2017_2018
Slo venski gledališki letopis SL O VE N E TH E ATR E AN N U AL ) (
Sestavil in uredil ŠTEFAN VEVAR
Spremna beseda:
Zala Dobovšek (dramsko in postdramsko gledališče) Jure Dobovišek (opera)
Nika Arhar (balet in ples)
Tjaša Bertoncelj (lutkovno gledališče) Klemen Markovčič (radijska igra)
Sodelavci za posamezna gledališča:
Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Tereza Gregorič (SNG Nova Gorica), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Špela Kopitar (Mini teater), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Tina Kren Mihajlović (Lutkovno gledališče Maribor), Petra Kurnik (Mestno gledališče Ptuj), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Kornelija Rorman (Cankarjev dom), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana), Miha Trefalt (Gledališče Koper), Jerneja Volfand (Slovensko ljudsko gledališče Celje).
UDK 792.2/5(497.4)(058)
Uvodna opomba
Pričujoči Letopis je šestindvajseti po vrsti in je obenem 31. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu www.sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med konkretnimi gledališči (na statistični tabeli).
Prikazuje 222 detajlno popisanih premiernih uprizoritev in 283 repriz slovenskih institucionalnih, zunajinstitucionalnih ter tudi vidnejših polpoklicnih gledališč in gledaliških skupin. Tudi v obravnavani sezoni je število premier, ki ga izkazuje formalna statistika, nerealno visoko. V njem je namreč zajetih kar 35 koprodukcij, kar je nekoliko manj kot sezono prej, je pa med njimi tudi nekaj trojnih. To pomeni, da je premier realno 187. Do zadnje sezone je bilo opaziti stalnico, da je obisk na poti skozi zadnje desetletje počasi padal in lani dosegel ca. 880.000 gledalcev. V zadnji sezoni pa se je spet strmo dvignil na 976.000.
Poleg obiska in premier pa statistična razpredelnica v vodoravnih vrsticah prinaša še druge številčne podatke o posameznih gledališčih, navpik pa seštevke vseslovenske produkcije v sezoni 2017/18: skupno število vseh igranih del, število igranih slovenskih avtorjev, število igranih tujih avtorjev, število premier, repriz, gostovanj in vseh ponovitev.
A Slovenski gledališki letopis 2017/18 prinaša na začetku novega četrtstoletja svojega izhajanja tudi vsebinsko novost in obogatitev. Gledališkim zvrstem, ki jih je doslej zajemal v svoj uvid – dramskemu in postdramskemu gledališču, operi, baletu, sodobnemu plesu in lutkam v tem letniku pridružujemo sezonski pregled butične gledališke zvrsti, poimenovane radijska igra. Sezona radijske igre na Radiu Slovenija je podobno kot sicer gledališka produkcija prikazana v posebnem, šestem poglavju pričujoče teatrografije. Ustaljenim uvodnikom – letos spod peresa Zale Dobovšek (dramsko in postdramsko gledališče), Jureta Doboviška (operno gledališče), Nike Arhar (baletno in plesno gledališče) in Tjaše Bertoncelj (lutkovno gledališče) se zato pridružuje uvodnik Klemna Markovčiča o radijski igri v sezoni 2017/18.
Štefan Vevar