UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
ANJA ERŽEN
LJUBLJANA 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE
OBLIKOVANJE PESNIŠKE ZBIRKE
DIPLOMSKO DELO
ANJA ERŽEN
LJUBLJANA, SEPTEMBER 2021
UNIVERSITY OF LJUBLJANA
FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN
POETRY COLLECTION DESIGN
DIPLOMA THESIS
ANJA ERŽEN
LJUBLJANA, SEPTEMBER 2021
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU
Število listov: 83
Število strani: 74
Število slik: 48
Število virov in literature: 11
Število prilog: 3
Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) Grafična in medijska tehnika
Komisija za zagovor diplomskega dela:
Predsednica: prof. dr. Urška Stanković Elesini Mentorica: prof. dr. Klementina Možina
Član: doc. dr. Jure Ahtik
Ljubljana, ……….
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Klementini Možina za vso strokovno pomoč in vložen čas pri izdelavi tega diplomskega dela. Hvala pa tudi vsem prijateljem in družini, ki ste mi v času študija stali ob strani in mi pomagali pri izdelavi eksperimentalnega dela diplomske naloge.
v
IZVLEČEK
Poezija je del literarnega ustvarjanja, s katerim pesnik prenaša svoje misli v pesniški postavitvi.
Zaradi raznolikosti pesmi in načina njihove predstavitve oblikovanje pesniških zbirk sodi med težja dela. Oblikovanje zato od oblikovalca terja veliko truda in kreativnega razmišljanja, da uspe pripraviti ustrezno oblikovalsko rešitev, ki bo zadovoljila potrebe avtorja dela in bralca.
Namen diplomskega dela je bil izdelati oblikovalsko rešitev pesniške zbirke, kjer bi zapisano poezijo tudi ustrezno vizualno predstavili; tj. s primerno pisavo, ustrezno postavitvijo grafičnih elementov ter uporabo fotografije ali drugih ilustrativnih elementov za podkrepitev sporočilnosti. Poezija, za katero smo izdelovali ustrezno grafično upodobitev, ima svobodno obliko, v kateri gre predvsem za lirsko izražanje čustev. Tematika pesmi se giblje od ljubezenskih in osebnostnih, pa do družbeno kritičnih. Vsem je skupen temačen in kompleksnejši način izražanja.
Analizirali smo obstoječe pesniške zbirke s podobno tematiko poezije in slogom oblikovanja.
Pri oblikovanju smo se opirali na analizo notranje in zunanje zgradbe poezije ter rezultate spletne ankete o odnosu bralcev do poezije. Začeli smo z digitalnimi idejnimi skicami in nato nadaljevali z izdelavo ustreznih ilustrativnih elementov pesmi – fotografijami. Na podlagi skic in analize poezije je nastala oblikovalska rešitev pesniške zbirke, ki smo jo nato pripravili še za tisk.
Ključne besede: poezija, oblikovanje pesniške zbirke, grafična priprava, knjiga, fotografija
vi
ABSTRACT
Poetry is a type of literature that conveys a poet’s thoughts in a concentrated, lyrical arrangement of words. Designing Poetry collections is one of the most difficult tasks for designers, because of the variety of poems and the way they are presented on paper. Design therefore requires a lot of effort and creative thinking from the designer to be able to create an appropriate design solution that will meet the needs of both, the author, and the reader.
The purpose of the diploma thesis was to create a poetry book design, where the written poetry would also be suitably visually presented, i.e. with appropriate usage of type, proper layout of graphic elements and photography or other illustrative elements, to reinforce the message of the poem. The poems in poetry book we have been designing are freeform lyrical, conveying emotions and feelings of the poet. The theme of the poems ranges from love, confessional to socially critical. All poems have in common a darker and more complex way of expression.
We analyzed existing poetry collections with a similar poetry style and graphic design. In designing, we relied on an analysis of the internal and external structure of the written poetry, and the results of an online survey of readers attitudes toward poetry. We started with digital conceptual sketches and then continued to create the appropriate illustrative elements of the poems - photographs. Based on the sketches and analysis of poems, a design solution for the poetry collection has been made and prepared for printing.
Keywords: poetry, poetry collection design, graphic prepress, book, photography
vii
VSEBINSKO KAZALO
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU iii
ZAHVALA iv
IZVLEČEK v
ABSTRACT vi
VSEBINSKO KAZALO vii
SEZNAM SLIK ix
SEZNAM OKRAJŠAV IN POSEBNIH SIMBOLOV xi
1 UVOD 1
2 TEORETIČNI DEL 2
2.1 Pesništvo in poezija 2
2.1.1 Delitev literarnih del 2
2.1.2 Zunanji strukturni elementi pesmi 2
2.1.3 Notranji strukturni elementi pesmi 3
2.2 Oblikovanje pesniške zbirke 4
2.2.1 Pred pričetkom oblikovalnega procesa 4
2.2.2 Sestavni deli knjige 5
2.2.2.1 Naslovna pola 7
2.2.3 Nasveti pri oblikovanju pesniških zbirk 8
2.2.3.1 Format in zrcalo 8
2.2.3.2 Ilustrativni elementi 9
2.2.3.3 Spiranje, vrsta ter velikost pisave 10
2.2.3.4 Prostor med posameznimi pesmimi 10
2.2.3.5 Naslov pesmi ter ime in priimek avtorja 10
2.2.3.6 Pripev ali refren 10
2.2.3.7 Paginacija in opombe 11
3 EKSPERIMENTALNI DEL 12
3.1 Analiza oblikovalskih rešitev pesniških zbirk 12
3.1.1 Severe(d): A Creepy Poetry Collection 12
3.1.2 I Find You in the Darkness 14
3.1.3 Heartless musculature 16
3.2 Spletna anketa 18
viii
3.3 Zasnova pesniške zbirke 19
3.3.1 Analiza pesmi 19
3.3.2 Izdelava osnutkov 20
3.3.3 Fotografje in njihova obdelava 22
3.3.4 Oblikovanje pesniške zbirke 25
3.3.5 Oblikovanje naslovnice 27
3.3.6 Priprava datotek za tisk 29
4 REZULTATI IN RAZPRAVA 31
4.1 Rezultati spletne ankete 31
4.2 Končni izgled notranjega dela pesniške zbirke 39
4.3 Naslovnica 43
5 ZAKLJUČEK 45
6 LITERATURNI VIRI 46
7 PRILOGE 48
7.1 Priloga A: Anketni vprašalnik 48
7.2 Priloga B: Oblikovalska rešitev pesniške zbirke 54
7.3 Priloga C: Naslovnica pesniške zbirke 73
ix
SEZNAM SLIK
Slika 1: Deli trdo vezane knjige (6). ... 6
Slika 2: Deli mehko vezane knjige (6). ... 6
Slika 3: Primer fotopoezije (7). ... 9
Slika 4: Naslovnica pesniške zbirke Severe(d): A Creepy Poetry Collection (9). ... 12
Slika 5: Naslovna stran cikla pesmi (9). ... 13
Slika 6: Stran iz notranjega dela pesniške zbirke (9). ... 14
Slika 7: Naslovnica pesniške zbirke I Find You in the Darkness (10). ... 15
Slika 8: Razgrnjeni strani notranjega dela knjige (10). ... 16
Slika 9: Naslovnica pesniške zbirke Yashke Kazanove (11). ... 16
Slika 10: Ilustracija znotraj zrcala knjige (11). ... 17
Slika 11: Ilustracija sega izven zrcala knjige (11). ... 18
Slika 12: Oblikovalske rešitve, med katerimi so izbirali anketiranci. ... 19
Slika 13: Različni osnutki. ... 20
Slika 14: Osnutek, uporabljen za izhodišče pri oblikovanju. ... 21
Slika 15: Nabor črkovnih in nečrkovnih znakov pisave Playfair Display. ... 21
Slika 16: Doma postavljeni improvizirani fotografski studio. ... 22
Slika 17: Urejanje fotografij v programskem okolju Adobe Lightroom Classic 2020. ... 23
Slika 18: Izrezovanje ozadja v programskem okolju Adobe Photoshop CC 2020. ... 24
Slika 19: Fotografija pred obdelavo (levo) in fotografija po obdelavi (desno). ... 24
Slika 20: Pogovorno okno za ustvarjanje novega dokumenta. ... 25
Slika 21: Pogovorno okno z nastavitvami za odstavčne stile. ... 26
Slika 22: Sredinska poravnava pesmi glede na stran. ... 27
Slika 23: Osnutki naslovnice. ... 28
Slika 24: Pogovorno okno funkcije preflight. ... 29
Slika 25: Pogovorno okno za izvoz PDF datotečnega formata. ... 30
Slika 26: Spol anketirancev. ... 31
Slika 27: Starostne skupine anketirancev. ... 31
Slika 28: Najvišja dosežena izobrazba. ... 32
Slika 29: Kolikokrat v povprečju anketiranci prebirajo poezijo. ... 32
Slika 30: Največkrat uporabljen medij za prebiranje poezije. ... 33
x
Slika 31: Najpomembnejši dejavniki za izbiro določenega dela. ... 33
Slika 32: Strinjanje anketirancev s trditvami o vizualni podobi določenega dela. ... 34
Slika 33: Najbolj primerna oblikovalska rešitev za oblikovanje pesniške zbirke. ... 35
Slika 34: Argumenti, zakaj je tretja oblikovalska rešitev najbolj primerna izbira. ... 35
Slika 35: Argumenti, zakaj je druga oblikovalska rešitev najbolj primerna izbira. ... 36
Slika 36: Argumenti, zakaj je prva oblikovalska rešitev najbolj primerna izbira... 36
Slika 37: Neprimerna oblikovalska rešitev za oblikovanje pesniške zbirke. ... 37
Slika 38: Argumenti, zakaj je prva oblikovalska rešitev najmanj primerna izbira. ... 37
Slika 39: Argumenti, zakaj je druga oblikovalska rešitev najmanj primerna izbira. ... 38
Slika 40: Argumenti, zakaj je tretja oblikovalska rešitev najmanj primerna izbira. ... 38
Slika 41: Postavitev grafičnih elementov pri pesmi Angel varuh. ... 39
Slika 42: Razprto besedilo in povečan razmik. ... 40
Slika 43: Naslovi pesmi, stavljeni vertikalno poleg pesmi. ... 40
Slika 44: Varovalni knjižni naslov. ... 41
Slika 45: Glavni knjižni naslov. ... 41
Slika 46: Strani z zaključnim geslom oziroma motom. ... 42
Slika 47: Kolofon s prostorom za CIP. ... 43
Slika 48: Naslovnica pesniške zbirke. ... 44
xi
SEZNAM OKRAJŠAV IN POSEBNIH SIMBOLOV
A5 format velikosti 148 × 210 mm CIP kataložni zapis o publikaciji
CMYK barvni model subtraktivnega mešanja barv, kratica dobesedno za cian, magenta, rumena, črna (angl. cyan, magenta, yellow, black)
dpi število rastrskih pik na palec (angl. dots per inch) ISBN mednarodna standardna knjižna številka
PDF format datotečne oblike zapisa (angl. Portable Document File)
RAW surov, neobdelan in nestisnjen format digitalne slike (angl. camera raw image file) RGB barvni model aditivnega mešanja svetlob, kratica dobesedno za rdečo, zeleno in modro
(angl. red, green, blue)
t. e. tipografska enota, oznaka za enoto velikosti pisave (angl. point; okrajšava pt) TIFF format slikovne oblike zapisa (angl. Tagged Image File Format)
1
1 UVOD
Oblikovanje pesniških zbirk sodi med težja dela, saj je zaradi velike raznolikosti pesmi težko slediti nekim pravilom in smernicam. Oblikovalec je primoran glede na obliko in vsebino pesmi izbrati primeren format in oblikovalsko rešitev, kar od njega terja veliko mero ustvarjalnosti in iznajdljivosti. Poznati mora smernice oblikovanja knjige, ter osnove razumevanja in analize literarnega dela za njegovo pravilno interpretacijo skozi svoje grafične rešitve.
Namen diplomskega dela je bil ustvariti oblikovalsko rešitev, ki bi z različnimi grafičnimi elementi prikazovala in ponazarjala temo in vsebino napisane poezije, ter raziskati pomen pravilne uporabe teh elementov, za doseganje želene sporočilnosti končnega izdelka.
V teoretičnem delu smo opredelili osnovne pojme s katerimi se sreča oblikovalec pri snovanju pesniške zbirke, kot so knjiga, kakšna je njena notranja oprema, kateri so njeni sestavni deli in na kaj vse moramo biti pozorni pri stavljenju poezije. Opredelili smo tudi pojem poezije, njene delitve in sestavne dele, ki so oblikovalcu v pomoč, pri iskanju ustrezne grafične rešitve.
V eksperimentalnem delu smo opravili analizo oblikovalskih rešitev pesniških zbirk s podobno tematiko in slogom oblikovanja, kjer smo se osredotočili na izbiro formata knjige, rabo različnih grafičnih elementov kot so barve, tipografski in ilustrativni elementi ter njihovo postavitev v zrcalu. Izvedli smo anketo za boljše razumevanje odnosa bralcev do poezije in različnih oblikovalskih rešitev. Na podlagi raziskav in ugotovitev smo zasnovali in izdelali oblikovalsko rešitev pesniške zbirke ter pripravili potrebne datoteke za tisk.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 PESNIŠTVO IN POEZIJA
Poezija je del literarnega ustvarjanja, s katerim pisec prenaša svoje misli, opiše določeno dogajanje ali pove zgodbo s zgoščenim naborom besed in njihovo pesniško postavitvijo (1).
2.1.1 Delitev literarnih del Literatura po obliki in vsebini
Literaturo po obliki delimo na poezijo in prozo (2).
Poezija je najpogosteje plod pesnikovih čustev in domišljije. Pisana je v verzih, velikokrat je uporabljena rima, ima slog in mnogo pesniških okrasov. Avtor je pri pisanju vezan na mnoge stilistične in metrične predpise (2).
Proza je plod pisateljevih opažanj in razmišljanja. Je brez verzov in rim, slog pisanja je bliže vsakdanji govorici. Pisatelj je vezan na manj stroge stilistične in slovniške predpise (2).
Po vsebini literaturo delimo na leposlovno, znanstveno in govorniško (2).
Delitev leposlovnih del
Leposlovna dela delimo na epska, lirska in dramska dela. Epika pripoveduje, zato so njen predmet izražanja dogodki. Lirika izpoveduje, torej so njen predmet izražanje čustev, dramatika pa prikazuje in so njen predmet izražanje dejanja. Pesmi delimo na epske in lirske pesnitve (2).
2.1.2 Zunanji strukturni elementi pesmi
Glavni zunanji strukturni elementi pesmi so ritem, verz, kitica in glasovna besedna figura (rima).
3 Ritem določa dolžino in poudarke v določenem verzu pesmi. Sestavljata ga dve enoti, število zlogov in vzorca poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu, ki jih imenujemo stopice (2).
Glasovna besedna figura opisuje glasovno oziroma zvočno ujemanje dveh besed, ponavadi na koncu verza. Najbolj poznana je rima ali polni stik, kjer se ujemajo soglasniki in samoglasniki, navadno zadnjih dveh zlogov. Poznamo pa še samoglasniški stik ali asonanco, soglasniški stik ali aliteracijo ter sličnoglasje ali onomatopoijo (2).
Verz, stih ali vrstica je ritmično urejena enota pesniškega besedila. Vrsta verza je določena glede na število zlogov in njihove poudarke (Jambski enajsterec, Amfibraški deveterec) (2).
Pesnitev je lahko sestavljena iz več nanizanih verzov ali pa so le-ti združeni v skupke, ki jih imenujemo kitice (1).
Med najpomembnejšimi strukturni elementi pesmi je skupek pesniških vrstic, ki ga imenujemo kitica ali strofa. Združuje verze s podobno vsebino, primerljivo z odstavkom pri proznih besedilih. Kitice delimo glede na število verzov, ki jih le-ta vsebuje, na primer dvovrstična kitica. Kitice so lahko napisane in oblikovane z upoštevanjem različnih ritmičnih vzorcev in zaporedja glasovnih besednih figur, lahko pa so povsem svobodne (1). Poznamo tudi pesmi, ki niso razdeljene na kitice in je njihov tok pripovedovanja nepretrgan. Pravimo, da so svobodne oblike (2).
2.1.3 Notranji strukturni elementi pesmi
Z izrazom notranja zgradba označujemo razmerje med prvinami, kot so snov, motivi, tema, ideja, zgodba, pripovedovalec, lirski in dramatikov subjekt, literarne osebe ter dogajalni kraj in čas (3).
Književna snov je izhodišče za nastanek literarnega dela. Nastane na podlagi stvarnega ali nestvarnega sveta, ki se zdi pesniku dovolj poseben in enkraten za pesniško upodobitev. Snov lahko ustvarjalci črpajo iz osebnih izkušenj in neosebne tradicije. Del snovi lahko izvira tudi iz ustvarjalčeve domišljije (3).
4 V književni vedi je motiv vsebinska enota npr. bitje, predmet, dogodek, situacija ali pojav.
Ločimo vodilni in glavni motiv ter stranske motive. Kadar literarno delo motivu doda posebne in globlje pomene, govorimo o simbolu. Simboli so povezani s temo konkretnega dela (3).
Teme so v primerjavi z motivi abstraktnejše. Lahko so razumske (npr. družbenokritična tema, bivanjska tema) ali čustvene (npr. ljubezenska tema) (3).
Kadar literarno delo izraža miselno sporočilo ali tezo, govorimo o ideji. Največkrat gre za politično, moralno ali filozofsko idejo (3).
2.2 OBLIKOVANJE PESNIŠKE ZBIRKE
Oblikovanje pesniške zbirke je v veliki meri enako oblikovanju katere koli knjige, saj je večina postopkov in delov opreme knjige enaka.
Vseeno pa sodi oblikovanje pesniških zbirk med težja dela, saj je zaradi raznolikosti pesmi in morebitnih ilustracij poleg njih težko določiti format in velikost zrcala, beli robovi pa so pogosto nesorazmerni po velikosti (4).
2.2.1 Pred pričetkom oblikovalnega procesa
Preden oblikovalec začne proces oblikovanja, mora poznati odgovore na nekaj osnovnih vprašanj, kot so (5):
– O čem govori knjiga?
– Komu je namenjena knjiga?
– Kakšna je končna velikost formata knjige, kolikšno je število znakov na stran in koliko strani ima knjiga?
– Ali so v besedilu prisotni posebni tipografski znaki, značilni za posamezne jezike, ali pa posebni matematični znaki?
– Katere posebne elemente vsebuje knjiga (vrste podnaslovov, ilustrativni elementi, izreki, izvlečki proze in poezije)?
– Koliko oblikovalčeve pozornosti želi založba ali avtor?
5 – Ali imajo avtor, urednik ali založba kakšne posebne zahteve ali težnje?
– S kakšnimi besedilnimi in slikovnimi predlogami ima oblikovalec opravka?
– Kakšen je proračun?
– Koliko časa je na voljo?
– Kdo bo stavil besedilo?
– Kdo je zadolžen za potrjevanje oblikovalskih rešitev (5)?
Čeprav je večina teh vprašanj precej osnovnih, se brez jasnih odgovorov nanje oblikovalec lahko hitro poda v napačno smer oblikovanja, kar lahko privede do različnih težav. Lahko se podaljša čas izdelave oblikovalske rešitve, ker mora oblikovalec začeti znova. Zaradi tega se lahko zviša tudi njena cena (5).
2.2.2 Sestavni deli knjige
Pesniška zbirka je knjiga, zato je pri njenem oblikovanju potrebno poznati njene sestavne dele.
Knjige imajo dve vrsti opreme: zunanjo in notranjo, ki morata biti usklajene med seboj in z njeno vsebino. K zunanji knjižni opremi prištevamo platnice in ovitek, k notranji knjižni opremi pa knjižni blok (6).
Knjiga je sestavljena iz platnic in notranjega bloka. Material, iz katerega so izdelane platnice, se loči od papirja v knjižnem bloku. Te so lahko izdelane iz lepenke. Lepenko lahko prevlečemo z različnimi materiali: platno, usnje, potiskan ali plastificiran papir in umetni materiali.
Osnovne informacije o vsebini in delu pa na platnice natisnemo z vročim tiskom ali pa prevlečni material že predhodno potiskamo. Če so uporabljene tovrstne platnice, govorimo o trdi vezavi knjige. Platnice pri brošurah pa so iz kartona. Tu govorimo o mehki vezavi. Ena izmed bistvenih razlik med trdno in mehko vezano knjigo je tudi v sami velikosti platnic. Pri mehko vezani knjigi so te navadno enako velike kakor knjižni blok, pri trdo vezanih knjigah pa so za 3 do 5 milimetrov večje. Poleg tega moramo pri trdo vezani knjigi knjižni blok nalepiti na gazo in spojna lista, kar lahko vidimo na sliki 1. Pri mehko vezani knjigi pa lahko knjižni blok nalepimo neposredno na platnice, kar lahko vidimo na sliki 2 (6).
6 Slika 1: Deli trdo vezane knjige.
A – knjižni blok, B – platnica, C – spojni list, D – gaza, E – krep papir, F – lepenka, G – prevleka platnice, H – lepilo (6).
Knjižni blok je tisti del knjige, kjer so zbrani vsi listi publikacije. Knjižni blok je del notranje opreme knjige. Kakor vidimo na sliki 2, so listi v knjižnem bloku lahko zlepljeni, šivani ali oboje (6).
Slika 2: Deli mehko vezane knjige.
I – knjižni blok, II – platnica, III – lepilo, IV – sponke
a – lepljeni posamezni listi, b – lepljene zašite pole, c – šivano skozi hrbet (6).
7 2.2.2.1 Naslovna pola
Naslovna pola obsega strani, ki jih tiskamo pred stvarnim začetkom knjige. Število teh strani je različno. Lahko obsega le dve strani ali pa več tiskovnih pol. Vsak del naslovne pole ima svoj pomen in značaj. Vrstni red delov pole ni določen in ga oblikovalec sme delno spremeniti ali jih medsebojno združiti (4).
Prvi ali varovalni naslov navadno vsebujejo le knjige trajne vrednosti. Nahaja se takoj na prvi strani za predlistom, njegova naloga pa je varovati glavni naslov knjige pred prehitrim uničenjem. Običajno vsebuje ime in priimek avtorja, naslov knjige, lahko pa tudi signet založbe in naslov knjižne zbirke. Na hrbtni strani varovalnega naslova navadno ne tiskamo ničesar (4).
Glavni knjižni naslov je najpomembnejša stran v knjigi in je običajno nameščen na tretji strani naslovne pole, za varovalnim naslovom. Glavni knjižni naslov vsebuje podatke o avtorju, polni naslov knjige s podnaslovom, signet založbe ali zbirke in ime založbe, ter kraj in leto izida (4).
Splošni založniški podatki se običajno nahajajo na hrbtni strani glavnega knjižnega naslova in obsegajo podatke o lastniku avtorskih pravic, kolofon in ISBN (4).
Kolofon ali impresum z vsemi podatki knjige se lahko nahaja v naslovni poli ali na koncu knjige. V kolofonu so lahko navedeni podatki o naslovu knjižne zbirke in zaporedna številka knjige v zbirki, avtor in naslov knjige, kdo je knjigo oblikoval, uredil, napisal uvod ali spremno besedo, prevedel, ilustriral, kdo je knjigo tiskal, vezal, katera pisava je uporabljena in kdo jo je oblikoval, katera vrsta papirja je uporabljena, število tiskanih izvodov oz. naklada tiska, kraj in letnica izida, ISBN številka knjige in kataložni zapis o knjigi (CIP) (4; 6).
Predgovor zavzema eno ali več strani, ki ga lahko napiše avtor, založnik, izdajatelj ali kak drug strokovnjak s področja, ki ga knjiga obravnava. V predgovoru se bralcu pojasni namen knjige, razloži kako naj jo uporablja, opomni na posebnosti. Avtor se lahko v njem tudi zahvali osebam, ki so mu pomagali pri sestavi knjige. Na koncu predgovora je naveden datum njegovega nastanka in ime in priimek avtorja (4).
8 Posvetilo napiše avtor in je namenjeno eni ali več oseb, ki so v kakršni koli zvezi z avtorjem (4).
Vsebinsko kazalo mora biti oblikovano tako, da lahko bralec enostavno prepozna razčlenitev knjige na poglavja in podpoglavja. V knjigo ga umestimo tako, da ga bralec čim hitreje najde, torej na začetek ali konec knjige. Začne se vedno na desni strani, ne glede na to, kje v knjigo je bil umeščen (4).
Imensko ali stvarno kazalo je vedno umeščeno na konec knjige. Lahko obsega eno ali pa dve kazali (4).
Uvod lahko napiše avtor ali urednik knjige. Z njim bralca uvaja v vsebino in razloži vsebino, ki je mogoče nenavadna za današnje čase (4).
Geslo ali moto je lahko avtorjevo ali pa si ga sposodi od drugega avtorja. Lahko imamo eno geslo ali pa pred vsakim poglavjem svoje, ki ga izberemo glede na njegovo vsebino. Največkrat je geslo izraženo s krajšo pesmijo, izrekom ali citatom. Pod geslom je podpis avtorja besedila, če ga ni napisal avtor knjige (4).
2.2.3 Nasveti pri oblikovanju pesniških zbirk
Pri oblikovanju pesniške zbirke velikokrat naletimo na več oblikovalskih dilem, kakor pri oblikovanju katere koli druge knjige. To pa ravno zaradi oblike poezije, ki lahko vsebuje povečane razmike in razpiranje, mešanje proze in poezije ter dodajanje podnaslovov in izrekov znotraj pesmi. Pesmi pa so lahko predstavljene tudi brez naslovov (5).
2.2.3.1 Format in zrcalo
Pri določanju formata knjige nam pesmi same določajo velikost formata, saj se poskušamo izogniti nepotrebnemu deljenju verzov zaradi preozkega formata (4). Med naborom poezije poiščemo pesem z najdaljšim verzom in pesem z največjim številom vrstic. Na podlagi teh dveh pesmi najlaže izberemo najbolj primeren format (5).
9 Ravno tako mora biti tudi zrcalo take velikosti, da večino verzov lahko stavimo v eno vrstico.
Deljenju verzov se izogibamo, če je le mogoče. Če imamo le eno ali dve pesmi z daljšimi verzi, zrcala ne širimo, ker bi pri ožjih pesmih nastalo preveč praznega prostora. Namesto tega verze delimo tako, da ne delimo besed. Deljen verz poravnamo na desno naslonilo z najdaljšim verzom (4).
2.2.3.2 Ilustrativni elementi
Če ima pesem ilustracijo, ki spada direktno k pesmi, jo postavimo na začetek, sredino ali konec pesmi. Če je mogoče, jo vedno damo na desno stran (4).
Fotopoezija (angl. photopoetry) označuje obliko umetnosti, kjer sta si poezija in fotografija enakovredna elementa, ki se dopolnjujeta in sta večinoma simbolično povezana med seboj.
Čeprav sta to dve različni vrsti umetnosti, ju povezuje ustvarjanje podob. Vsaka veja umetnosti pa ustvarja podobe na svojevrsten način. Če ju medsebojno združimo, dobimo novo vrsto umetnosti (7).
Ko združujemo fotografijo s poezijo, dodajamo končnemu delu povsem nov pomen. Ne gre za medsebojno razlago, temveč za razkritje. Prava fotopoezija doda globino in pomen tako pesmi kakor fotografiji, pri čemer lahko vsako posebej samostojno interpretiramo. Od bralca oziroma gledalca je odvisno, kako ju bo medsebojno povezal in izluščil pomen pesmi oziroma priložene fotografije (8).
Slika 3: Primer fotopoezije (7).
10 2.2.3.3 Spiranje, vrsta ter velikost pisave
Pesmi spiramo na levo naslonilo, presledki med besedami morajo biti enaki, vrstic ne širimo in ne ožamo. Najbolj primerne so renesančne pisave, in sicer zaradi majhne razlike v podebelitvi potez črk, kar pomeni boljšo in lažjo čitljivost pesmi. Velikost črk izbiramo glede na velikost formata knjige. Samo pesem redko stavimo v dveh stopnjah pisave. V pesmih največkrat poudarjamo s kurzivnimi črkami (4).
2.2.3.4 Prostor med posameznimi pesmimi
Prostori med posameznimi pesmimi morajo biti vsaj dvakrat večji kakor med posameznimi kiticami pesmi. Ker nekatere pesmi nimajo naslovov, je včasih težko razbrati, kje se ena pesem končna in druga začne. Postavitev znotraj zrcala izbiramo glede na dolžino pesmi. Če je pesem daljša, se začne na vrhu zrcala, in na sredini, če je pesem krajša (4).
2.2.3.5 Naslov pesmi ter ime in priimek avtorja
Če naslove pesmi stavimo z verzalkami, morajo biti te včasih za stopnjo manjše od velikosti pisave besedila. Kurzive so lahko enake stopnje, medtem ko so svetle za stopnjo večje. Naslove spiramo na sredino pesmi ali pa jih poravnamo z začetkom verza oziroma zrcala. Dolgi naslovi naj ne bodo daljši od najdaljše vrstice, lepši sta dve krajši kot ena dolga vrstica (4).
Ime in priimek pesnika stavimo nad ali pod naslov pesmi, poravnano na sredino pesmi ali z začetkom verzov (4).
2.2.3.6 Pripev ali refren
Pripeve ali refrene stavimo iz istih črk kakor preostanek pesmi, le rahlo jih zamaknemo v desno glede na druge verze oziroma kitice. Pripev stavimo le za prvo kitico, pri naslednjih pa pripev le nakažemo s prvimi besedami refrena, ki jim sledijo tri pike (4).
11 2.2.3.7 Paginacija in opombe
Prednost pri številčenju strani ima mrtva pagina, ki je stavljena sredinsko spodaj. Levo – desna pagina je namreč preveč oddaljena od poezije in nima prave povezave z njo. Če uporabimo živo pagino, stavimo na levo stran ime in priimek avtorja, na desno pa naslov pesmi ali ciklusa (4).
Opombe sledijo takoj za zadnjo vrstico pesmi s presledkom ene vrstice ali pa na dnu strani. Če so opombe daljše, jih zberemo na koncu pesniške zbirke. Številčimo jih po številkah od ena naprej, in sicer od prve strani pesniške zbirke najprej, a ne za vsako pesem posebej (4).
12
3 EKSPERIMENTALNI DEL
3.1 Analiza oblikovalskih rešitev pesniških zbirk
Izbrali smo si tri oblikovalske rešitve pesniških zbirk s podobno vsebino in tematiko poezije ter jih analizirali. Zanimale so nas predvsem velikost izbranega formata knjige, izbira pisav ter njihovo število v posameznem delu, uporaba barv in ilustrativnih elementov ter postavitve posameznih elementov glede na stran in format knjige.
3.1.1 Severe(d): A Creepy Poetry Collection
Prvo pesniško zbirko z naslovom Severe(d): A Creepy Poetry Collection je napisala Holly Riordan. Velikost končnega formata knjige znaša 127 × 196 mm. Format je ožji in pokončen.
Knjiga je bila izdana leta 2017. Na sliki 4 je prikazana naslovnica te knjige.
Slika 4: Naslovnica pesniške zbirke Severe(d): A Creepy Poetry Collection (9).
Pesmi so glede na vsebino posameznih pesmi razdeljene v več sklopov. Začetek sklopa je označen s posebno stranjo, na kateri je črtna črno bela ilustracija, ki je poravnana na sredino strani, kar lahko vidimo na sliki 5. Pod ilustracijo se nahaja naslov sklopa, ki je stavljena z majuskulami enake velikosti kakor naslovi posameznih pesmi, uporabljena je tudi ista pisava.
13 Slika 5: Naslovna stran cikla pesmi (9).
Besedilo pesmi z naslovom je sredinsko poravnano in stavljeno na sredino končnega formata knjige (slika 6). Pri naslovih posameznih pesmi so uporabljene majuskule, medtem ko so pri besedilu same pesmi uporabljene minuskule. Vsaka nova vrstica pesmi se začne z verzalko.
Uporabljena je baročna pisava v pokončni različici. Med posameznimi verzi je povečan razmik.
Razmik med naslovom in besedilom pesmi je dvakrat večji kot razmik med dvema vrsticama poezije.
14 Slika 6: Stran iz notranjega dela pesniške zbirke (9).
Na dnu strani se nahaja mrtva pagina, ki označuje zaporedno številko strani, in je stavljena sredinsko. Uporabljena je ista pisava kakor pri stavljenju poezije in je za dve stopnji manjše velikosti. Na vrhu strani je sredinsko poravnan del žive pagine, ki označuje sklop, v katerem se nahaja izbrana pesem. Spet je uporabljena enaka pisava, besedilo je stavljeno z majuskulami za stopnjo manjše velikosti kakor glavno besedilo.
Besedilo in ilustracije so v črni barvi na belem ozadju.
3.1.2 I Find You in the Darkness
Druge poezije z naslovom I Find You in the Darkness je napisala Alfa. Velikost končnega formata knjige znaša 146 × 200 mm. Format je nekoliko manjši od standardnega pokončnega formata A5. Knjiga je bila izdana leta 2018, Na sliki 7 lahko vidimo naslovnico te pesniške zbirke.
15 Slika 7: Naslovnica pesniške zbirke I Find You in the Darkness (10).
Tudi tukaj so pesmi razdeljene na več sklopov. Naslov sklopa, v katerem se pesem nahaja, je označena z živo paginacijo v zgornjem zunanjem delu desne strani, medtem ko je na levi strani v zgornjem zunanjem delu naveden naslov pesniške zbirke, kakor je vidno na sliki 8. Naslov sklopa je stavljen z verzalkami, ki ustrezajo velikosti minuskul pri besedilu pesmi in je poravnan na desno naslonilo. Naslov pesniške zbirke je enake velikosti kakor naslov sklopa, le da je stavljen z minuskulami in je poravnan na levo naslonilo. Uporabljeno je tudi razpiranje.
Skozi celotno knjigo je uporabljena le ena pisava iz drugega sklopa pisav, in sicer egipčanska.
Uporabljeni sta dve različici, navadna in kurzivna, ki jo zasledimo v besedilu pesmi. Naslovi pesmi in samo besedilo so stavljeni z minuskulami. Velikost pisave naslovov je precej večja od velikosti pisave, ki je uporabljena za stavljenje pesmi. Pesmi so poravnane na levo naslonilo, povečan je tudi razmik med posameznimi vrsticami. Razmik med naslovom in prvo vrstico pesmi je večji kakor med posameznimi verzi.
Na dnu strani se nahaja mrtva paginacija, ki je sredinsko poravnana in je za stopnjo ali dve manjše velikosti kakor besedilo pesmi.
Besedilo na beli strani je črne barve, medtem ko je na črnem ozadju bele barve.
16 Slika 8: Razgrnjeni strani notranjega dela knjige (10).
3.1.3 Heartless musculature
Tretja pesniška zbirka z naslovom Heartless musculature je delo Yashke Kazanove in je bila izdana leta 2015. Točna velikost formata ni navedena. Kot lahko vidimo na sliki 9, je izbira končnega formata knjige drugačna kakor pri večini pesniških zbirk, saj je le-ta kvadratne oblike.
Slika 9: Naslovnica pesniške zbirke Yashke Kazanove (11).
17 Uporabljeni sta dve različni pisavi. Za upodobitev besedila pesmi je uporabljena pisava drugega sklopa, linearna pisava, kot je razvidno na sliki 10. Pri naslovih pesmi pa je uporabljena pisava iz prvega sklopa, francoska renesančna pisava, ki jo lahko vidimo na sliki 10. Številke so arabske navadne. Enaka pisava je uporabljena tudi pri mrtvi paginaciji, ki se nahaja na zunanjem robu strani, vertikalno poravnana na sredino. Velikost naslova je za dve stopnji večja kakor besedilo pesmi. Naslov je poravnan na sredino pesmi.
Razmik med vrsticami besedila pesmi je nekoliko povečan, razmik med naslovom pesmi ter njenim prvim verzom pa je dvakrat večji od razmika med posameznimi verzi. Tudi med posameznimi kiticami je razmik dvakrat večji.
Slika 10: Ilustracija znotraj zrcala knjige (11).
Kakor vidimo na slikah 10 in 11, se skozi celotno knjigo pojavljajo tri barve: črna, rdeča in bela. Besedilo pesmi je stavljeno v črni barvi, naslovi ter paginacija pa v rdeči. Ilustracije so tako v črni kakor tudi v rdeči barvi. Gre za risbe, katerih pozicija je odvisna od njene velikosti ter oblike pesmi, kateri pripada. Nekatere ilustracije so v celoti znotraj zrcala, nekatere pa segajo izven njegovih meja in v živi rob.
18 Slika 11: Ilustracija sega izven zrcala knjige (11).
3.2 Spletna anketa
Preden smo se lotili snovanja pesniške zbirke, smo s pomočjo spletne platforme 1ka izvedli še spletno anketo. Skozi 15 vprašanj, ki so predstavljena v prilogi A, smo povprašali ženske in moške različnih starosti, kakšen je njihov odnos do poezije in do različnih oblikovnih rešitev.
V anketnem vprašalniku (priloga A) smo spraševali po spolu, starosti in izobrazbi. Nadalje so sledila vprašanja o prebiranju poezije: kako pogosto, v kakšni obliki, kaj pritegne k branju poezije. Nato je sledil sklop vprašanj, kako pomembna je vizualna podoba; ali je to potrebno, v kolikšni meri vizualna upodobitev vpliva na dojemanje poezije in ali je z njo mogoče spremeniti pomen zapisane besede ter kako pomembna je bralcem pri izbiri grafična upodobitev poezije, ki jo bodo prebirali. Potem so sledila vprašanja o primernosti, tj. všečnosti dejanskih oblikovnih rešitev.
Za spletno anketo smo zasnovali tri različne rešitve, ki so si med seboj identične, razlikujejo se le po prisotnem ilustrativnem elementu, ki ga lahko vidimo na sliki 12. Prva oblikovalska rešitev tega elementa nima, pri drugi rešitvi je poleg poezije prisotna črtna ilustracija, pri tretji pa fotografija. Anketiranci so na podlagi teh rešitev izbirali, katera se jim zdi najbolj primerna in katera najmanj. Poleg tega pa so svojo odločitev utemeljili z izbiro vnaprej zastavljenih trditev.
19 Slika 12: Oblikovalske rešitve, med katerimi so izbirali anketiranci.
3.3 Zasnova pesniške zbirke
Oblikovanje pesniške zbirke smo razdelili v več faz, in sicer od analize pesmi in izdelave osnutkov, do končnega oblikovanja knjige v računalniškem programu Adobe InDesign CC 2020.
3.3.1 Analiza pesmi
Ker sem sama tudi avtorica poezije, je bila analiza pesmi lažja. Vseeno pa je bilo vse skupaj prav zaradi tega tudi nekoliko bolj težavno. Problem nastane predvsem pri razumevanju pesmi, ki jih avtor dojema nekoliko drugače. Pri analizi pa je bilo potrebo nanje pogledati tudi z drugačnega vidika.
Pesmi so lirsko izpovedne, saj gre predvsem za subjektivno emocionalno izražanje. Tema pesmi se giblje od ljubezenskih, osebnostnih do družbeno kritičnih. Vsem pesnitvam pa je skupen temačen pridih, ki se pokaže tako v samem izboru besed kot tudi vsebini posameznih pesmi.
Veliko je prispodob, prenesenih pomenov in kompleksnejšega načina izražanja, ki na prvi pogled delujejo kruto in temačno, a nosijo globlji pomen in simboliko. Zaradi tega so pesmi primernejše za bolj izkušene bralce ter tiste, ki se navdušujejo nad različnimi vrstami umetnosti.
Pesmi so svobodne oblike in ne sledijo nobeni od prepisanih pesniških oblik. Večinoma so strukturirane v štirivrstične kitice. Verzi so nekoliko daljši.
Izbor pesmi, ki so vključene v pesniško zbirko, obsega 13 pesmi, ki niso razdeljene v sklope ali cikle.
20 3.3.2 Izdelava osnutkov
Na podlagi vsebine posameznih pesmi smo se odločili, da bomo z oblikovanjem sledili temačnemu stilu poezije. Kot glavno tematiko oziroma rdečo nit celotne pesniške zbirke smo izbrali depresijo in pesniško zbirko ustvarili kot nekakšno odo depresiji. Večina pesmi namreč nazorno govori prav o osebnih bojih s svojimi demoni, kar smo nameravali tudi grafično prikazati skozi oblikovalsko rešitev pesniške zbirke.
Želeli smo se malce oddaljiti od klasičnih postavitev poezije, vseeno pa ohraniti določeno mero minimalizma, preprostosti in jasnosti. Prav tako smo želeli temo in temačnost prikazati čimbolj umirjeno, enostavno in elegantno, brez kopičenja nepotrebnih elementov.
Z računalniškim programom za oblikovanje tiskovin Adobe InDesign CC 2020 smo izdelali nekaj osnutkov na podlagi idej in želja, katerim smo želeli slediti. Na sliki 13 je prikazanih nekaj možnosti izdelanih osnutkov.
Slika 13: Različni osnutki.
Odločil smo se za minimalistični pristop, z večjo količino praznega prostora okoli pesmi in črno-belimi fotografijami. Vsako pesem smo želeli staviti na svojo stran, na strani poleg nje pa bi bila prisotna črno-bela fotografija z belim ozadjem, kakor lahko vidimo na sliki 14. Tako bi bili vsaki pesmi dodeljeni po dve strani. Z belino smo želeli prikazati občutek miru, miline in praznine. S sivinami, črnino in vsebino fotografije pa ravno nasprotno, temačne boje. Ker smo želeli naslove pesmi staviti nekoliko drugače, smo se odločili, da jih stavimo vertikalno na levi strani poleg pesmi.
21 Slika 14: Osnutek, uporabljen za izhodišče pri oblikovanju.
Zaradi daljših verzov in dokaj kratkih pesmi smo se odločili za standardni A5 format, ker gre še vedno za nekoliko ožji pokončni format, ki pa vseeno ni preozek za daljše vrstice pesmi.
Pregledali smo nabor pisav, ki smo jih želeli vključiti v pesniško zbirko. Tako za naslove kakor tudi za besedilo pesmi smo želeli uporabiti enako pisavo. Pregledali smo nekaj pisav in poizkusili pesmi staviti v različnih pisavah. Na koncu smo se odločili za pisavo Playfair Display (slika 15) tipografskega oblikovalca Clausa Eggers Sørensena, ki je prosto dostopna na spletu. Pisava spada v prvi sklop pisav, med klasicistične pisave. Ima precej visok črkovni pas in skoraj ravne tanke serife. Pisava vsebuje veliko različic, ter najpomembneje šumnike, kar je velika prednost pri stavljenju besedila v slovenskem jeziku.
Slika 15: Nabor črkovnih in nečrkovnih znakov pisave Playfair Display.
22 3.3.3 Fotografje in njihova obdelava
Ko smo imeli začrtane smernice glede oblikovanja, smo se lotili izdelave ilustrativnih elementov pesmi in fotografij. Fotografije smo izbrali, ker smo želeli domišljijski svet poezije uravnotežiti z realnostjo, prikazano s fotografijo,k in prikazati temačne osebnostne boje kakor nekaj resničnega. Glede na analizo pesmi smo izbrali motive, ki smo jih želeli fotografirati.
Doma smo postavili manjši fotografski studio (slika 16) in prosili prijatelja, da sta pomagala kot fotografska modela. Ker smo želeli fotografije z belim ozadjem, smo za ozadje uporabili belo rjuho.
Slika 16: Doma postavljeni improvizirani fotografski studio.
Veliko težav smo imeli z osvetlitvijo modelov, ker nismo imeli pravih in dovolj močnih luči.
Zato smo improvizirali z navadnimi nočnimi svetilkami, ki smo jih postavljali na večje škatle, da so bile te pozicionirane dovolj visoko. Menjali smo žarnice v upanju, da dosežemo večjo intenzivnost svetlobe.
23 Fotografirali smo z Nikon D3200 fotoaparatom in z Nikkor AF-S DX AF-P 18–55 mm VR objektivom. Fotografije smo shranjevali v t. i. surovem oziroma RAW formatu, da je bilo kasnejše retuširanje enostavnejše zaradi večje količine podatkov, ki jih beleži slikovni format.
Fotografije smo najprej uvozili v Adobe Lightroom Classic 2020 program za obdelavo fotografij (slika 17), kjer smo izvedli glavne popravke svetlobe ter barvnih tonov, fotografije pa smo tudi spremenili v črno-bele. Fotografije smo v črno-belo spreminjali naknadno, ker med nastajanjem fotografij nismo bili prepričani, če bodo te celotno v črno-beli barvni shemi.
Poleg popravkov svetlobe in barvnih tonov fotografije smo s funkcijo Dehaze povečali ostrino in izboljšali videz tekstur površin različnih delov motivov na fotografiji. Fotografije smo nato izvozili v TIFF slikovnem formatu, da bi ohranili čim večjo količino podatkov in kakovost fotografije.
Slika 17: Urejanje fotografij v okolju programa Adobe Lightroom Classic 2020.
Ker smo želeli povsem belo ozadje fotografij, smo fotografije uvozili v drugi program za urejanje fotografij Adobe Photoshop CC 2020, kjer smo iz fotografije odstranili ozadje. To smo storili s pomočjo plastne maske in orodja označi in maskiraj (angl. select and mask), kar lahko vidimo na sliki 18. Pri maskiranju smo imeli precej težav ravno zaradi slabše osvetlitve ozadja
24 in manjšega kontrasta med motivom in ozadjem. Zato je bilo potrebno izvesti veliko ročnih popravkov maskiranja.
Slika 18: Izrezovanje ozadja v programskem okolju Adobe Photoshop CC 2020.
Fotografije smo nato pripravili še za tisk. Spremenili smo barvni prostor fotografije iz RGB v sivinskega ter povečali ločljivost fotografije na 300 dpi. Fotografije smo zopet shranili v TIFF slikovnem formatu, da smo ohranili transparenco ozadja in visoko kakovost fotografije. Na sliki 19 lahko vidimo izvorno fotografijo (levo) v primerjavi s fotografijo po končani obdelavi v različnih programskih okoljih (desno).
Slika 19: Fotografija pred obdelavo (levo) in fotografija po obdelavi (desno).
25 3.3.4 Oblikovanje pesniške zbirke
Pesniško zbirko smo oblikovali v programu za oblikovanje tiskovin Adobe InDesign CC 2020.
Najprej smo ustvarili nov dokument in velikost končnega formata izdelka nastavili na 148 × 210 mm oziroma standardni A5 format. Velikosti belih robov smo nastavili na 20 mm za spodnji rob, 15 mm za notranji rob ter 10 mm za zgornji in zunanji beli rob. Notranji rob je zaradi potreb vezave nekoliko večji, spodnji pa zaradi stavljenja paginacije in načina držanja knjige, da prsti bralcev ne bi segali čez pomembnejše dele knjige. Zunanji rob smo želeli čim bolj zmanjšati zaradi dolgih verzov pesmi.
Ker smo predvidevali, da bodo fotografije večinoma segale v živi rob, smo dodali tudi 3 mm dodatka za porezavo. Določili smo še okvirno število strani in ustvarili dokument. Na sliki 20 lahko vidimo pogovorno okno z nastavitvami za ustvarjanje novega dokumenta.
Slika 20: Pogovorno okno za ustvarjanje novega dokumenta.
Ko smo ustvarili dokument, smo se najprej lotili oblikovanja vzorčne strani (angl. master page).
To je postavitev strani, ki je skupna večini strani dokumenta, in jo potem uveljavljamo na posameznih straneh tiskovine. Na dno vzorčne strani smo stavili mrtvo pagino.
26 Mrtva pagina na dnu strani stvarnega dela pesniške zbirke je velikosti 9 t. e. v pisavi Playfair Display črne barve in je poravnana sredinsko. Na straneh s fotografijo številka strani ni prisotna.
Za lažje, hitrejše in preglednejše oblikovanje smo nato ustvarili odstavčne stile (angl.
paragraph styles), ki jih lahko vidimo na sliki 21. Naredili smo več stilov: za besedilo pesmi, naslove pesmi in kolofon. Tu smo določili velikost, družino in različico pisave ter njeno barvo.
Določili smo tudi naslonila posameznih stilov.
Slika 21: Pogovorno okno z nastavitvami za odstavčne stile.
Naslove smo stavili vertikalno poleg pesmi. Pri krajših naslovih smo prvo črko naslova poravnali s tretjim verzom pesmi, pri daljših pa smo upoštevali višino postavitve prve pesmi v pesniški zbirki Dotik pekla.
Postavitve pesmi in fotografije smo prilagajali glede na odnos med njima. Večinoma so pesmi stavljene na sredino strani, tako vertikalno kot horizontalno, kot lahko vidimo na sliki 22.
Poravnavo smo opravljali tako računalniško kot optično. Če fotografija ni dopuščala sredinske poravnave pesmi, smo jo stavili nekoliko bolj proti zunanjemu ali notranjemu robu, ter obratno.
27 Slika 22: Sredinska poravnava pesmi glede na stran.
Knjiga vsebuje naslovno polo, kjer se nahajata varovalni naslov z naslovom pesniške zbirke in glavni knjižni naslov z navedenim naslovom pesniške zbirke, imenom in priimkom avtorice ter letom izida.
Pred začetkom in po koncu stvarnega dela knjige s poezijo se nahajajo strani z uvodnim in zaključnim geslom ali motom, kateremu je priložena po ena fotografija. Na koncu knjige sta še zahvala in kolofon s prostorom za kataložni zapis o publikaciji – CIP na zadnji strani.
3.3.5 Oblikovanje naslovnice
Naslovnico smo oblikovali v programu, ki je prvenstveno namenjen ustvarjanju vektorske grafike, in sicer v Adobe Illustratorju. Za izdelavo naslovnice smo porabili največ časa, saj smo izdelali ogromno osnutkov, preden smo našli idejo in postavitev, ki je sovpadala z oblikovalsko rešitvijo notranjega dela pesniške zbirke. Na sliki 23 je prikazanih zgolj nekaj najprimernejših osnutkov, ki smo jih izdelali tekom snovanja naslovnice.
28 Slika 23: Osnutki naslovnice.
Odločili smo se za podoben minimalistični pristop kakor pri oblikovanju notranjega dela knjige.
Na celotno naslovnico smo postavili fotografijo in v spodnji del stavili naslov pesniške zbirke.
Ime in priimek avtorice smo stavili nad naslov.
Širino hrbta smo izmerili pri enakem številu navadnega pisarniškega papirja, kolikor je strani v pesniški zbirki, in dodali nekaj milimetrov. Točno velikost širine hrbta bomo naknadno prilagodili glede na zahteve tiskarja in izbrani papir, ki se bo uporabil za tisk pesniške zbirke.
Ker je grafika stavljena v živi rob, smo dodali tudi 3 mm dodatka za porezavo.
29 3.3.6 Priprava datotek za tisk
Preden smo končni dokument z oblikovalsko rešitvijo shranili v primernem formatu za tisk, smo izvedli še pregled dokumenta (angl. preflight), da ne bi prišlo pri tisku do nehotenih napak.
Na sliki 24 lahko vidimo pogovorno okno te funkcije. Pri pregledu smo se osredotočili na aktivnost povezav vstavljenih slikovnih predlog, njihovo ločljivost in barvni prostor, v katerem so upodobljene. Preverili smo besedilne okvirje in njihovo umestitev, da ne segajo izven zrcala ter če so dodani dodatki za porezavo. V pomoč nam je bila je funkcija za pregled dokumenta, ki nam omogoča sprotno javljanje napak v dokumentu.
Slika 24: Pogovorno okno funkcije preflight.
Ko smo opravili pregled, smo morali dokument le še izvoziti v primernem formatu za tisk. Kot lahko vidimo na sliki 25, smo dokument izvozili v PDF datotečnem formatu. Uporabili smo PDF/X-3 standard. Ker ima dokument že vnaprej nastavljene dodatke za porezavo, smo v pogovornem oknu za izvoz označili možnost, da uporabi le-te. Nismo dodajali tiskarskih oznak, ker tiskarji navadno želijo datoteko brez oznak. Barvni profil upodobitve smo nastavili na CMYK – ISO Coated v2 300 %, ker je to profil, s katerim imamo največkrat opravka, ko pride do zahtev tiskarjev.
30 Slika 25: Pogovorno okno za izvoz PDF datotečnega formata.
Ker pa so vse te nastavitve dokaj specifične in odvisne od zahtev tiskarja, ki ga izberemo za tisk knjige, jih bomo verjetno naknadno še spreminjali glede na njihove zahteve.
31
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
4.1 Rezultati spletne ankete
Na anketo (priloga A) je ustrezno odgovorilo 76 posameznikov, od tega 82 % žensk in 18 % moških (slika 26), največ anketirancev v starostni skupini 20–40 let, kar 70 % (slika 27).
Najvišja izobrazba, ki je prevladovala med anketiranci, je srednja šola z 41 %, sledi ji višja, visoka šola ali več, najmanj anketirancev pa je za svojo najvišjo izobrazbo označilo osnovno šolo (slika 28).
Slika 26: Spol anketirancev.
Slika 27: Starostne skupine anketirancev.
32 Slika 28: Najvišja dosežena izobrazba.
Sledila so vprašanja o prebiranju poezije. Na vprašanje, kolikokrat v povprečju prostovoljno prebirajo poezijo (slika 29), je 47 % anketirancev odgovorilo, da nekajkrat na leto, 17 % manj kot enkrat na leto; 13 % nekajkrat mesečno; 9 % anketirancev pa poezije bodisi nikoli ne prebira ali pa jo prebira nekajkrat na teden. Tiskana knjiga prevladuje kakor medij (slika 30), ki so ga anketiranci uporabljali za prebiranje poezije, saj jo je izbralo 53 % vprašanih.
Presenetljivo pa so na drugem mestu socialna omrežja. Pri vprašanju, kaj jih najbolj pritegne, da pričnejo z branjem določenega dela (slika 31), je bilo mogoče izbrati več odgovorov.
Največkrat je bila izbrana vsebina samega dela, sledi avtor dela, nato pa naslov dela. Najmanj pomembni pri izbiri pa sta se jim zdeli vizualna podoba naslovnice in celotna vizualna podoba dela.
Slika 29: Kolikokrat v povprečju anketiranci prebirajo poezijo.
33 Slika 30: Največkrat uporabljen medij za prebiranje poezije.
Slika 31: Najpomembnejši dejavniki za izbiro določenega dela.
V delu ankete v zvezi z oblikovanjem pesniške zbirke so anketiranci pri vsaki izmed trditev označili, v kolikšni meri se s to trditvijo strinjajo.
Pri prvi trditvi, da vizualna upodobitev zapisane besede ni pomembna (slika 32) se največ, in sicer 33 % anketirancev s trditvijo ni strinjalo; 29 % anketirancev je izbralo možnost niti-niti;
19 % se jih s trditvijo sploh ni strinjalo; 14 % se jih je strinjalo; le 4 % vprašanih pa se je s trditvijo povsem strinjalo.
S trditvijo, da je vizualna podoba enako pomembna kakor vsebina dela, se je 17 % anketirancev popolnoma strinjalo; 40 % strinjalo, 31 % pa se jih s trditvijo ni strinjalo. Odstotek vprašanih, ki so izbrali niti-niti, je dosegel 13 %. Nihče pa ni izbral možnosti, da se s trditvijo popolnoma ne strinja.
34 S trditvijo, da vizualna podoba vpliva na dojemanje besedila, se je povsem strinjalo 19 % anketirancev; 58 % se jih je s trditvijo strinjalo; 18 % je neodločenih, le 4 % anketirancev pa se s trditvijo ni strinjalo. Možnost, da se s trditvijo sploh ne strinjajo, spet ni bila nikoli izbrana.
Zadnja trditev je zatrjevala, da vizualna podoba lahko spremeni pomen zapisane besede. 1 % vprašanih se s trditvijo sploh ni strinjal; 13 % je bilo anketirancev, ki so izbrali niti-niti; 65 % se jih je s trditvijo strinjalo; 21 % pa povsem strinjalo.
Slika 32: Strinjanje anketirancev s trditvami o vizualni podobi določenega dela.
Sledile so oblikovne možnosti, ki smo jih izdelali. Najprej so morali anketiranci izbrati, katera izmed treh možnosti se jim zdi najbolj primerna (slika 33) in zakaj (slike 34–36). Za utemeljevanje svoje izbire so lahko izbirali med vnaprej pripravljenimi trditvami. Mogoče je bilo izbrati več trditev. Nato pa so izmed istih možnosti izbrali še tisto, ki se jim je zdela najmanj primerna.
Najbolj primerna je bila anketirancem tretja oblikovna rešitev z ilustracijo (slika 33), saj jo je izbralo 43 % vprašanih. Drugo oblikovno rešitev s fotografijo je izbralo nekaj manj anketirancev, in sicer 39 %, najmanj pa se jih je odločilo za prvo oblikovno rešitev brez ilustrativnih elementov, in sicer le 16 %.
35 Slika 33: Najbolj primerna oblikovalska rešitev za oblikovanje pesniške zbirke.
Tretja oblikovna rešitev z ilustracijo je najboljša izbira (slika 34) za 59 % vprašanih, ker ilustracija odlično dopolnjuje domišljijski svet poezije; 51 % anketirancev je všeč, da je prisotna velika količina umetniškega izražanja; 41 % pa je všeč črno-beli kontrast, ki ga tvorita besedilo in ilustracija. Da ilustracija bralcu omogoča, da si pesem v določeni meri lahko razlaga sam, je izbralo 33 % anketirancev.
Pri anketirancih, ki so izbrali možnost drugo, so bili odgovori neustrezni.
Slika 34: Argumenti, zakaj je tretja oblikovalska rešitev najbolj primerna izbira.
Kontrast med domišljijskim svetom poezije in realnostjo, prikazano s fotografijo, je najbolj pogosto označena trditev anketirancev, ki so izbrali kot najbolj primerno drugo oblikovalsko rešitev, in sicer rešitev s fotografijo (slika 35). Izbralo jo je namreč 57 % anketirancev. Sledi trditev, da fotografija odlično dopolnjuje domišljijski svet poezije. Sledi trditev, da jim
36 fotografija pomaga pri razumevanju pesmi. Najmanj pa jih je bilo mnenja, da fotografija najbolje ponazarja vsebino pesmi.
Pri anketirancih, ki so izbrali možnost drugo, so bili odgovori neustrezni.
Slika 35: Argumenti, zakaj je druga oblikovalska rešitev najbolj primerna izbira.
Anketiranci, ki so kot najustreznejšo možnost izbrali prvo oblikovalsko rešitev brez ilustrativnih elementov, so kot argument svoje izbire največkrat izbrali trditev, da ilustracija in fotografija preusmerjata pozornost nase (slika 36). To trditev je izbralo kar 58 % vprašanih. 50
% anketirancev je trdilo, da je poezija že sama zase dovolj; 42 % je bil všeč minimalni pristop pri oblikovanju, 33 % jih je bilo mnenja, da imajo tako več domišljijskega prostora pri razumevanju pesmi, 17 % vprašanim pa se je zdela tako poezija lažje berljiva.
Slika 36: Argumenti, zakaj je prva oblikovalska rešitev najbolj primerna izbira.
37 Pri izbiri trditve, katera izmed treh oblikovnih rešitev se zdi anketirancem najmanj primerna, se je 42 % odločilo za prvo, 34 % za drugo, 25 % pa za tretjo oblikovalsko rešitev (slika 37).
Slika 37: Neprimerna oblikovalska rešitev za oblikovanje pesniške zbirke.
Da je prva oblikovna rešitev preveč monotona in je prisotnega preveč praznega prostora, je označilo 66 % anketirancev, 17 % jih je izbralo, da je zaradi odsotnosti fotografije ali ilustracije oteženo razumevanje pesmi, 7 % vprašanih pa je mnenja, da poezija sama zase ni dovolj.
Pri anketirancih, ki so izbrali možnost drugo, so bili odgovori neustrezni.
Slika 38: Argumenti, zakaj je prva oblikovalska rešitev najmanj primerna izbira.
Druga oblikovna rešitev je najmanj primerna, ker fotografija vso pozornost preusmeri nase, TO možnost je izbralo kar 65 % anketirancev (slika 39). 29 % jih je bilo mnenja, da so fotografije v primerjavi s poezijo preveč resnične, 18 % vprašanih je motilo besedilo, ki sega čez fotografijo in je zaradi tega težje berljivo, 6 % pa jih je trdilo, da si zaradi fotografije poezije
38 ne morejo razlagati sami. Anketiranci, ki so izbrali možnost drugo, so zapisali, da fotografija ne deluje kot umetnost, ter da ima preveliko vizualno težo.
Slika 39: Argumenti zakaj je druga oblikovalska rešitev najmanj primerna izbira.
Tudi pri tretji oblikovni rešitvi je največ anketirancev, kar 74 %, označilo, da ilustracija vso pozornost preusmeri nase (slika 40). Trditev, da ilustracija ne pomaga pri razumevanju pesmi ali pa to celo otežuje, je izbralo 26 % vprašanih, 22 % pa jih je bilo mnenja, da je prisotna prevelika količina umetniškega izražanja, ki ga ne razumejo.
Pri anketirancih, ki so izbrali možnost drugo, so bili odgovori neustrezni.
Slika 40: Argumenti zakaj je tretja oblikovalska rešitev najmanj primerna izbira.
Iz ankete smo razbrali, da je knjiga še vedno najbolj pogost medij, ki ga bralci uporabljajo pri prebiranju poezije. Presenečeni pa smo bili nad dejstvom, da vizualna podoba naslovnice in
39 notranjega dela knjige pri bralcih nimata tako velikega vpliva pri izbiri, kakor smo sprva domnevali.
To, da je ilustracija veliko bolj priljubljen ilustrativni element od fotografije, nas niti ni presenetilo. Veliko bolj nepričakovan pa je bil dokaj visok odstotek anketirancev, ki so izbrali kot najbolj primerno prvo oblikovalsko rešitev, ki je brez ilustrativnih elementov.
4.2 Končni izgled notranjega dela pesniške zbirke
Pesniška zbirka obsega brez platnic 36 strani in 13 pesmi (priloga B). Vsaki pesmi sta prirejeni po dve strani, ena stran za pesem in druga za fotografijo. Izjema je le pesem z naslovom Angel varuh (slika 41), kjer je pesem zaradi svoje dolžine in priložene fotografije razdeljena na dve strani. Tudi fotografija sega čez obe strani.
Slika 41: Postavitev grafičnih elementov pri pesmi Angel varuh.
Zaradi dolžine nekaterih verzov pesmi smo izbrali dokaj majhno velikost pisave, da bi se izognili deljenju vrstic. Pesmi so stavljene na levo naslonilo, v pisavi Playfair Display velikosti 9 t. e. Zaradi manjše velikosti pisave smo čitljivost besedila povečali z razpiranjem in razmikanjem (slika 42).
40 Slika 42: Razprto besedilo in povečan razmik.
Naslovi pesmi so stavljeni v velikosti 20 t. e. in s polkrepko različico pisave (slika 43). Odmik od pesmi je enak razmiku med posameznimi kiticami pesmi.
Slika 43: Naslovi pesmi, stavljeni vertikalno poleg pesmi.
Varovalni knjižni naslov (slika 44) vsebuje le naslov pesniške zbirke. Naslov je sredinsko poravnan, velikosti 16 t. e. v pisavi Playfair Display temno sive barve.
41 Slika 44: Varovalni knjižni naslov.
Glavni knjižni naslov vsebuje naslov pesniške zbirke, ime in priimek avtorice ter leto izida pesniške zbirke. Celotno besedilo je sredinsko poravnano. Naslov pesniške zbirke je stavljen v pisavi Playfair Display dveh stopenj (slika 45). Beseda iluzija je v velikosti 26 t. e., med tem ko je beseda spokojnosti stavljena v nekoliko večji velikosti pisave, in sicer 39 t. e., s čimer smo želeli slednjo nekoliko poudariti in ustvariti nasprotje celotni vsebini pesniške zbirke, ki je vse prej kot spokojna. Ime avtorice se nahaja nekoliko pod naslovom in je stavljena v velikosti 11 t. e., V enaki velikosti je tudi leto izida, ki se nahaja povsem na dnu strani.
Slika 45: Glavni knjižni naslov.
42 Pred stvarnim začetkom pesniške zbirke in po njenem zaključku se nahajata strani z uvodnim oziroma zaključnim geslom ali motom. Izbrali smo delčke pesmi, po kateri je pesniška zbirka dobila svoj naslov Iluzija spokojnosti.
Geslo je stavljeno v pisavi Playfair Display velikosti 24 t. e. (slika 46) z nekoliko zmanjšanim razmikom med posameznimi vrsticami besedila. Glede na pozicijo besedila je izbrana tudi njegova poravnava, geslo na levi strani je poravnano na levo naslonilo in obratno. Na strani poleg gesla se nahaja fotografija.
Slika 46: Strani z zaključnim geslom oziroma motom.
Kolofon se nahaja povsem na zadnji strani pesniške zbirke in je oblikovno enak preostalemu delu knjige (slika 47). Beseda kolofon je stavljena vertikalno na levi strani poleg njegove vsebine in v enaki velikosti kakor naslovi pesmi, to je 20 t. e., in enakim odmikom od besedila.
Vsebina kolofona je poravnana na levo naslonilo, stavljena v treh stopnjah pisave in dveh različicah. Naslov pesniške zbirke je zapisan v velikosti 12 t. e. in navadno različico pisave, posamezne kategorije s stopnjo pisave 8 t. e. in polkrepko različico pisave ter podatki s stopnjo pisave 9 t. e. in navadno različico pisave.
Na dnu strani je še prostor, rezerviran za kataložni zapis o publikaciji – CIP, za katerega bomo zaprosili pred tiskom.
43 Slika 47: Kolofon s prostorom za CIP.
4.3 Naslovnica
Na celotni površini sprednje strani naslovnice (priloga C) se nahaja fotografija z motivom ženskih ust, iz katerih teče črna tekočina (slika 48). Ta motiv smo izbrali zaradi močne simbolike. Usta ponazarjajo govor, ki je nasprotje poeziji, kjer gre za zapisano besedo. Motiv ponazarja nezmožnost verbalnega izražanja notranje stiske in bolečine. Poleg tega lahko črno tekočino povežemo s temačno vsebino poezije. Lahko pa tudi ponazarja črnilo, ki ga pesnik uporablja za pisanje pesmi. Temačnost, ki je del pesnika, se skozi črnilo preliva na papir in ustvarja pesnitve.
Za stavljenje naslova smo tudi tukaj uporabili pisavo Playfair Display. Naslov smo stavili v krepki različici pisave s temno sivo barvo v dveh stopnjah pisave, ime in priimek avtorice pa z navadno različico in nekoliko svetlejšo sivo. Beseda spokojnosti je tudi tukaj stavljena nekoliko večje, da tvori nasprotje celotni vsebini pesniške zbirke.
Hrbet knjige smo obarvali s temno sivo barvo in nanj stavili ime in priimek avtorice s svetlo sivo ter naslov pesniške zbirke z belo barvo v navadni različici pisave.
Zadnja stran naslovnice vsebuje le fotografijo s kapljo črne tekočine.
44 Slika 48: Naslovnica pesniške zbirke.
45
5 ZAKLJUČEK
Oblikovanje pesniške zbirke terja od oblikovalca veliko mero kreativnosti in iznajdljivosti, saj je potrebnega veliko predhodnega analiziranja in predvidevanja. Pesmi so si med seboj različne, z različno dolžino verzov in številom kitic, kar pomeni, da je neka postavitev znotraj zrcala lahko primerna za eno, vendar povsem neprimerna za drugo pesem. Za njeno pravilno grafično upodobitev je skoraj nujno poznavanje osnov literarne analize, ki so oblikovalcu v pomoč pri snovanju grafične rešitve, ki bi kar se da najbolje ponazorila zapisano besedo.
Ugotovili smo, da za snovanje pesniške zbirke ne obstajajo natančna pravila. So samo smernice, ki jih oblikovalec po svoji presoji lahko krši oziroma je v to primoran glede na poezijo, ki jo mora umestiti v knjigo.
Čeprav sem sama tudi avtorica poezije, nam je vzela analiza posameznih pesmi veliko časa, saj je bilo potrebno nanje pogledati tudi skozi oči bralca in izbrati primerne grafične elemente za njihovo ustrezno predstavitev. Veliko težav smo imeli predvsem pri izbiri motivov na fotografijah, ki bi opisovali tematiko posameznih pesmi.
Zaradi razlik v zunanji strukturi napisanih pesmi smo imeli veliko težav pri določanju velikosti zrcala knjige in postavitvi pesmi znotraj njega. Poleg tega pa je bilo potrebno upoštevati še končnega uporabnika – bralca in njegovo interpretacijo posameznih elementov. Oblikovalcu le-to še nekoliko oteži njegovo delo, saj mora krmariti med željami avtorja, zahtevami stavljenja tiskanega medija – knjige in zahtevami bralca. Oblikovanje pesniške zbirke je zato zahteven postopek, ki je hkrati tudi osvobajajoč, saj oblikovalec ni omejen z velikim številom pravil oblikovanja.
46
6 LITERATURNI VIRI
1. Poetry 101: learn about poetry, different types of poems, and poetic devices with
examples. V Masterclass. [dostopno na daljavo]. Objavljeno 8. 11. 2020. [citirano 26. 3.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.masterclass.com/articles/poetry- 101-learn-about-poetry-different-types
-of-poems-and-poetic-devices-with-examples>.
2. TRDINA, SILVA. Besedna umetnost II. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965, str. 38–40, 139, 142, 164.
3. LAH, KLEMEN, LENARČIČ, BERNARDA, PERKO, JANJA, MATAJC, VANESA in MARINČIČ, MARKO. Umetnost besede: berilo 1: učbenik za slovenščino – književnost v 1. letniku gimnazij in štiriletnih strokovnih šol. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2007, str. 30, 31.
4. MRAK, SREČO. Ročni stavec. Del 2. Ljubljana: Šolski center tiska in papirja, 1972, str. 212–215.
5. MOLEK, IVA in GOLOB, LEA. Knjiga 1. V Munus2.scng [dostopno na daljavo].
Obnovljeno 2009 [citirano 3. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<http://munus2.scng.si/files/2016/01/knjiga_imlg.pdf>.
6. HENDEL, RICHARD. Aspects of contemporary book design. Iowa City: University of Iowa Press, 2013, str. 3, 161, 162.
7. NICHOLLS, JON in LING, KATE. What is photopoetry : an exploration of the
symbiotic relationship between poetry and photography. V Photopedagog. [dostopno na daljavo]. Objavljeno 10. 8. 2020. [citiriano: 17. 4. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.photopedagogy.com/photopoetry.html>.
8. VOUTIRITSAS, THEA. Photopoetry : when photography and poetry come together.
V Read Poetry. [dostopno na daljavo]. Objavljeno 30. 3. 2020. [citirano: 17. 4. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.readpoetry.com/photopoetry -photography-poetry>.
9. RIORDAN, HOLLY. Severe(d) : A Creepy Poetry Collection. V Shopcatalog.
[dostopno na daljavo]. Objavljeno 24. 7. 2019. [citirano: 5. 4. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://shopcatalog.com/product/severed-a-creepy-poetry- collection>.
47 10. ALFA. I find you in the darkness : poems. V Amazon. [dostopno na daljavo].
Objavljeno 14. 8. 2018. [citirano: 5. 4. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.amazon.com/I-Find-You-Darkness-Poems/dp/1250202620>.
11. KAZANOVA, YASHKA. Poetry book by Yashka Kazanova. V Behance. [dostopno na daljavo]. Objavljeno 27. 4. 2016. [citirano: 6. 4. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.behance.net/gallery/28631827/Poetry-book-by-Yashka-Kazanova>.
48
7 PRILOGE
7.1 Priloga A: Anketni vprašalnik
Pozdravljen/a! Pišem diplomsko delo na temo oblikovanja pesniške zbirke in me zanima odnos bralcev do vizualne upodobitve poezije. Prosim, če si vzamete nekaj minut in s klikom na Naslednja stran pričnete z izpolnjevanjem ankete.
Spol:
Moški Ženski
V katero starostno skupino spadate?
do 20 let 21–40 let 41–60 let 61 let ali več
Kakšna je vaša najvišja dosežena izobrazba?
Osnovna šola ali manj Poklicna ali strokovna šola Srednja šola
Višja, visoka šola ali več
Kolikokrat v povprečju (prostovoljno) prebirate poezijo?
nikoli
manj kot enkrat na leto nekajkrat na leto nekajkrat na mesec nekajkrat na teden vsakodnevno
49 V kakšni obliki največkrat prebirate poezijo?
knjiga oziroma tiskan medij e-knjiga
poezija, objavljena na socialnih omrežjih nič od naštetega
drugo:
Kaj vas najbolj pritegne, da začnete z branjem določenega dela?
Možnih je več odgovorov.
naslov dela vsebina avtor
vizualna podoba naslovnice
celotna vizualna podoba knjige/e-knjige drugo:
Sledi nekaj trditev v zvezi z vizualno podobo oz. predstavitvijo poezije (grafično oblikovanje, ilustracije, fotografije ...). Prosimo, označite, v kolikšni meri se strinjate s podanimi trditvami.
Sploh se ne strinjam.
Se ne strinjam.
Niti-niti. Se strinjam- Povsem se strinjam- Vizualna
predstavitev zapisane besede NI potrebna.
(Primer: Poleg poezije v knjigi ni ilustracij, fotografij, uporabljena je samo ena vrsta pisave.) Vizualna podoba je ravno toliko
pomembna kakor
