana PREGL KOBE, Upodobljene besede, Grosuplje 1998, str. 9.
6 KOVAČ 2006, op. 3, str. 75-76.
Ko je leta 1450 Johann Gutenberg v Mainzu natisnil svojo Biblijo, si zagotovo ni predstavljal, da je izumil medij, ki bo živel še 571 let in v tem času praktično preplavil svet.3 Prav tako kot si najbrž ni predstavljal, da bo 571 let kasneje prav prva tiska- na knjiga najbolj razširjena po vsem svetu in da bo skoraj v vsakem domu.
Na prvi pogled je knjiga predmet, ki ga poznamo vsi in o ka- terem vemo vsaj neke osnovne informacije. Je darilo, potreba, dekoracija, ki vsebuje dejstva, resnico, tudi laži. Je v vsakem domu, pa čeprav samo kot še eden od pozabljenih predmetov nekje na polici, ki nabirajo prah. Za večino otrok je ena izmed prvih stvari, s katerimi se spoznajo, še preden začnejo brati – pripravljena na grizenje in trganje. Knjiga je predmet, sestavljen iz listov in strani, ki so zbrani znotraj dveh platnic. A knjiga ni samo papir, barve, črnilo. Knjige nam odkrivajo nova znanja.
Predstavlja sanje in ideje, ki nas spodbujajo k razmišljanju o svetovih večjih od našega, o času daleč za nami in pred nami, o potovanjih in avanturah, o tem, kdo smo zunaj svojega vsak- danjega življenja. »Knjiga je lahko učinkovito orožje in, žal, tudi nadvse nevarno uničevalno orožje. Knjiga je lahko prena- šalka filozofskih idej, ki premikajo svetove, in pripovedovalka umetniških sporočil, ki plemenitijo in bogatijo; lahko je učni pripomoček, sredstvo za kratkočasenje, igro in še marsikaj.«4 Z nami je že tako dolgo, da je postala del naše narave.
Skozi vso zgodovino se je ravno knjiga pojavljala na stopnji, ko je duhovna ustvarjalnost začela prehajati okvire ustnega izroči- la in je začela iskati trajnejša sredstva, da bi se ohranila pri- hodnjim rodovom. Za obstoj knjige sta bili nujni črka ali znak, primeren pribor za pisanje in lahko prenosljiva podlaga. Oblike knjig so bile različne, odvisne pa so bile predvsem od materiala, iz katerega so bile izdelane. Od tega je bila odvisna tudi njihova raba in ohranitev.5
Šele izum tiska je omogočil zares učinkovito hrambo podatkov in razmnoževanje informacij, pa tudi samo branje, primerjanje in razmišljanje o besedilih. Ohranjanje besedil s prepisovanjem je bilo namreč zelo zamudno, izjemno drago in dostopno le redkim posameznikom. Tisk je omogočil hitrejše in učinkovi- tejše širjenje idej ter postavil intelektualne temelje naši civili- zaciji. Tiskana knjiga je tako eden od najstarejših in najboljših produktov novoveškega kapitalizma.6 Lahko bi rekli, da je knji-
ga »duhovna vrednota, s katero se na svoj način meri kulturna stopnja človeka ali naroda oz. države.«7 Kot čisto majhni otroci se srečamo s čisto preprostimi knjigami, največkrat opremljeni- mi samo z ilustracijami. Kasneje knjige dobijo tudi tipografske elemente. Še vedno se spominjam svoje prve, če lahko temu tako rečemo, resnejše knjige. Naslovnico v modri barvi so krasile tri kocke s številkami 1, 2 in 3. Na trših straneh so bila predstavljena števila do 10 – na vsaki strani velika številka z ustrezno ilustracijo. In kmalu je to knjigo zamenjala Deklica z vžigalicami, njo pa zbirka Novohlačniki in prve enciklopedije.
Bolj ko rastemo, bolj raste naše znanje in naša potreba oziroma zanimanje po takšnih in drugačnih knjigah.
Knjiga je torej neke vrste »prenosni trdi disk, ki shranjuje in prenaša podatke ter je nastala kot stranski proizvod premika iz oralne v literarno kulturo, procesa, ki traja stoletja in se je raz- vijal skozi kulturno izmenjavo, mirno kot tudi prisiljeno.«8 Je predmet, ki ga lahko listamo, priajemamo, trgamo, je naprava, ki nam omogoča iskanje informacij, in je medij s katerim lahko te informacije prenašamo.
Ko gre za preteklost, so knjige nenadomestljive, saj so v pravem pomenu besede spomin človeštva. So most med minulim in današnjim časom, temelj sedanjost in izhodišče prihodnosti.«9
1.1. Bi Slovenci brez knjig v svojem jeziku danes bili to, kar smo?
Kot zapiše Munda, se beseda knjiga pri nas pojavlja »že od dru- ge polovice 16. stoletja, a le poredkoma, razširila in uveljavila se je šele sredi 19. stoletja.«10
Sto let po Gutenbergovi Bibliji, leta 1550, nam je Primož Tru- bar, začetnik slovenske književnosti in utemeljitelj slovenskega jezika, dal prvi slovenski tiskani knjigi. To sta bili Katekizem (Catechismus in der Windischenn Sprach) in Abecednik (Abecedarium).
V katekizmu je Trubar svoje rojake tudi prvič označil z njiho- vim sedanjim imenom – Slovenci.11
Skozi zgodovino je knjiga pri nas imela velik pomen. Odsevala je prevladujoče stanje duha, bila je poglavitno orožje za širjenje idej in za učinkovito zatiranje nasprotnih prepričanj. Prinesla
7 Jože MUNDA, Knjiga, Ljubljana 1983, str. 17.
8 Amaranth BORSUK, The book, London 2018, str. 1.
9 ILICH 2006, op. 4, str. 21.
10 MUNDA 1983, op. 7, str. 17.
11 Klementina MOŽINA, Knjižna tipografija, Ljubljana 2003, str. 92.
nam je slovnico, pravopis, izvirne pesmi, povesti in gledališke igre. Tako je prav knjiga z nevidnimi nitmi skupnega jezika bolj kot kar koli prej ali pozneje povezala Slovence v celoti.12
Veliko vlogo je imela knjiga v obdobjih naše največje ogrože- nosti, zlasti med drugo svetovno vojno. Tisku je bila takrat namenjena vloga uničujočega propagandnega orožja, ki je razvnemalo sovraštvo in poglabljalo razdor. A celo v tem času so ljudje posegali po Prešernu, Levstiku in Gregorčiču, pisali so poezijo in izdajali knjige – tudi v zaporniških celicah in taboriščih, v gozdovih in bunkerjih, v izgnanstvu in begun- stvu. Leta 1942 je tako izšla miniaturka bojevitih pesmi Mateja Bora Previharimo viharje, leta 1944 pa bibliofilska izdaja Zdra- vljice - oštevilčena izdaja z zlatim tiskom, v usnjeni vezavi in celostranskimi lesorezi Janeza Vidica. Istega leta je v Ljubljani izšla tudi pesniška zbirka Venec Franceta Balantiča, prav tako z lesorezi. Tudi naši pogosto sprti kulturniki so vedno stopili v bran slovenskemu jeziku in to prav s slovensko knjigo kot orožjem v rokah. V vseh obdobjih pa so bili seveda ljudje, ki so knjige v imenu višjih ciljev prepovedovali in tudi uničevali.13 Menim, da ima Ilich prav, ko pravi, da »slovenska knjiga za nas Slovence ostaja trajen in živ dokaz naše trdoživosti in tradici- onalne zavezanosti med knjižne platnice«14, ne morem pa se popolnoma strinjati z njim, da bo tako tudi ostalo. Na to naka- zuje dejstvo, da vse manj ljudi bere, predvsem pa vse manj ljudi bere v slovenskem jeziku. Vsekakor pa bo vse to odvisno pred- vsem od nas samih in tega kaj bomo počeli s svojim jezikom oziroma s slovensko knjigo. Knjiga je pri nas neka kulturna dobrina, ki ji še vedno prirejamo slavja in jo nagrajujemo.
1.2. Ilustrirana knjiga
Beseda in ilustracija sta dve najstarejši obliki pripovedovanja zgodb, ki se srečujeta in združujeta v knjigi. Ilustracija je v osnovi predvsem figuralna pripoved. Je zbližanje besede in podobe, ki je vsaka zase umetnina, v sliki.15 Ilustracijo lahko zasledimo povsod v vsakdanjem življenju: v knjigah, leksiko- nih in učbenikih, časopisih in na plakatih. Namenjena je prav vsem, starim in mladim.
Beseda ilustracija izvira iz latinskega izraza ilustrare ali novo-
12 ILICH 2006, op. 4, str. 9-12.
13 Prav tam.
14 Prav tam, str. 16.
15 PREGL KOBE 1998, op. 5, str. 6.
latinskega izraza ilustratio in pomeni razsvetliti, razjasniti. Šele po letu 1840 pomeni besedni pojem ilustracija vsako likovno upodobitev, ki nazorno dopolnjuje besedilo. Z ilustracijo se pojmuje vsako upodabljajoče delo umetnosti, ki se v motiviki opira na literarno podlago.16
Bistvo ilustracije je v povezanosti z vsebino, ki jo sporočajo besede. Ta povezava je lahko dobesedna ali pa popolnoma ab- straktna, a pomembno je, da razlaga določeno vsebino knjige.17 Knjižna ilustracija tako ne posnema samo realnega svet, ampak prikazuje umetniško dojemanje besedila, ki ga spremlja ozi- roma dopolnjuje. Primer ilustrirane knjige poezije, ki vsebuje dobesedno in abstraktno povezano, je knjiga Odes and Sonnets, ki je izšla leta 1859 v Londonu. Pod to darilno verzijo sta se podpisala John Sliegh, ki je knjigo opremil z dvema lesorezoma in eden popularnejši ilustratorjev poezije, Birket Foster, ki jo je ilustriral. Posebna izdaja knjige dosega visok standard takratne ekskluzivne produkcije v Angliji.18
Pomembno je poudariti, da vsi, ki rišejo v knjigo, niso ilustra- torji. Tudi sama sem v svojem otroštvu velikokrat kakšno knji- go popestrila z ilustracijo, da bo bolj lepa, a zato še nisem bila ilustratorka. Kadar se likovni svet oddvaja od besedila, kadar
16 PREGL KOBE 1998, op. 5, str. 69-70.
17 Prav tam, str. 5-6.
18 The book of books (ur. Mathieu Lommen), Ljubljana, 2013, str. 256-257.
Slika 1: Notranja naslovnica, pesniška zbira Odes and Sonnets
19 PREGL KOBE 1998, op. 5, str. 5-6.
20 pomeni »besedilo videti, podobo ubesediti«
21 W. J. Thomas MITCHELL, Slikovna teorija: eseji o verbalni in vizualni
reprezentaciji, Ljubljana 2009, str. 235.
22 ILICH 2006, op. 4, str. 21.
besedila ob sliki ni ali kadar z njim ni povezan, so to slike in ne ilustracije. Knjižne ilustracije, pa naj bodo to dobesedne ali abstraktne, morajo prispevati k bolj jasni razumljivosti besedila, zato je pomembno sodelovanje in ne zatiranje njegove ideje.19 Besedilo je lahko vdor v sliko, celo njena negacija ali izničenje.
»Besedila v splošnem bolj ogrožajo koncepta »integritete« in
»čistosti« podob, kakor pa obratno. Nasprotno pa podobe v besedilu splošno veljajo za nematerialne, figurativne in kot take nebistvene: ekfraza20 je manj pomemben žanr, deskripcija pa le »pomožni« element zgodbe.«21 V večini ilustriranih knjig tako lahko vidimo, kako se koščki združujejo in kako se združu- jeta viziji dveh umetnikov v eno knjigo. Umetniški slog je kot prstni odtis – individualen in odkrivajoč. Nobenega besedila ni mogoče dvakrat enako napisati in nobene ilustracije dvakrat enako ilustrirati.
1.3. Prihodnost knjige
»Ena izmed najočitnejših značilnosti časa, ki ga živimo, je pojavljanje in uveljavljanje novih komunikacijskih medijev oziroma postopkov, med katerimi mnogi še veliko osupljivih možnosti uporabe. Vse te sijajne tehnološke dosežke praviloma spremljajo napovedi, da bodo postavili na glavo vse obstoječe in prej ali slej pahnili »v ropotarnico zgodovine« tudi knjige, vendar se vedno znova izkaže, da klasične prenašalke informacij še vedno niso resneje ogrožene.«22 Digitalna revolucija je odprla
Slika 2: Kazalo in ilustracija, pesniška zbira Odes and Sonnets
novo dobo ustvarjalnosti, vendar je dela profesionalnih pisate- ljev postavila na isto raven kot dela, ki se delijo za prostovoljne prispevke ali brazplačno. Prav tako digitalna revolucija pomeni, da se na neki točki zgodi, da vsaka stvar slej kot prej postane prosto dostopna. Z malo truda tako lahko danes na internetu najdemo skoraj že vsako knjigo. Pri tem je ravno toliko pomem- ben ekonomski vidik, ki podpira ustvarjalce, kot je pomembna sama umetnost.
Vendar pa vsebina vseeno ne potrebuje forme knjige. Pisanje se razvija in vpliva na tehnološki razvoj, prav tako ta vpliva na pisanje. Skozi zgodovino se je pisana beseda spreminjala pod vplivom tehnologij: glinene tablice, zvitke, kodekse, rokopise, tiske, knjige s trdnimi platnicami in danes skozi e-knjige.23 Že prva »mutacija«, ki je spremenila prakse pisnega v moderni dobi, govorimo o iznajdbi tiskarskega stroja, je knjigo samo še bolj približala ljudem.
Tiskana knjiga je najbolj prijazen in smiseln medij za hranjenje Prešernovih poezij, analiz Freudovih sanj in drugih besedil.
Knjige, za razliko od računalniške strojne opreme in progra- mov, ki zastarijo v nekaj letih, preživijo vsaj sto let.24 Ko bo izginila knjiga po svetu, se bomo ukvarjali z drugimi mediji, vendar z istimi vsebinami. Pripovedovanje zgodb je za člove- ka bilo in bo bistvenega pomena. S pripovedovanjem namreč raziskujemo, razlagamo in si zamišljamo svet. Bolj pomembno, kot samo vprašanje obstoja knjige je vprašanje resnične vred- nosti ljudi, ki pišejo in sodelujejo pri procesu nastanka knjige.
Če lahko nekdo brez honorarja napiše in oblikuje knjigo, zakaj potem nekoga drugega plačati?
23 BORSUK 2018, op. 8, str. 3.
24 KOVAČ 2006, op. 3, str. 76.
2. Poezija – slikanje z besedami
1925 Christipher INGRAHAM, Poetry is going extinct, government data show, The Washington Post, 24. apr.
2015, dostopno na <https://www.
washingtonpost.com/news/wonk /p/2015/04/24/poetry-is-going- extinct-government-data-show/>
(25. feb. 2021).
26 Prav tam.
27 Colin DWYER, Poetry is making a big comeback in the U.S., survey results reveal, NPR, 8. jun. 2018, dostopno na <https://www.npr org/2018/06/08/618386432/
poetry-is-making-a-big-comeback- in-the-u-s-survey-results-reveal?t=16 16005401731> (11. mar. 2021).
28 Poezija, Fran, dostopno na <https://fran.si/iskanje?View=1&hs =1&Query=poezija> (1. mar. 2020).
29 Boris A. NOVAK, Mini poetika, Ljubljana 2000, str. 8.
30 Poetry, Literary Terms, dostopno na <https://literaryterms.net/poetry/>
(1. mar. 2020).
31 Prav tam.
32 NOVAK 2000, op. 29, str. 45.
33 Poetry, op. 30.
34 Mark FLANANGAN, What is poetry, and how is it different?, ThoughtCo., 19. jun. 2019, dostopno
na <https://www.thoughtco.com/
what-is-poetry -852737> (6. apr.
2020).
35 World Poetry Day, Unesco, dostopno na <https://en.unesco.orgcommemo rations/worldpoetryday> (15. apr.
2020).
V aprilu 2015 je The Washington Post objavil članek z naslovom
»Poetry is going extinct, government data show.« Avtor, ki navaja statistične podatke z žaljivim podtonom, zaključi članek z besedami, da se »ne moremo sprijazniti s trenutnim stanjem poezije, ne da bi razumeli, da so bralci že pred 20. leti prenesli svojo pozornost drugam«25 in, da »jih niti internet ne more pri- siliti, da se vrnejo.«26 A poeziji je že od leta 2015 do leta 2017 popularnost močno zrasla, na kar nakazujejo rezultati ankete o sodelovanju javnosti v umetnosti.27
Če je glasba organiziran zvok v določeni obliki, je poezija način organiziranja jezika. Poezija je beseda, natisnjena na papir, a ima nek globlji, kulturno obarvan pomen. Zato jo je težko opre- deliti in si še težje zamisliti njeno izumrtje.
Če pogledamo v slovarski zapis je poezija »literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo«.28 Beseda poezija izvira iz starogrškega pojma poiesis in pomeni proizvajanje, ustvarjanje. Danes razumemo poezijo pod imenom lirika, ki temelji na osebnih čustvih.29 V širšem pomenu pomeni poezija vso književnost v vezani obliki, v ožjem pomenu pa pesem. Na- pisana je lahko z istim namenom kot katera koli druga literatu- ra – humor, pripovedovanje zgodb, lepota, politično mišljenje in drugo.30 Temelji na prepletu besed in ritma, za kar pogosto uporablja rime in metrum ali meter.31 »Ritem je vselej utrip, valovanje živega gibalnega, glasbenega ali besednega materia- la, medtem ko je metrum zgolj abstrakcija ritma v klasičnem verzu.«32
Besede so združene, da tvorijo zvoke, slike in ideje, ki so lahko preveč zapletene ali abstraktne, da bi jih neposredno opisa- le.33 Pomembna je njihova postavitev, njihov tok, zvočnost in njihovo ujemanje. Bolj kot na same besede se poezija zanaša na estetske in ritmične značilnosti jezika. Vendar pri tem ni po- memben samo izbor prave besede, temveč tudi pravilen ritem, sledenje njegovi shemi ali ponavljanje vrstic.34
Poezija je ena najbolj cenjenih oblik kulturnega in jezikovne- ga izražanja identitete človeka. Nagovarja človeštvo, vrednote ter preoblikuje tudi najpreprostejše pesmi v močan katalizator dialoga in miru, a lahko poziva tudi k boju in nasilju. Priso- tna je skozi vsa obdobja zgodovine, v vsaki kulturi in na vseh celinah.35
V vsakdanjem življenju jezik služi medsebojnemu sporazume- vanju, zato smo pozorni zgolj na pomen besed – uporabljamo ga zgolj kot sredstvo. Pri pesniški rabi jezika pa se zavemo tudi glasbene in likovne vrednosti besede. Temu lahko rečemo tudi estetika.36 Poezija je bila včasih napisana po strogih pravilih posameznega obdobja, iz katerega je izhajala. Danes so klasične oblike še vedno pogosto v uporabi, vendar sodobni pesniki pra- vila pogosto odpravljajo. Takšen primer so pesmi, ki se velikok- rat ne rimajo.37
Za razliko od proze, poezija presega dobesedno. Je intimnejša od večine umetniških praks. V bralcu običajno izzove čustva, kot so veselje, jeza, žalost itn. Bralca lahko preseneti in mu poda razodetje, vpogled ali razumevanje resnice in lepote.38 Postavlja nas v stik z našo človečnostjo.
S poezijo lahko pokažemo svojo notranjost. Poezija ne opisuje, ampak izraža, prikliče stvari, jih na nedoločen način oživlja.
Poezija »ni pravljica, zabava, razvedrilo, ki potegne človeka stran od življenja, ampak ti da doživljajski uvid, kje v resni- ci si.«39 Poezija je pomemben del današnje kulture, ki veliko razmišlja, še bolj pa govori in debatira. Kulture, ki vsak dan živi na takšnem ali drugačnem odru. Kulture, ki velikokrat dojema besede kot orožje.
Tudi poezija se mora, tako kot ostale oblike umetnosti, prila- goditi svetu v katerem živi. Velikokrat si jo predstavljamo, da obstaja v vakuumu pisateljevih misli, zbranih na listu papirja.
A poezija se je skozi zgodovino vedno prilagajala spreminja- jočim se tehnologijam. Poezija tako ni nikoli obstajala samo
36 NOVAK 2000, op. 29, str. 18.
37 Poetry, op. 30.
38 FLANANGAN 2019, op. 34.
39 Ksenja HOČEVAR, Lirična poezija pa ni nadomestljiva, Družina, 21.
mar. 2020, dostopno na <https://
www.druzina.si/ ICD/spletnastran.
nsf/clanek/liricna-poezija-pa-ni-
nadomestljiva?Open> (6. apr. 2020). Slika 3: Instagram poezija, Rupi Kaur, Home Body
na papirju. »Obstajajo gibanja, zgrajena iz pesmi, vdelanih v pokrajino ali vklesanih v kamen«40, zapiše Rachael Allen.
Danes poezija ostaja zapisana v knjigah, a se je preselila tudi na družbene medije. Tako poznamo poete, ki svoje zapisano delo kombinirajo z deljivimi objavami in s tem postajajo bolj dostopni ljudem, hkrati pa na takšen način promovirajo svoje delo. Takšen primer je knjiga Home Body, pisateljice Rupi Kaur in knjiga September Love, pisateljice Lang Leav.
Poezija je res postala manj vidna na policah knjigarn in knji- žnic, vendar ni mrtva, začela je dobivati novo obliko. Poezija ne bo nikoli samo ena določena smer. Spreminja in prilagaja se tako kot človek, vendar pa se nekateri njeni elementi ne bodo nikoli spremenili.
1.2. Poezija in ilustracija – umetnost v podobi
Med ilustracijo in poezijo je intimen in dolgotrajen odnos, ki že od nekdaj obstaja v ustvarjalnem svetu. Njuna kombinaci- ja včasih omogoča, da skupaj postaneta močnejši, kot bi bili posamezno. To je še posebej izraženo v današnjem svetu potro- šništva, saj omogočata večjo angažiranost in razumevanje. To se kaže predvsem pri ilustraciji otroške poezije, saj lahko ilustra- cija pripomore k premostitvi vrzeli med otrokovo domišljijo in besednjakom, ki ga morda ne razume.41 Ilustracija je dober način, kako besede narediti bolj zanimive bralcu, ne glede na starost. Marsikoga namreč že same knjige, kaj šele poezija, brez ilustracij odvrnejo.
40 Faith HILL, Karen YUAN, How Instagram Saved Poetry, The Atlantic, 15. okt. 2018, dostopno na <https://
www.theatlantic.com/technology/
archive/2018/10/rupi-kaur-insta gram-poet-entrepreneur/572746/>
(25. feb. 2021).
41 Seren, LIVIE, The arts in
conversation: Poem & image, Bodmin moor poetry festival, 3. apr. 2018,
dostopno na <https://www.bodmin moorpoetryfestival.com/blog/2018 /4/3/poetry-and-illustration> (6.
apr. 2020).
Slika 4: Ilustracije izboljšajo bralno izkušnjo, Roald Dahl, pesniška zbirka Revolting Rhymes
Uporaba ilustracij v poeziji pa omogoča tudi večjo globino umetniškega dela na splošno. Obe umetniški obliki skupaj ustvarita popolnoma oblikovan ustvarjalni kos, ki bi imel dru- gačen učinek, če bi nanj gledali ločeno.42
Preoblikovanje poezije v obliko vizualne umetnosti pa je danes bolj pomembno kot kadar koli prej v zgodovini, predvsem zaradi uporabe spleta in družbenih medijev. Ilustracije naredijo poezijo estetsko, bolj privlačno širšemu občinstvu, poezija pa postane še privlačnejša v obliki video posnetka.
Če govorimo o čistih osnovah ilustracije poezije moramo biti pozorni:
• da opredelimo besede/fraze, ki jih lahko ilustriramo, le te pa večkrat preberemo,
• da se sprašujemo, kaj je avtor želel povedati z besedami
• in da preučujemo ilustracije ter se ob tem sprašujemo kakšna je povezava med njimi in besedilom.43
Poezija in ilustracija lahko delujeta skupaj in tako ustvari- ta neko novo umetnost. Če ju obravnavamo kot popolnoma ločena subjekta, prezremo koristi, ki jih prinašata druga drugi – razumevanje in možen prenos občinstva obema medijema..44
42 LIVIE 2018, op. 41.
43 Luciano, D'ORAZIO, Make connections between the text and an illustration, LearnZillion, 30. mar.
2016, dostopno na<https://learnzi llion.com/lesson_plans/5089-make- connections-between-the-text-and- an- illustration/> (6. apr. 2020).
44 LIVIE 2018, op. 41.
Slika 5: Ilustracije, ki raziskujejo problematiko otroškega dela in versko preganjanje, veljajo za zlato klasiko, William Blake, pesni- ška zbirka Songs of Innocence and Experience
23
Ko primemo v roke knjigo in jo beremo, nikoli zares ne pomis- limo na osebo, ki jo je oblikovala. Pa vendar je vsako knjigo načrtovala ustvarjalna oseba, oblikovalec, ki je bil pozoren na vse vidike njene izdelave, od zasnove strani do izbire vezave ali papirja.45
Jan Tschichold v svoji knjigi The form of the book zapiše, da se delo oblikovalca knjige razlikuje od dela grafičnega oblikovalca.
Grafični oblikovalec stremi k nenehnemu iskanju novih izra- žanj, ki so pogojena z željo po osebnem stilu, medtem ko mora oblikovalec knjige ostati zvest in taktičen služabnik napisani besedi – oblikovanje ne sme zasenčiti vsebine in ne sme biti pokroviteljsko do nje. Delo grafičnega oblikovalca največkrat ustreza potrebam trenutnega časa, medtem ko naj bi knjige trajale.46 A danes vsekakor to ne velja več, saj je delo grafičnega oblikovalca tudi oblikovanje knjige. Živimo v času prepletanja vsebin in prepletanja različnih medijev. Tudi same knjige so skozi zgodovino presegle tradicionalne smernice oblikovanja.
Oblikovalec knjige se ukvarja s formatom, obsegom, materiali, reprodukcijo, tiskanjem in z zaključkom. Pri tem mora biti še posebej pozoren na:
• izbiro pisave, ki mora biti usklajena z besedilom,
• oblikovanje strani s harmoničnimi robovi, idealno čitlji- vostjo, s čistimi besedami in črkami,
• izbiro ritmično pravilne velikosti pisave za naslove in podnaslove,
• kompozicijo in sestavo elegantnih strani z naslovi v istem ključu kot strani z besedili.
S tem lahko oblikovalec ogromno prispeva k uživanju literarne- ga dela.47
Oblikovanje knjige pa je tesno povezano z njeno produkcijo in manufakturo – kako je knjiga fizično sestavljena.48 Knjiga mora najprej prodajati vsebino, oblikovalec pa lahko k tem bistveno pripomore, saj lahko s svojim izražanjem knjigi doda neko več- jo vrednost. Oblikovanja knjige se zato ne smemo lotiti samo površinsko, ampak celostno. Predvsem je pomembno branje in razumevanje vsebine, ki jo predstavljamo. Kljub novim teh- nologijam, ki omogočajo lažje oblikovanje, se danes še vedno srečujemo predvsem z nekimi uveljavljenimi standardi obliko- vanja knjige, ki se ne ozirajo na vsebino in na potrebe bralca.
3. Oblikovanje knjige
45 Ellen LUPTON, Indie Publishing, New York 2008, str. 31.
46 Jan TSCHICHOLD, The form of the b ook: essays on the morality of good
design, Washington 1991, str. 8.
47 Jost HOCHULI, Robin KINROSS, Designing books: practice and theory, London 1996, str. 9.
48 LUPTON 2008, op. 45, str. 31.
Oblikovanje mora slediti funkciji, pa naj bo to pri sporočanju vsebine ali pri reševanju tehničnih težav.
3.1. Oblikovanje fizične knjige
Pomembno je zavedanje, da je knjiga kot objekt name- njen uporabi. Ta definicija nam služi, da ločimo koncept od vsebine – sporočila, ki je komunicirano skozi objekt knjige – in umetniškega objekta v obliki knjige.49 Cilj celotnega obliko- vanja knjige mora biti popolnost: najti popolno tipografsko predstavitev vsebine knjige.50
3.1.1. Anatomija knjige
Knjigo sestavljata knjižni blok, vsi potiskani in nepotiskani listi ter ovitek.51
Sestavo vsake knjige lahko razdelimo na tri dele:
• začetka, ki je sestavljen iz platnice, prednaslovne strani, naslovnice, strani z avtorskimi pravicami in kazala,
• sredine, ki je sestavljena iz strani z vsebino,
• in konca, ki je sestavljen iz priloge, kolofona in zadnje platnice.52
Slika 6: Anatomija knjige, Ellen Lupton, Indie publishing 49 HOCHULI 1996, op. 47, str. 31.
50 TSCHICHOLD 1991, op. 46, str.
8-10.
51 MUNDA 1983, op. 7, str. 17-18.
52 LUPTON 2008, op. 45, str. 32.
Naslovna stran je v svoji tipografski formi sestavni del knjige.
Na njej so označeni avtor, naslov, podnaslov, kraj izida, za- ložnik, letnica izida. Iste podatke in še tiskarno vsebuje tudi impresum ali kolofon, ki je objavljen večinoma takoj za naslov- no stranjo ali na koncu knjige. Navedeno zaporedje je značilno za slovensko knjigo, vendar ni pravilo. Tiskarsko uspela knjiga je tehnično prilagojena njeni vsebini in namenu, hkrati pa izkazuje čas, v katerem je nastala.53
Platnica in ščitni ovitek imata lahko velik estetski in komer- cialni učinek.54 Platnica je ključna v marketinškem smislu, da deluje kot logotip ali oglas. Knjiga mora namreč izgledati dobro v knjigarni ali doma na polici, pa tudi na majhni slikici nekje na internetu.55
Knjižni ovitek pri oblikovanju ponuja priložnost za uporabo fantazije in izražanje osebnega sloga. Je majhen plakat, tisto, kar 'pade' v oko in pritegne. Na žalost pa se dogaja, da je platni- ca pogosto zapostavljena v korist knjižnega ovitka.56
Slika 7: Sestavni deli knjige, Ellen Lupton, Indie publishing
53 MUNDA 1983, op. 7, str. 17-18.
54 Prav tam, str. 20.
55 LUPTON 2008, op. 45, str. 42.
56 TSCHICHOLD 1991, op. 46, str. 10.
3.1.2. Vezava in format
Knjiga je glede na vezavo knjižnega bloka lahko broširana ali vezana. Broširane knjige so manj trpežne, cenejše, njihov ovitek pa je običajno iz običajnega kartona. Pri vezanih knjigah je blok sešit, zbit ali zlepljen in vdelan v debelejši, močan ovitek. Med knjižnim blokom in ovitkom je spojni list.57
Zunanja velikost oziroma format knjige se izraža z višino nje- nega hrbta. Vpliva na število strani in s tem na volumen knjige.
Izbira napačnega formata pripelje do grde knjige. Izbiramo ga glede na namen knjige.58 Tschichold v svoji knjigi zapiše tudi, da poznamo dve večji kategoriji knjig, kar pa danes ne velja več.
Knjige različnih formatov srečujemo prav v vseh žanrih.
3.1.3. Tipografija
Danes imamo oblikovalci možnost izbiranja med ogromnim naborom tipografije. Izbor tipografije in postavitev na strani sta ključna koraka v ustvarjanju 'atmosfere' knjige.59 Poezijo običajno naslanjamo levo. S tem omogočimo, da se vsaka vrsti- ca prelomi naravno, kot je bila napisana in jih ne vsiljujemo v geometrijo blokov.60
Tipografsko gledano je zanimiva knjiga Srečka Kosovela, In- tegrali '26, ki jo je oblikoval Jože Brumen. V knjigi uporablja različne tipografije, s katerimi poudari posamezne dele poezije.
Slika 8: Moj črni tintnik, Srečko Kosovel, Integrali '26, oblikovanje:
Jože Brumen 57 MUNDA 1983, op. 7, str. 20.
58 TSCHICHOLD 1991, op. 46, str. 36.
59 LUPTON 2008, op. 45, str. 37.
60 Prav tam.
Uporablja različne reze, velikosti, poravnave in barve. Prav tako uporabi tudi pesnikov rokopis.
Tipografijo je v svojih delih izpostavljal tudi futurist Francesco Cangiullo. V svojem najbolj cenjenem delu Caffeconcerto je s tipografskimi elementi ustvaril figure, ki jih je dopolnil z ilustracijami.
3.2 Oblikovanje knjige poezije
Ko pogledamo na knjižne police na njih najdemo predvsem knjige velikih avtorjev in večje literarne nagrajence,
Slika 9: Sferično zrcalo, Srečko Kosovel, Integrali '26, oblikovanje:
Jože Brumen
Slika 10: Fransecso Cangiullo, Caffeconcerto
medtem ko je poezija danes predvsem živa oblika izražanja, ki se tiska v manjših tiskarnah in pri »indie« založnikih.61
Za oblikovanje knjige poezije velja vse, kar velja za oblikovanje novel, kratkih zgodb in podobne literature, a hkrati ne velja nič. Pri njenem oblikovanju je večji izziv, kako sestaviti knjigo v strani, saj je poeziji razgibana, pojavljajo se razlike v dolžini verzov, kiticah in pesmih samih. Poezijo lahko vsak interpretira in predstavi na popolnoma svoj način.
Če govorimo o klasičnem oblikovanju, pesmi ne morejo biti razporejene samodejno, njihov položaj mora biti določen na drugačen način. Uravnovešene strani po navadi dosežemo s postavitvijo pesmi tako, da njihova vertikalna os poteka skozi sredino območja za besedilom. Ostale stvari oblikovanja bese- dila, kot so prelomi vrstic, razmiki vrstic, velike začetnice in drugo, so določene iz strani avtorja in oblikovalec to spoštuje.62 Pomembno vlogo pri oblikovanju ima tudi izbor tipografije, ki omogoča, da poezija lahkotno sedi na strani, vendar hkrati izkazuje svojo avtoriteto. Izbor in velikost tipografije je treba prilagoditi najdaljši vrstici in najdaljši pesmi. Črkovne vrste
61 LUPTON 2008, op. 45, str. 63
62 HOCHULI 1996, op. 47, str. 52. Slika 11: Poezije doktorja Franceta Prešerna
imajo različne lastnosti, a ravno tradicionalne lahko dajo knjigi poezije jasnost vsebine.63 Primer klasičnega oblikovanja poezije je knjiga Franceta Prešerna, Poezije. A to so samo neke smernice, napotki, ki jim ni treba vedno slediti. Oblikovanje je odvisno od posameznega oblikovalca. Tomaž Kržišnik nam tako Sonetje nesreče, Franceta Prešerna, predstavi na popolnoma drugačen način.
Skozi celotno zgodovino nas spremljajo podobe poezije, ki so vse prej kot tradicionalne. Pritegnejo nas s svojo norostjo in drznostjo, pripravijo nas k aktiviranju drugih čutov in k iska- nju skritih pomenov za besedami. Kljub temu jasno podajajo
vsebino, mogoče še bolj kot tradicionalne, saj na drzen način 63 LUPTON 2008, op. 45, str. 65.
Slika 12: France Prešeren, Sonetje nesreče, oblikovanje: Tomaž Kržišnik
Slika 13: France Prešeren, Sonetje nesreče, oblikovanje: Tomaž Kržišnik
odpirajo vrata v nek popolnoma drugačen svet. To nam odkri- je El Lissitzky z oblikovanjem revolucionarne poezije ruskega futurističnega pesnika Vladimirja Mayakovskyga, Dlja golosa (For the Voice). Z oblikovanjem je prepletel umetnost in besedo oziroma tipografijo in poezijo. Slike, ki spremljajo poezijo, je oblikoval s prepletanjem pisav različnih velikosti, natisnjenih v rdeči in črni barvi. Tukaj je treba izpostaviti tudi knjigo Srečka Kosovela, že prej omenjene Integrale ’26. Oblikovalec knjige, Jože Brumen, se je zgledoval po rokopisih Kosovela.
Slika 15: Atom, Srečko Kosovel, Integrali '26, oblikovanje: Jože Brumen Slika 14: Vladimir Mayakovsky, Dlja golosa, oblikovanje: El Lissitzky
32
PRAKTIČNI DEL
4. Ciljna skupina
33Knjiga, kot končni izdelek, je namenjena vsem. Kljub temu sem se osredotočila na osebe starejše od 15 let, saj je sama vsebina knjige težje razumljiva mlajšim osebam.
V prvi vrsti je knjiga namenjena ljubiteljem poezije kot tudi osebam, ki jim je dotična tematika blizu ali jih podrobneje zanima. V roke bi jo lahko tako vzel kakšen nostalgik, ki je na lastni koži okusil služenje obveznega vojaškega roka v Jugosla- viji ali pa večni romantik, ki se vedno znova izgublja v motiviki neuslišane ljubezni.
Knjiga je namenjena tudi osebam, ki jih, poleg vsebine, zani- majo njeni sestavni deli in njeno oblikovanje. Pri tem je po- membno, kako fizična knjiga komunicira z bralcem in da ga ta pritegne že na sami knjižni polici.
Končna ciljna skupina tako stremi k izdelku, ki ponuja neko klasično zgodbo na nekoliko drugačen način.
34
5. Analiza izbrane poezije
Poezija je avtorsko delo mojega očeta, Alojza Gačnika, oziroma kot se je sam velikokrat imenoval, Janeza S. II., kar je razvidno iz enega izmed njegovih zvezkov, kamor je kasneje prepisal vse svoje pesmi. Črka S pomeni Svetokriški, torej Janez Svetokriški II. Ime je poklon slovenskemu baročnemu piscu in pridigarju Janezu Svetokriškemu pa tudi župniji Sv. Križ – Podbočje, od koder pisatelj izvira.
Poezija je nastala čisto ljubiteljsko, v času avtorjeve mladosti, prebrali pa so jo le redki ljudje. Že kot otrok sem velikokrat slišala, da je moj oče v mladih letih pisal poezijo, prvič pa sem se z njo srečala po dolgem brskanju po škatlah pozabljenih spominov. Poezija ni bila še nikoli objavljena, kar mi je omogo- čilo popolno svobodo pri izboru, interpretaciji in oblikovanju.
Poezija je bila pred tem samo prepisana na tipkarskem stroju.
Zaradi osebnega stika z avtorjem, čeprav ta ni nikoli zares želel govoriti o svojem ustvarjanju, sem imela priložnost bolj oseb- nega pogleda na napisano. K temu so pomagale tudi vse njego- ve zgodbe pa tudi zgodbe drugih, majhne opombe med zapisi, fotografije, tudi najina vez in ves skupno preživeti čas.
Najpomembnejši del, celo bolj kot samo oblikovanje, je bilo branje in poglobljena analiza besedila. Nekatere pesmi so se tako izkazale za popolnoma drugačne, kot so delovale na prvi pogled. Z analizo sem tako določila vsebinske prvine (glavne tematike in motive), metrične sheme in ritme, glasovne in stav- čne figure ter pesniški jezik.
Slika 16: Primer analize pesmi
5.1. Delitev pesmi
Pesniška zbirka obsega 48 pesmi in je razdeljena na tri sklope:
Resnica, Njej in Iz JLA. Poudarjeni sta ljubezenska in bivanj- ska tematika, zaznati je lahko tudi versko in vojaško tematiko.
Nekatere pesmi lahko povežemo tudi z vedno aktualnima te- matikama (tudi ob zaključku študija), osamosvojitev od doma in iskanje sebe v svetu.
5.1.1. Prvi del zbirke: Resnica
Prvi del zbirke je sestavljen iz 17 pesmi, poimenovan Resnica in vsebuje pesem po kateri knjiga nosi ime. Pesmi so nastaja- le v različnih obdobjih, glede na podobnost tematike sem jih združila v eno celoto. Tematiki, ki prevladujeta, sta družbena in verska. Avtor razmišlja o sebi in smislu življenja, o usodi in o spremembah, ki jih prinašajo pomembne življenjske prelomni- ce. Pesmi delujejo kot komentarji na stanje, v katerem se je avtor znašel.
5.1.2. Drugi del zbirke: Njej
V drugi del zbirke je vključenih 7 pesmi in je najmanjši del.
Tematsko so vse pesmi ljubezenske, z motivi mlade, neuslišane ljubezni, zaznati pa je možno tudi motiv minevanja, hrepene- nja. Skozi celotni del je razvidno stopnjevanje.
5.1.3. Tretji del zbirke: Iz JLA
Iz JLA je najobsežnejši del zbirke in je edini del, ki ima zabele- žen točen datum nastanka, to je med 15. septembrom 1986 in 5. septembrom 1987. Vsebuje 24 pesmi, ki so razdeljene, glede na oznake v samih zapisih, na dva dela, ki se ločita po tematiki:
A:1 – A:9 in 10–24. Glede na tematiko je prvi del ljubezenski, drugi pa bivanjski, saj obuja spomine na domovino, domači kraj, prijatelje in podobno, ter opisuje dogajanje med služenjem obveznega vojaškega roka na otoku Vis na Hrvaškem in v Črni gori. Razvidno je tudi domotožje.
36
6. Oblikovanje knjige Nekoga moram imeti
Po analizi besedila sem začela z idejnimi skicami, kako naj bi knjiga bila videti. Namen je bilo ustvariti harmonično knjigo poezije, z izrazitimi razlikami med poglavji, ter ustvariti dru- gačno izkušnjo branja.
Drugačen način branja sem dosegla z določitvijo formata, mre- že in predvsem s samo razporeditvijo besedila. Ker knjiga nima oštevilčenih strani, so zraven vključena še tri kazala, ki olajšajo branje.
6.1. Format, mreža in razporeditev
Format je pogojen z naravo knjige, tradicijo in trendi.64 Je prva fizična lastnost, ki sporoča nekaj o vsebini. Knjiga mora biti obvladljiva za branje, primerna mora biti za prenašanje naokoli kot tudi za hranjenje na knjižni polici. Za knjige, ki jih beremo, je zaželeno, da jih lahko obvladamo z rokami.65 Končna dolo- čitev fizičnih parametrov končnega izdelka je temeljila na čim boljši izkušnji bralca.
Končni format knjige je 210 x 130 mm. V leposlovju, predvsem v pesništvu, je pojavnost tega formata pogosta, saj že sam videz daje občutek elegance in klasičnosti. Knjiga je obvladljiva z
64 Erik SPIEKERMANN, E.M.
GINGER, Stop stealing sheep & find out how type works, Berkeley 1993, str. 135.
65 Prav tam.
Slika 17: Format in mreža
dvema rokama, kar je pomembno predvsem pri branju drugega poglavja, ko se besedilo prevrača v različne smeri. Pri izbiri for- mata so bile upoštevane tudi posamezne pesmi, saj se nekatere močno razlikujejo po številu vrstic. Tudi vrstice posameznih pesmi so v večini zelo kratke.
Mreža ima definiran enoten 10 mm odmik od robov. Sestavlje- na je iz kvadratkov velikosti 5 mm x 5 mm, ki so razdeljeni na še manjšo mrežo, velikosti 9 x 9 kvadratkov. Mreža omogoča svobodno, vendar hkrati nadzorovano postavitev besedila skozi celotno knjigo.
Knjiga vsebuje 48 pesmi, ki se razvrstijo na 84 straneh. Pri razporejanju besedila na straneh se nisem omejevala z ohra- njanjem kitic v oblikah, kot so bile zapisane. Vsebina ima tako prednost pred vnaprej določeno obliko poezije. Knjiga ima skupno 96 strani.
6.2. Besedilo
Najpomembnejši del knjige je samo besedilo. Vse be- sedilo je oblikovano in postavljeno glede na vsebino pesmi, ob upoštevanju vzdušja posameznega dela. V prvem delu je vsaka pesem obravnavana in oblikovana posamično. Nekatere so lažje berljive, druge potrebujejo malo več potrpljenja.
Slika 18: Primer iz prvega dela
V drugem delu so pesmi razdeljene na posamezne besede. Pe- smi so prevrnjene, kar poudarja občutke, ki jih doživljamo, ko se zaljubimo. Takrat na svet ne gledamo z realnimi očmi. In ko je ljubezen neuslišana, se naš svet lomi, vedno bolj pa se lomi tudi besedilo.
V tretjem delu so pesmi postrojene v strogem redu, kar poudar- ja vojaško tematiko. Verzi so ločeni s črto, kitice pa za dvema črtama.
Slika 19: Primer iz drugega dela
Slika 20: Primer iz tretjega dela
6.2.1. Tipografija
Izbor tipografije je lahko zabaven, hkrati zelo zahteven proces.
S tipografijo sporočamo kaj, poleg golih dejstev, želimo izraziti.
Kaj želimo poudariti, komentirati, okrasiti, ilustrirati.66 S ti- pografijo lahko predstavimo posamezno osebo, lahko izrazimo podobnosti in razlike.67
Primarna tipografija se imenuje Hermann, studia W Type Fou- ndry. Je izredno berljiva serifna pisava, ki združuje značilnosti pisav Sabon in Garamond. Vsebuje tudi velik nabor ligatur in omogoča dinamiko ter vsestransko izražanje pri vizualnem sestavljanju.68 Pisava izraža eleganco, romantiko in mističnost poezije. Predstavlja čist, nevtralen in uravnotežen obraz knjige.
6.2.2. Barva
Besedilo se po delih razlikuje v barvi, ki poudarja občutke in emocije ali pa samo poudarja posamezne elemente besedila.
Besedilo se barvno preveša iz živih, močnih tonov, v temnejše tone.
V prvem delu se izmenjujeta rdeča in modra barva. Rdeča barva izžareva trdno in močno energijo, nas spodbuja, nam vzbuja čustva in nas motivira. Izraža tudi jezo in agresijo. Nje- no nasprotje je modro-vijolična barva. Modra barva izraža mir, zrelost in razumskost. Je konservativna in predvidljiva, vzbuja nostalgičnost.
66 Prav tam, str. 95.
67 Prav tam, str. 96.
68 Hermann, wtypefoundry.com, nov.
2018, dostopno na <https://wtype foundry.com/typefaces/hermann>
(8. mar. 2021).
Slika 21: Primer izmenjavanja rdeče in modre barve v pesmi Iskalec
V drugem delu rdeča barva skozi pesmi počasi bledi, tako kot bledi pesnikova ljubezen. Z vsako pesmijo je barva za 13 % svetlejša.
V tretjem delu prevladuje sivo-zelena barva, ki se ji včasih prid- ruži črna barva. Barvi poudarjata vzdušje vojaškega okolja, v ka- terem so pesmi nastale. Zelena barva nas obnavlja in predstavlja zavetišče pred obremenitvami življenja. Črna barva predstavlja pobeg pred zunanjim svetom.
Slika 22: Bledenje rdeče barve skozi pesmi, primerjava med prvo in zadnjo pesmijo
6.3. Ilustracija poezije
Cilj je bil doseči, da ilustracije izražajo atmosfero in čustva pesmi ter da se tudi barvno povežejo s posameznimi deli. Vse ilustracije so avtorsko delo.
Velika ozadja predstavljajo začetek posameznega dela. So abstraktne narave, kot nasprotje pisani, razumljivi besedi. Za njihovo ilustracijo sem uporabila črn in bel tuš v kombinaciji z vodo in milom. Ilustracije sem nato skenirala in jih računalni- ško spremenila, da se barvno ujemajo z besedilom. V zadnjem delu se stopnjujejo ilustracije žičnate ograje, ki se spreminjajo v odštevanje in vedno bolj dušijo besedilo. Za izvedbo teh ilustra- cij sem izbrala digitalno tehniko v računalniškem programu Adobe Photoshop CC, ki omogoča hitro risanje in urejanje.
Slika 23: Originalna ilustracija in računalniško spremenjena ilustracija
6.4. Naslovnica
Naslovnica varuje vsebino knjige, hkrati pa pritegne bralca in namiguje vsebino knjige. Naslovnica knjige je oblikovana preprosto in ne razkriva, kaj bralca čaka v knjigi. V primerja- vi s svetlo notranjostjo knjige je naslovnica njeno kontrastno nasprotje. Naslovnica je sestavljena iz črnega ozadja in velikih ozadij, ki naznanjajo začetek posameznega deka. Barvno se ujema z vsebino knjige. Na notranji strani naslovnice je ilustra- cija, ki povezuje temno naslovnico s svetlo notranjostjo.
6.5. Vezava
Odločitev glede papirja in vezave je seveda omejeval tisk. Konč- ni izdelek je tiskan na papir gramature 100 g/m2, skupaj spet s šivano lepljeno vezavo. Naslovnica je tiskana na, temu primer- no, debelejšo lepenko gramature 120 g/m2 in varuje notranjost knjige.
Slika 24: Ilustracija žičnate ograje v zadnjem delu
Slika 25: Naslovnica
Slika 26: Vezna lista
44
7. Končni rezultat
Končni rezultat diplomskega dela se ujema z začetnim ciljem, in sicer z oblikovanjem in ilustracijo knjige poezije. Podoba končnega izdelka se je skozi celotni proces močno spreminjala in nadgrajevala. Seveda je še ogromno manevrskega prostora za nadgraditev, vendar ostanimo samo na dobrem izhodišču za nadaljnje oblikovanje.
Slika 26: Končni rezultat
8. Zaključek
45Med pisanjem diplomske naloge sem se seznanila s podrobnej- šo zgodovino knjige in poezije. Raziskovala sem oblike in poti fizične knjige, pa tudi prihodnost te. Predvsem me je pritegnilo raziskovanje neklasičnega oblikovanja knjig, ki mi je odprlo popolnoma novi svet možnosti v oblikovanju. Bolje sem začela spoznavati in se zavedati tudi pomena tipografije.
Cilj diplomske naloge je bil oblikovati in ilustrirati knjigo poezije z naslovom Nekoga moram imeti, na koncu pa predstavitvi fizično knjigo. Klasično vsebino sem predstavila na drugačen način. Besedilu, ki je vsem še popolna neznanka, sem vdahnila svoj pečat. Zagotovo pa bi vsak oblikovalec, če ne tudi bralec, naredil nekaj čisto drugačnega. Dosegla sem tudi drugačen način branja besedila. V nekaterih delih besedilo ni več v obliki kitic, v nekaterih je obrnjeno za 90°, a vsebina še vedno ostaja enaka. Na svežino in drugačnost dela sem vplivala tudi z drugačnim izborom barv.
Menim, da fizična knjiga še ni rekla zadnje besede in je še kmalu ne bo. Kljub poplavi elektronskih knjig. Obe namreč po- nujata svoje prednosti in slabosti, vzajemno pa lahko obstajata v času, v katerem trenutno živimo. Menim, da sodobne tehno- logije omogočajo odlične podlage za nadaljnji razvoj knjige in mogoče je ravno to področje naslednja stopnja mojega razisko- vanja.
46
Literatura
BLATNIK, Andrej in Miha KOVAČ, Knjiga in bralci VI, Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019, Ljubljana 2019.
BORSUK, Amaranth, The book, London 2018.
D'ORAZIO, Luciano, Make connections between the text and an illustration, LearnZillion, 30. mar. 2016, dostopno na<https://learnzillion.com/lesson_plans/5089-make- connections-between-the-text-and-an-illustration/> (6. apr.
2020).
DWYER, Colin, Poetry is making a big comeback in the U.S., survey results reveal, NPR, 8. jun. 2018, dostopno na
<https://www.npr.org/2018/06/08/618386432/poetry-is- making-a-big-comeback-in-the-u-s-survey-results-reveal?t=16 16005401731> (11. mar. 2021).
FLANANGAN, Mark, What is poetry, and how is it different?, ThoughtCo., 19. jun. 2019, dostopno na <https://www.
thoughtco.com/what-is-poetry -852737> (6. apr. 2020).
HILL, Faith in Karen YUAN, How Instagram Saved Poetry, The Atlantic, 15. okt. 2018, dostopno na <https://www.theatlantic.
com/technology/archive/2018/10/rupi-kaur-instagram-poet- entrepreneur/572746/> (25. feb. 2021).
HOCHULI, Jost in Robin KINROSS Designing books: practice and theory, London 1996.
HOČEVAR, Ksenja, Lirična poezija pa ni nadomestljiva, Družina, 21. mar. 2020, dostopno na <https://www.druzina.
si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/liricna-poezija-pa-ni- nadomestljiva?Open> (6. apr. 2020).
ILICH, Iztok, Pota knjige, Ljubljana 2006.
LIVIE, Seren, The arts in conversation: Poem & image, Bodmin moor poetry festival, 3. apr. 2018, dostopno na https://www.
bodminmoorpoetryfestival.com/blog/2018/4/3/poetry-and- illustration> (6. apr. 2020).
INGRAHAM, Christipher, Poetry is going extinct, government data show, The Washington Post, 24. apr. 2015, dostopno na <https://www.washingtonpost.com/news/
wonk/p/2015/04/24/poetry-is-going-extinct-government- data-show/> (25. feb. 2021).
LOTINGAN, Stephen, 2019: Arecord-breaking year for publishing, Publishers Association, 22. jul. 2020, dostopno na
<https://www.publishers.org.uk/2019-a-record-breaking-year- for-publishing/> (25. mar. 2021).
LUPTON, Ellen, Indie Publishing, New York 2008.
MITCHELL, W. J. Thomas, Slikovna teorija: eseji o verbalni in vizualni reprezentaciji, Ljubljana 2009.
MOŽINA, Klementina, Knjižna tipografija, Ljubljana 2003.
MUNDA, Jože, Knjiga, Ljubljana 1983.
NOVAK, Boris A., Mini poetika, Ljubljana 2000.
Poetry, Literary Terms, dostopno na <https://literaryterms.net/
poetry/> (1. mar. 2020).
Poezija, Fran, dostopno na <https://fran.si/
iskanje?View=1&hs=1&Query=poezija> (1. mar. 2020).
PREGL KOBE, Tatjana, Upodobljene besede, Grosuplje 1998.
Slovenska knjiga včeraj in jutri: osem pogledov na pomen domače knjige (ur. Samo Rugelj), Ljubljana, 2017.
The book of books (ur. Mathieu Lommen), Ljubljana, 2013.
TSCHICHOLD, Jan, The form of the book: essays on the morality of good design, Washington 1991.
World poetry day, Unesco, dostopno na <https://en.unesco.
orgcommemorations/worldpoetryday> (15. apr. 2020).
48
Seznam slikovnega gradiva
Slika 1: Notranja naslovnica, pesniška zbira Odes and Sonnets.
(Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 2: Kazalo in ilustracija, pesniška zbira Odes and Sonnets.
(Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 3: Instagram poezija, Rupi Kaur, Home Body. (pridoblje- no s <https://www.instagram.com/p/CN70MFYh7sz/> [18. 5.
2021])
Slika 4: Ilustracije izboljšajo bralno izkušnjo, Roald Dahl, pesniška zbirka Revolting Rhymes. (pridobljeno s <https://
www.enidhuttgallery.com/goldilocks-and-the-three-bears-revol- ting-rhymes-quentin-blakeroald-dahl-limited-edition-archive- -print-on-paper.ir> [15. 1. 2021])
Slika 5: Lepe ilustracije, ki raziskujejo problematiko otroškega dela in versko preganjanje, veljajo za zlato klasiko, William Bla- ke, pesniška zbirka Songs of Innocence and Experience. (prido- bljeno s <https://www.bl.uk/learning/timeline/item126743.
html> [15. 1. 2021])
Slika 6: Anatomija knjige, Ellen Lupton, Indie publishing.
(Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 7: Sestavni deli knjige, Ellen Lupton, Indie publishing.
(Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 8: Moj črni tintnik, Srečko Kosovel, Integrali '26, obliko- vanje: Jože Brumen. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021) Slika 9: Sferično zrcalo, Srečko Kosovel, Integrali '26, oblikova- nje: Jože Brumen. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021) Slika 10: Fransecso Cangiullo, Caffeconcerto. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 11: Poezije doktorja Franceta Prešerna. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 12: France Prešeren, Sonetje nesreče, oblikovanje: Tomaž Kržišnik. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 13: France Prešeren, Sonetje nesreče, oblikovanje: Tomaž Kržišnik. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 14: Vladimir Mayakovsky, Dlja golosa, oblikovanje: El Lissitzky. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 15: Atom, Srečko Kosovel, Integrali '26, oblikovanje: Jože Brumen. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 16: Primer analize pesmi. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 17: Format in mreža. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 18: Primer iz prvega poglavja. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 19: Primer iz drugega poglavja. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 20: Primer iz drugega poglavja. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 21: Primer izmenjavanja rdeče in modre barve v pesmi Iskalec. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 22: Bledenje rdeče barve skozi pesmi, primerjava med prvo in zadnjo pesmijo. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021) Slika 23: Originalna ilustracija in računalniško spremenjena ilustracija. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 24: Ilustracija žičnate ograje v zadnjem poglavju. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Slika 25: Naslovnica. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021) Slika 26: Vezna lista. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021) Slika 27: Končni rezultat. (Mateja Gačnik, osebni arhiv, 2021)
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju prof. Radovanu Jenku in somentorici prof. dr. Petri Černe Oven za vso pomoč, potrpežljivost in spod- budo pri nastajanju diplomskega dela.
Hvala Alenu, Bei in Neni za vso podporo, pomoč in pogovore.
Hvala družini za ekstremno mero potrpežljivosti in ljubezni.
Predvsem pa hvala staršem za vsestransko podporo in zaupanje.
