UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
KAJA ČUFER
Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih
rastlinskih vrst v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
KAJA ČUFER
Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih
rastlinskih vrst v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater
Diplomsko delo
Mentor: doc. dr. Blaž Repe Univerzitetni študijski program prve stopnje: GEOGRAFIJA
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Največja zahvala gre mentorju doc. dr. Blažu Repetu za vse nasvete, pomoč in dosegljivost med nastajanjem diplomskega dela ter odlična predavanja tekom študija, od katerih sem se veliko naučila in so me navdihnila za izbiro tematike diplomskega dela. Zahvalila bi se še družini in prijateljem za podporo, spodbude ter pomoč med pisanjem. Prav tako pa hvala tudi Sebastjanu Kovaču in drugi ekipi s Kraterja, ki so mi omogočili reden dostop do gradbene jame in mi z raznimi informacijami pomagali pri delu. Hvala vsem.
Izvleček
Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater
V diplomskem delu je predstavljena tematika tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s poudarkom na njihovem uspevanju v gradbenih jamah. Te smo na konkretnem primeru preučevali v opuščeni gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater. Jama sodi med funkcionalno degradirana območja, kjer so pogosta ruderalna rastišča. Na njih se običajno zaraste nadpovprečno število pionirskih in invazivnih rastlinskih vrst.
Posamezni deli gradbene jame se glede na rastiščne razmere in človekove vplive med seboj precej razlikujejo, kar se odraža tudi v vrsti rastlinstva in gostoti njenega razraščanja. Preučevanja rastlinstva smo se lotili z metodo podrobnega kartiranja. S popisom po posameznih podenotah smo želeli dobiti vpogled v prostorsko razporejanje izbranih dejavnikov, za katere smo predvideli, da bi na vegetacijo lahko imeli vpliv. Ugotavljamo, da je poleg delovanja človeka v preteklosti pri tem pomemben naklon površja, ki posledično vpliva na debelino prsti. Strmi nakloni in plitve prsti skupaj tvorijo skromna rastišča, na katerih zelo dobro uspevajo domorodne pionirske vrste.
Posledično je tam invazivnih rastlin manj. Invazivne rastlinske vrste se najgosteje zaraščajo okoli največjega in prvo zasajenega primerka.
Ključne besede: tujerodne invazivne vrste, gradbene jame, kartiranje, geografski informacijski sistemi, fitogeografija, Ljubljana
Abstract
A method of detailed invasive alien plant species coverage mapping at the abandoned construction site Bežigrajski dvor, Krater
This diploma thesis presents the topic of the invasive alien plant species with an emphasis on their growth in construction pits. In our case, we studied these species in the abandoned construction site Bežigrajski dvor, Krater. The pit is one of the functionally degraded areas, where ruderal habitats are frequent. An above-average number of pioneer and invasive plant species usually grow in them. Individual parts of the pit differ considerably depending on the site conditions and human influences, which reflects in vegetation type and growth density. We studied the vegetation using the method of detailed mapping. By identifying individual subunits, we wanted to get an insight into the spatial distribution of selected factors, which we anticipated to have an impact on vegetation. Beside the past human activities within the area, we found the slope of the surface is very important, as it affects the thickness of the soil. Steep slopes with a shallow soil layer form modest habitats on which native pioneer species grow very well. Consequently, fewer invasive plant species grow there. Invasive plant species grow most densely around the largest and firstly planted specimen of their kind.
Key words: invasive alien species, construction pits, mapping, geographic information systems, phytogeography, Ljubljana
KAZALO VSEBINE
KAZALO SLIK ... VI KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO PRILOG ... VII
1. UVOD ... 1
1.1. NAMEN IN CILJI ... 1
1.2. METODOLOGIJA ... 1
2. TUJERODNE INVAZIVNE RASTLINSKE VRSTE ... 3
2.1. OPREDELITEV ... 3
2.2. ZNAČILNOSTI ... 5
2.3. NASELITEV IN ŠIRJENJE ... 6
2.4. UČINKI ... 7
2.4.1. Negativni učinki ... 7
2.4.2. Pozitivni učinki ... 9
2.5. TUJERODNE INVAZIVNE RASTLINSKE VRSTE V SLOVENIJI... 13
3. GRADBENA JAMA BEŽIGRAJSKI DVOR, KRATER ... 15
3.1. ORIS GRADBENE JAME ... 15
3.2. RAZVOJ OBMOČJA ... 18
3.2.1. Pretekla raba na območju ... 18
3.2.2. Trenutna raba prostora (2021): Ustvarjalni laboratorij Krater ... 19
3.2.3. Načrti za prihodnost ... 20
4. RASTIŠČNE ZNAČILNOSTI GRADBENE JAME BEŽIGRAJSKI DVOR, KRATER ... 21
4.1. POPIS RASTLIN Z METODO PODROBNEGA KARTIRANJA ... 21
4.2. VPLIVI IZBRANIH DEJAVNIKOV NA RAZPOREDITEV RASTLINSKIH VRST V GRADBENI JAMI BEŽIGRAJSKI DVOR, KRATER ... 24
4.2.1. Človek ... 24
4.2.2. Naklon ... 24
4.2.3. Ekspozicija... 26
4.3.4. Osenčenost površja ... 27
4.2.5. Prsti ... 29
5. RAZPRAVA ... 31
6. ZAKLJUČEK ... 46
7. SUMMARY ... 48
8. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE ... 50
9. PRILOGE ... 57
KAZALO SLIK
Slika 1: Lokacija in meja območja gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater ... 2Slika 2: Faze do stopnje invazije ... 4
Slika 3: Prikaz delitve različnih poti naselitve tujerodnih vrst ... 7
Slika 4: Primer stoječe vode v gradbeni jami ... 9
Slika 5: Izdelki s Poletne šole Krater ... 11
Slika 6: Čebelji panj iz lesa velikega pajesna v gradbeni jami ... 12
Slika 7: Naraščanje števila neofitov v flori Slovenije ... 13
Slika 8: Gradbena jama Bežigrajski dvor, Krater ... 15
Slika 9: Reliefna izoblikovanost gradbene jame ... 16
Slika 10: Gradbena jama 2017 (1) ... 17
Slika 11: Gradbena jama 2021 (1) ... 17
Slika 12: Gradbena jama 2017 (2) ... 17
Slika 13: Gradbena jama 2021 (2) ... 17
Slika 14: Gradbena jama 2017 (3) ... 18
Slika 15: Gradbena jama 2021 (3) ... 18
Slika 16: Gradbena jama 2017 (4) ... 18
Slika 17: Gradbena jama 2021 (4) ... 18
Slika 18: Porušen kompleks topniške vojašnice za Bežigradom ... 19
Slika 19: Popisne enote v gradbeni jami ... 22
Slika 20: Nakloni v gradbeni jami ... 25
Slika 21: Ekspozicije površja v gradbeni jami ... 27
Slika 22: Osenčenost površja gradbene jame ... 28
Slika 23: Tipi prsti v gradbeni jami ... 30
Slika 24: Navadna robinija ... 31
Slika 25: Rdeči dren ... 31
Slika 26: Črni topol ... 31
Slika 27: Maackovo kosteničevje v podrasti navadne robinije na zahodni uravnavi ... 32
Slika 28: Nostoka na betonski podlagi na jugu vzhodne uravnave ... 33
Slika 29: Območja najbolj prevladujoče rastlinske vrste v gradbeni jami ... 34
Slika 30: Območja druge najbolj prevladujoče rastlinske vrste v gradbeni jami 35 Slika 31: Kombinacije prve in druge najbolj prevladujoče rastlinske vrste v gradbeni jami ... 36
Slika 32: Pogostost invazivnih rastlin v gradbeni jami ... 37
Slika 33: Nakloni po podenotah v gradbeni jami ... 38
Slika 34: Ekspozicije površja po podenotah v gradbeni jami ... 39
Slika 35: Podenote v gradbeni jami ... 40
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Faze »pravila desetine« ... 4
Preglednica 2: Negativni učinki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst ... 8
Preglednica 3: Pozitivni učinki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst ... 10
Preglednica 4: Določanje enot gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater ... 23
Preglednica 5: Kriteriji za določanje naklona ... 25
Preglednica 6: Prevladujoče rastlinske vrste po ekspozicijah pobočij ... 26
Preglednica 7: Kriteriji za določanje osenčenosti površja ... 28
Preglednica 8: Določanje podenot gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater ... 41
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Rastlinske vrste na posamezni podenoti ... 57Priloga 2: Del obrazca ArcGIS Survey123 za popis med terenskim delom ... 60
Priloga 3: Seznam rastlinskih vrst Kraterja – Rastline po družinah ... 61
1
1. UVOD
V sodobnem času število naseljenih tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst zelo hitro narašča, posledično se jih v novih okoljih tudi čedalje več ustali. K temu veliko prispeva povečanje transporta (tako ljudi kot blaga) in pospešena globalizacija v zadnjih desetletjih. V prostoru se pojavlja tudi čedalje več degradiranih površin, kjer se lahko tujerodne invazivne rastlinske vrste lažje ustalijo in od tam širijo dalje (Kus Veenvliet, Veenvliet, 2009). Eno takšnih območij v Ljubljani je tudi gradbena jama Bežigrajski dvor, Krater, med Dunajsko cesto in Topniško ulico. Območje je bilo po zatonu nekdanje vojaške dejavnosti popolnoma opuščeno (Sapač, Lazarini, 2015). Na tem mestu so se tujerodne invazivne rastlinske vrste skupaj z domorodnimi pionirskimi vrstami na gosto zarastle. Po več kot dveh desetletjih samevanja je leta 2020 v njej začasno nastal Ustvarjalni laboratorij Krater. Sodelavci skušajo lokacijo in njene trenutne naravne značilnosti izkoristiti za raziskovanje, ustvarjanje in izobraževanje o trajnostnejšem odnosu do okolja ter raznorazni uporabi tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst na več področjih življenja (Krater, 2021). Gradbena jama že na prvi pogled daje vtis pestre zaraščenosti in zastopanosti rastlinskih, tudi invazivnih vrst, zato predstavlja zanimiv objekt geografskega preučevanja.
1.1. NAMEN IN CILJI
Namen diplomskega dela je preučiti vegetacijske značilnosti gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater in na podlagi terenskega dela izdelati podrobne sintezne karte.
S pomočjo kartografskih prikazov in terenskih opažanj želimo sklepati o možnih vzrokih za razporeditev vegetacije po območjih v gradbeni jami.
Za dosego namena dela smo si zastavili naslednje cilje:
1. Določiti večje enote in podenote v gradbeni jami za potrebe podrobnega kartiranja oz. popisovanja;
2. Preučiti izbrane dejavnike na podenotah, ki bi lahko vplivali na razporeditev rastlinstva in jih prostorsko prikazati;
3. Določiti prevladujoče rastlinske vrste in oceniti delež tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst na prepoznanih podenotah;
4. Ugotoviti možne razloge, povezave in vplive za obstoječo razporeditev rastlinskega pokrova.
1.2. METODOLOGIJA
S pomočjo spletnega orodja ArcGIS Online ter ArcGIS Survey123 smo pripravili obrazec za vnašanje zbranih podatkov (priloga 2). Vanj smo vključili okoljske dejavnike, za katere smo predvideli, da bi lahko vplivali na različno razporeditev vegetacije v gradbeni jami. V programskem orodju ArcGIS smo zamejili območje gradbene jame (slika 1). Večina območja je bilo zamejenega na podlagi zemljiškokatastrskega načrta, prilagojen je zgolj južni rob jame (GURS, 2021). Pri terenskem delu smo si pri določanju rastlinskih vrst pomagali z obstoječim seznamom popisanih rastlin, ki so ga naredili v Ustvarjalnem laboratoriju Krater (priloga 3).
Seznam smo s terenskim delom posodobili in dopolnili z dodatno prepoznanimi vrstami. Celotno terensko delo je bilo opravljeno julija 2021. Terensko zbrane podatke smo iz anketnega obrazca ArcGIS Survey123 uvozili v orodje Microsoft Excel in programsko orodje ArcGIS, s pomočjo katerih smo naredili preglednice, grafikone, prostorske analize in kartografske prikaze.
2
Slika 1: Lokacija in meja območja gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater
3
2. TUJERODNE INVAZIVNE RASTLINSKE VRSTE 2.1. OPREDELITEV
Na posameznih območjih se je skozi dolga obdobja ustvarjal stabilen ekosistem, v katerem so se med (rastlinskimi) vrstami uveljavila ustaljena razmerja. Te rastline so prisotne, lahko tudi le občasno, na območju svoje pretekle ali sedanje naravne razširjenosti. Na območje so se torej razširile po naravnih poteh in so na okolje in druga na drugo prilagojene, zato jim pravimo domorodne (avtohtone) rastlinske vrste. S prihodom tujerodnih rastlinskih vrst se lahko razmerja razrahljajo ali celo podrejo, zlasti če katera od rastlin postane invazivna (Gorza, Jereb, 2012; Poljanšek, 2013).
V slovenskih pravnih aktih pojem tujerodne invazivne vrste še ni definiran. Definirana je le tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta kot »tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije« (Zakon o ohranjanju narave, 1999, 11.
člen). Po Kus Veenvliet (2009) se pri tem upošteva vsak preživeli del organizma sposoben razmnoževanja, kot so na primer semena, spolne celice itn. Na domače ekosisteme lahko tujerodne rastlinske vrste potem vplivajo na različne načine. Zaradi njihovega prihoda se lahko spremeni krogotok hranil, požarni režimi v okolju, lahko vplivajo na hidrologijo območja, na energijska sredstva, na količino ter preživetje domorodnih vrst itd. (Mack in sod., 2000; Jose in sod., 2009).
Čez čas se lahko tujerodne rastlinske vrste naturalizirajo. Prilagodijo se na okolje in same vzdržujejo svojo populacijo tekom več generacij brez kakršnekoli oblike pomoči s strani človeka. Vključijo se v floro in sobivajo z domorodnimi vrstami, škode ne povzročajo, čeprav jih veliko kasneje preide tudi do te faze, kar pa sodi že v fazo invazije (Richardson in sod., 2000).
Za opredelitev tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst so v pomoč le tuje definicije (Kus Veenvliet, 2009). Ena takih in tudi mednarodno pogosto uporabljenih je na primer definicija IUCN [International Union for Conservation of Nature], ki pravi, da so to:
1. »Rastline, ki so se naključno ali namerno s posredovanjem človeka znašle zunaj območja svoje naravne razširjenosti. Prepoznane so kot resna grožnja biodiverziteti in so eden glavnih razlogov za izumiranje vrst ter eden najtežje odpravljivih problemov« (van Ham, Genovesi, Scalera, 2013, str. 12).
Prva definicija je v bistvu izpeljana iz definicije Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je malo bolj preprosta in pravi, da so to:
2. »Vrste, katerih širitev izven njihove pretekle ali sedanje naravne distribucije grozi biološki raznovrstnosti« (Convention on Biological Diversity, 2010).
Torej je pri obeh poudarek na tem, da je zaradi na novo prisotnih tujerodnih vrst v okolju ogrožena biodiverziteta, t.j. prisotnost velikega števila različnih vrst živih bitij na nekem izbranem območju (SSKJ, 2014). Definicija z drugim fokusom je definicija GISP [Global Invasive Species Programme], kjer tujerodno invazivno vrsto definirajo kot:
3. »Tujerodna vrsta, ki se prekomerno razmnožuje in širi v novem okolju na načine, ki so destruktivni za človeške interese« (McNeely in sod., 2001, str. 2; Jose in sod., 2009).
Ta definicija je torej vezana na posledice, ki jih ima prihod tujerodnih invazivnih rastlin za človeka. Po Richardsonu in sod. (2000, str. 98) pa je tujerodna invazivna rastlinska vrsta:
4
4. »Naturalizirana tujerodna rastlina, ki proizvede potomce zmožne razmnoževanja, pogosto v zelo velikem številu in v znatnih razdaljah od matične rastline,« ... »zato imajo potencial, da se razširijo po precej velikem območju«.
To je nasprotno od navadnih tujerodnih vrst, ki običajno ne vzpostavijo stalne populacije in zato ne obstanejo dolgo (Jose in sod., 2009).
Ni vsaka tujerodna vrsta tudi invazivna. Tujerodnih vrst je lahko ogromno, invazivnih pa jih bo od tega postalo le nekaj. Kako torej pride do invazije? V literaturi se je zelo uveljavilo pravilo desetine. To pravilo v teoriji sledi štirim fazam invazije (slika 2, preglednica 1), pri katerih se v povprečju ob prehodu v vsako naslednjo fazo ohrani okoli 10 % števila predhodne populacije. V prvi fazi – vnos – je na primer na območje vnesenih 1000 vrst. Od teh se jih do druge faze – introdukcija oz. kolonizacija – ohrani okoli 100, torej 10 % od 1000. Nato do tretje faze – uveljavitev oz. naturalizacija – le še 10 vrst in do četrte faze – invazija – 1 vrsta (Williamson, Fitter, 1996; Daneshgar, Jose, 2009).
Slika 2: Faze do stopnje invazije
Vir podatkov: Williamson, Fitter, 1996.
Preglednica 1: Faze »pravila desetine«
Faza Opis
Vnos Vrsta je vnesena na novo območje.
Introdukcija / Kolonizacija Vrsto je možno naključno, priložnostno najti v naravi kot divjo.
Uveljavitev / Naturalizacija Vrsta je zmožna sama ohranjati svojo populacijo, je naturalizirana.
Invazija Vrsta ima negativen vpliv v prostoru.
Prehod med fazami Opis
Pobeg Prehod iz faze vnosa do introdukcije.
Uveljavljanje Prehod iz faze introdukcije do uveljavitve.
Invaziranje Prehod iz faze uveljavitve do invazije.
Vir: Williamson, Fitter, 1996, str. 1663.
Pravilo desetine je lahko tudi nevarno za razumevanje, kajti javnost in pomembni odločevalci ga lahko razumejo na način, kot da je verjetnost, da se bo neka novo vnesena rastlinska vrsta uveljavila kot invazivna, zelo majhna (Jarić, Cvijanović, 2012).
Majhen delež invazivnih vrst lahko v prostor kljub temu prinese ogromno posledic, ki znajo biti uničujoče (McNeely in sod., 2001).
5
Vnaprej je težko predvideti, katere tujerodne rastlinske vrste bi lahko postale invazivne.
Določene rastline imajo potencial postati invazivne, v kolikor se razmere v nekem okolju obrnejo njim v prid in se lahko ta potencial dejansko tudi izrazi (Jogan, 2009;
Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012). Takšne tujerodne rastlinske vrste imenujemo potencialno invazivne rastlinske vrste. Ali bo neka tujerodna vrsta postala invazivna ali ne, lahko predvidevamo na podlagi tega, ali je ta vrsta (ne)uspešno že postala invazivna kje drugje (Convention on Biological Diversity, 2010). To še posebej velja za območja s podobnimi podnebnimi razmerami, saj so te ena glavnih omejitev za uspevanje rastlin. Pri nas zato glavnino tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst predstavljajo tiste iz vzhodne Azije in z vzhoda Severne Amerike (Jogan, 2009; Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012). Pomembno je sodelovanje s sosednjimi državami, saj administrativna meja ni enaka naravnim in jo rastline lahko prehajajo. Zato je potrebno medsebojno obveščanje in kontrola na obeh straneh meje. Spremlja se tista območja in vektorje prenosa, kjer je najverjetneje, da bi prišlo do širjenja rastlin na nova območja. To so na primer vodotoki, železniške proge, pristanišča, ceste, razne industrijske cone itd. (Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012).
2.2. ZNAČILNOSTI
Tujerodne invazivne rastlinske vrste se lahko v novem okolju hitro razširijo in razrastejo, ker imajo v njem veliko konkurenčnih prednosti pred domorodnimi rastlinami. S tem, ko tujerodna invazivna rastlinska vrsta pride v novo okolje, zmoti ustaljene odnose na območju – konkurenco, zaradi česar se lahko med drugim uspešno uveljavi kot invazivna. Na novem območju so običajno odsotni tudi njeni naravni škodljivci, ki so v domačem okolju drugače uspešno omejevali njeno populacijo. Ob prihodu lahko invazivna rastlina tudi sama deloma prilagodi okolje sebi v korist in v škodo domorodnim rastlinam, ki zaradi tega slabše uspevajo in težko tekmujejo z invazivnimi. Lahko pa v novem okolju izkoristi tudi prazne niše, kjer se lahko svobodno uveljavi, ker domorodne rastlinske vrste te niše oz. virov do sedaj niso izkoriščale in je zato vse na razpolago novim, tujerodnim (Daneshgar, Jose, 2009).
Glavne značilnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst so (Kus Veenvliet, Veenvliet, 2009; Convention on Biological Diversity, 2010; Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012):
- hitra reprodukcija in rast, - velika zmožnost širitve,
- zelo učinkovito vegetativno razmnoževanje in ogromne količine proizvedenih semen,
- agresivnost do domorodnih rastlin in ekosistema, - v novem okolju (še) nimajo naravnih sovražnikov,
- fenotipska prožnost oz. zmožnost fiziološke prilagoditve na nove pogoje, - zmožnost preživetja na podlagi različnih tipov hranil in v širokem razponu okoljskih pogojev,
- spreminjanje zgradbe in delovanja novo naseljenih ekosistemov, - pri naselitvi jim je (ne)posredno pomagal človek.
6
2.3. NASELITEV IN ŠIRJENJE
Tujerodne (invazivne) rastlinske vrste se ločijo na dve skupini glede na čas naselitve v novem okolju – arheofite in neofite. Neofiti so se v tuje okolje s pomočjo človeka naselili v zadnjih 500 letih (nova odkritja), arheofiti pa sodijo v obdobje pred tem (Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012). Pri rastlinah, ki se same niso zmožne premikati, je prihod na novo območje vezan na redke dogodke, ko se lahko vseeno razširijo na neobičajno dolge razdalje. Pomembno je, kako pogosti so tovrstni dogodki, kakšno motnjo povzročijo v novem habitatu, kakšna je reprodukcijska zrelost rastlin in kakšna je njihova plodnost. Pri teh dogodkih so navadno v pomoč pri širjenju veter, voda, človeška vozila, živali, redkeje tudi ekstremni naravni dogodki itd., za katere je značilno, da dosegajo tudi zelo velike hitrosti (McNeely in sod., 2001).
Tujerodne invazivne rastlinske vrste s svojo hitro rastjo in širjenjem igrajo vlogo pospeševalcev zaraščanja pri ekološki sukcesiji. Kot pionirske vrste namreč tvorijo ugodnejše razmere za prihod drugih rastlin. »Ekološka sukcesija je proces, pri katerem se skozi čas stopnjuje struktura biološke združbe oz. biocenoze. V primeru, da se v procesu ne zgodijo večje motnje, npr. poplava ali požar, bodo v strukturi ekosistema zastopane rastline in živali, ki maksimalno izkoristijo naravne vire (npr. vlaga in hranila), ki jih okolje lahko nudi. Ko biološka združba v okolju postane relativno stabilna, ekologi to skupnost živega imenujejo klimaksna združba« (Rafferty, 2021).
Obstajata dve glavni vrsti sukcesije. Prva je primarna sukcesija, kjer rastline in živali naselijo prazno, še nenaseljeno območje in se proces odvija čisto od začetka. Rastline v gola tla poganjajo korenine, drobijo matično podlago, se hitro razmnožujejo in odmirajo. S tem kopičijo male količine prsti, ki so osnova za nadaljnjo rast drugih rastlin. Druga je sekundarna sukcesija, kjer se proces ne začne popolnoma od začetka, ampak po večjih motnjah v okolju (npr. požar). Ta tip sukcesije je bolj pogost in proces poteka hitreje, saj so v okolici ali tleh še prisotni deli rastlin, ki omogočajo hitrejše zaraščanje območja (Thompson, 2009; Geršič in sod., 2014; Rafferty, 2021).
V Evropo je bila večina invazivnih rastlin vnesenih namerno. Namerne »so tiste naselitve, ki jih je človek izvedel z namenom, da bi se vrste v okolju ustalile, človek pa bi imel od njih določeno korist« (Kus Veenvliet, Veenvliet, 2009, str. 2). Vse ostalo so bile nenamerne naselitve. Kus Veenvliet in Veenvliet (2009) sta po Hulme in sod.
(2008) povzela tri glavne vire naselitve tujerodnih vrst: vnos, prenos in širjenje (slika 3).
V gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater tujerodne invazivne rastlinske vrste poraščajo velik delež celotnega območja. Predvidevamo lahko, da jih je večina vanjo prišla kot
»slepi potniki« z dovažanjem in nasipavanjem kontaminiranega materiala od drugod.
Tako so rastline premagale drugače težko premostljivo razdaljo in ograjo, ki zamejuje celotno območje jame. Nasipavanje materiala se je dogajalo tudi v času terenskega dela, ko so na skrajnem jugozahodu gradbene jame nasipavali material z Dunajske ceste. V njem se gotovo nahajajo semena ali drugi ostanki rastlin, zelo verjetno tudi invazivnih. Ob vseh mejah gradbene jame, zlasti zahodni in severni rob, ki ležita ob prometnih poteh, je verjetno veliko invazivnih rastlin v jamo prišlo z mimoidočim transportom ali sprehajalci, ki so lahko prenašali dele rastlin zmožnih nadaljnje rasti.
Na vzhodnem robu jame obstaja tudi možnost, da je kakšna okrasna tujerodna invazivna rastlina pobegnila z urejenih gredic in balkonov bližnjih blokov, ki se nahajajo vzhodno od gradbene jame. Nekatere izmed prisotnih invazivnih vrst so ljudje, vede ali
7
nevede za invazivnost, v preteklosti tudi namerno prinesli in posadili. Tak je primer drevoreda divjih kostanjev (Aesculus hippocastanum), ki jih nekateri uvrščajo med invazivne rastline in so bili posajeni že pred desetletji. Obstaja velika verjetnost, da je bila posajena tudi ena večja navadna robinija (Robinia pseudoacacia) na severozahodnem delu jame. Na območje jame so veliko semen iz drugih krajev prinesle še ptice ali druge živali, ki jih širijo tudi znotraj gradbene jame.
Slika 3: Prikaz delitve različnih poti naselitve tujerodnih vrst
Vir: Hulme in sod., 2008; cit. po: Kus Veenvliet, Veenvliet, 2009.
Dolga leta v jami ni bilo motenj in so se rastline mirno razraščale. Predvidevamo, da so se po jami razširile predvsem naravno s svojimi odpadlimi semeni, ki pri večini verjetno ne padejo zelo daleč stran od matične rastline in tam naredijo potomce, ki se ponovno širijo dalje. Ptice in druge živali jih tudi lokalno raznašajo. Širi pa jih tudi človek s posegi v jami. Na območju gradbene jame so namreč leta 2017 kosili (Kovač, 2021).
S tem so se lahko rastline vegetativno razmnožile. V primeru, da so od pokošenih rastlin ostali dovolj veliki koščki korenin ali stebel, ali pa so se semena ali drugi deli površinsko prijeli na stroje, pripomočke, obutev ali obleke ljudi, so se lahko prenašali iz enega konca jame na drugega in tako širili.
2.4. UČINKI
2.4.1. Negativni učinki
Globalizacija je ljudem po svetu prinesla veliko dobrega, a je obenem tudi olajšala širjenje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki imajo v prostoru vrsto negativnih učinkov (McNeely in sod., 2001; Convention on Biological Diversity, 2007). O grožnji tujerodnih vrst v mednarodni skupnosti se je začelo resneje razpravljati šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja (Kus Veenvliet, 2009). Zdaj je že znano, da
»tujerodne vrste lahko igrajo vlogo prenašalcev novih bolezni v okolje, spreminjajo
8
ekosistemske procese, zmanjšujejo biodiverziteto, spreminjajo pokrajino, zmanjšujejo vrednost zemlje in vode za človeške aktivnosti in povzročajo druge socio-ekonomske posledice za ljudi« (Scalera in sod., 2012, str. 10). »Ocene ekonomske škode zaradi tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst se v EU vrtijo okoli 12,5 milijard evrov letno« (van Ham, Genovesi, Scalera, 2013, str. 7). Vse to je v prostor prineslo veliko problemov, ki jih ni lahko reševati. Največkrat se ti v grobem delijo na gospodarske, okoljske in zdravstvene probleme (preglednica 2).
Preglednica 2: Negativni učinki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst Negativni učinki
Gospodarstvo Okolje Zdravje
Preraščanje površin Zmanjševanje biodiverzitete
Alergen pelod in povzročanje drugih
dihalnih težav Uničevanje infrastrukture Prenos tujih bolezni v
novo okolje Srbečice, mehurji in opekline Zmanjševanje pridelka v
kmetijstvu
Neposredno zaviranje
rasti ostalih rastlinskih vrst Strupenost Stroški kontrole in
odstranjevanja rastlin
Hibridizacija tujerodnih invazivnih z domorodnimi
rastlinskimi vrstami Vpliv pesticidov in drugih sredstev uporabljenih za
poizkuse zatiranja tujerodnih invazivnih rastlin na zdravje ljudi Vnašanje novih vrst s
prometom in turizmom
Vpliv na ekosistemske storitve
(oskrbne, regulacijske, kulturne in podporne) Stroški zdravljenja ljudi
Vir: McNeely in sod., 2001; Jogan, 2005; Frajman, Bačič, 2009; Kus Veenvliet, 2009;
Dolšina, 2012; Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012; Scalera in sod., 2012; Poljanšek, 2013.
Gradbena jama Bežigrajski dvor, Krater ima sama po sebi sorazmerno malo negativnih vplivov na človeka, predvsem zato ker je jama ograjena. Gre za lokacijo sredi mesta, v kateri je različnih tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v izobilju. V času cvetenja v mestni zrak uhaja veliko peloda, ki je pri nekaterih vrstah izrazito alergen in lahko tako povzroča zdravstvene težave okoliškim prebivalcem.
Jama predstavlja tudi vročo točko ali »hotspot« tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, od koder se te lahko hitro razširijo drugam, zlasti v (ob)mestni prostor. Najprej so invazivne rastline iz okolice prišle v gradbeno jamo. Zdaj, ko se jih želimo v okolici znebiti, pa je gradbena jama vir širjenja le-teh. To je precej značilno za funkcionalno degradirana območja, med katera sodi tudi obravnavana gradbena jama (Baza funkcionalno degradiranih območij, 2020). Takšna območja zaradi njihove začasne nerabe pogosto prerastejo prav tujerodne invazivne in domorodne pionirske rastlinske vrste.
V prihodnje bo razraščanje invazivnih rastlin v gradbeni jami problem, vse dokler se ta za zdaj neizkoriščen prostor ne bo saniral in revitaliziral za drugo rabo. Ob morebitnem posegu se bo območje gotovo razkopalo in pozidalo. Invazivne rastline se bodo pojavljale le na zelenih površinah v okolici, kakor drugod po Ljubljani. Veliko večji
9
problem bo, kam bodo odstranjeno rastlinstvo in kontaminirano gradivo odpeljali. Ob neprimernem odlaganju bodo lahko invazivne rastline začele zaraščati nova območja.
Jama se zdi tudi odličen prostor za razmnoževanje komarjev sredi mesta. Ker so določeni deli jame z invazivnimi rastlinami izredno zaraščeni, se v teh senčnih predelih, kotanjah, pa tudi s strani človeka postavljenih objektih po dežju zadržuje voda, kjer se komarji lahko nemoteno razmnožujejo (slika 4). Ta posredni negativni učinek zaraščenosti jame za ljudi ni grozno moteč, je pa kljub temu precejšnja neprijetnost za bližnje stanovalce in obiskovalce, saj komarji od tu uhajajo v okolico.
Slika 4: Primer stoječe vode v gradbeni jami
Avtorica: Kaja Čufer, 2021.
2.4.2. Pozitivni učinki
Ne glede na kopico negativnih učinkov, ki jih imajo tujerodne invazivne rastlinske vrste, imajo tudi nekaj pozitivnih. Ker imajo vse invazivne rastlinske vrste značilnosti pionirskih vrst – to so tiste vrste, ki prve porastejo območja brez vegetacije in izboljšajo razmere za prihod naslednjih, bolj zahtevnih rastlin – so zelo dobre pri pospeševanju ekološke sukcesije. Razlika s pionirskimi vrstami je, da invazivne rastline v okolju (še) nimajo tekmecev, plenilcev, bolezni ali zajedavcev (Thompson, 2009; Geršič in sod., 2014; Rafferty, 2021) Pozitivnih učinkov poleg sukcesije, kjer tujerodne invazivne rastline igrajo vlogo pospeševalcev zaraščanja območij, obstaja še kar nekaj (preglednica 3).
10
Preglednica 3: Pozitivni učinki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst Pozitivni učinki
Možnost podaljšanja pašne sezone čebel tudi izven obdobja cvetenja domorodnih rastlinskih vrst
Komercialna uporabnost lesa Blaženje erozije tal na golih površinah
Zdravilne snovi in uporaba v medicini Hrana za ljudi in živali
Izdelovanje papirja in drugih uporabnih izdelkov Umetnost in barve
Uporaba posušenih rastlin za zastirko Okrasne rastline
Vir: McNeely in sod., 2001; Knapič, 2009; Dolšina, 2012; Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012; Eclipta Herbal, 2021, Krater, 2021.
V gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater se prav s področja sukcesije (sekundarne) kaže pomembna pionirska vloga tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Pionirske rastline so tiste, ki prve naselijo še neporaščene površine in jih pripravijo za naslednje, bolj zahtevne rastlinske vrste. Ker imajo tujerodne invazivne rastlinske vrste vse značilnosti pionirskih rastlinskih vrst, igrajo v gradbeni jami, kjer predstavljajo pomemben delež celotne vegetacije, eno ključnih vlog v procesu zaraščanja. Sicer se bo jama kot »prazen« in neizkoriščen prostor blizu centra Ljubljane verjetno kmalu uporabila za drugo rabo, tako da tukaj do višjih stopenj sukcesije ne bo prišlo, do takrat pa bodo invazivne rastline skupaj z domorodnimi pionirskimi rastlinami v njej opravljale vse naloge pionirskih vrst.
Med pozitivnimi učinki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v jami gre izpostaviti predvsem izobraževalno vlogo, ki se je tam začela razvijati nedolgo nazaj. Na severovzhodnem predelu gradbene jame se je leta 2020 namreč »nastanil« Ustvarjalni laboratorij Krater. V njem izvajajo veliko zanimivih projektov. Med drugim tudi povezujejo tujerodne invazivne rastlinske vrste s področjem oblikovanja in novimi tehnikami uporabe, česar rezultat so novi materiali in izdelki iz invazivnih rastlin (slika 5). Našli so in še vedno raziskujejo možnosti uporabe invazivnih rastlinskih vrst za izdelavo uporabnih produktov. Tako uporabljajo do zdaj še neizkoriščen, prezrt, celo zaničevan del narave v človekovo korist. Eden od projektov je bila tudi Poletna šola Krater. To je bil 10-dnevni program oblikovanja in razvoja novih materialov. Potekal je od 8. do 17. junija 2021 v organizaciji društva Trajna, oblikovalca Roka Oblaka in Centra za kreativnost, uporabljeni materiali pa so bili iz lokalnega okolja (Krater, 2021).
Program je bil namenjen celotni javnosti in je potekal »vzporedno z mentoriranjem izbranih oblikovalskih kolektivov in posameznikov/ic pri razvoju, produkciji in aplikaciji idej za nove materiale, ki temeljijo na predelavi kmetijskih odpadkov in invazivnih rastlin« (Trajna, 2021). To je tudi pozitiven korak v smeri novih krožnih ekonomij. Kot eden od zanimivih izdelkov, ki bi zelo prav prišel v kmetijstvu, je prototip sadilnih platojev. Narejeni so iz gobjih micelijev in zlate rozge, kot ene znanih invazivnih rastlin pri nas. Kmetje so sicer s kmetijskih površin dolžni invazivne rastline redno odstranjevati, s tem produktom pa bi lahko te rastline namesto odstranjevanja in zatiranja na primer uporabili za vzgojo ekoloških sadik (Granda, 2021). Med junijem 2021 in junijem 2022 se izvaja tudi projekt Ustvarjalni predlogi za invazivne vrste. V širšem je to del projekta RUK (2019-2022), mreže raziskovalnih središč za umetnost
11
in kulturo na stičišču umetnosti, znanosti in tehnologije. Na projektu se bo iskalo nove predloge, kako najti kreativne rešitve za dosedanje neoptimalno, zelo kapitalistično osredotočeno in skoraj ksenofobično upravljanje s tujerodnimi invazivnimi vrstami. Želi se spremeniti paradigmo dojemanja le-teh kot biološko onesnaževalo v prostoru in pogled usmeriti v smer, da je to nekaj, od česar imamo lahko tudi korist. Na projektu bo ta tematika izzvana, podprta pa bo z umetniki, zeliščarji in ekologi, ki se ukvarjajo s problematiko širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (Krater, 2021; Eclipta Herbal, 2021).
Območje gradbene jame predstavlja zaradi goste zaraščenosti veliko zeleno površino v mestu. Zelo verjetno ima zaradi tega svojo mikroklimo, s čimer pomaga uravnavati klimatske razmere v mestu oz. pozitivno vpliva na mestni toplotni otok. Lokalno, kljub alergenosti peloda invazivnih rastlin v času cvetenja precej prispeva k boljši kvaliteti zraka v mestu. Poleg tega pomaga delno uravnavati odtok padavinskih voda, rastlinam in živalim predstavlja življenjsko okolje oz. habitat sredi mesta ter ljudem nudi možnost ohranjanja stika z naravo v urbanem prostoru. Območje Ustvarjalnega laboratorija Krater v gradbeni jami je za obiskovalce dostopno, ko so tam prisotni projektni partnerji, ob dogodkih ali pa ob rednih dnevih odprtih vrat, kar naj bi bilo ob torkih popoldan. V kontekstu ekosistemskih storitev zagotavljajo zelene površine v mestu regulacijske in kulturne storitve. V obravnavani gradbeni jami se to konkretno odraža v uravnavanju mestne klime, kroženju vode in hranil, kot kulturne storitve pa na primer zadovoljevanje duhovnih, rekreacijskih, socialnih in drugih potreb, ki jih lahko meščani zadostijo tudi z obiskom Ustvarjalnega laboratorija Krater ob dnevih odprtih vrat ali delavnicah. Tako se lahko družijo ter ustvarjajo v naravi in poskrbijo za svoje dobro počutje.
Ekosistemske storitve mestnih zelenih površin imajo tudi pozitiven vpliv na ekonomijo.
Te ekonomske koristi se lahko na primer prikaže ravno z vrednotenjem ekosistemskih storitev, kar omogoča finančno ovrednotenje takšnih površin v mestu (Šuklje Erjavec in sod., 2020; Kako je gradbena jama..., 2020). Za vrednotenje ekosistemskih storitev se zanimajo tudi v Kraterju, saj bi bilo za ta izobraževalno usmerjen projekt zanimivo prikazati tudi to dimenzijo prostora (Mežnarić Osole, 2021).
Slika 5: Izdelki s Poletne šole Krater
Vir: Krater, 2021.
12
Nenazadnje tujerodne invazivne rastlinske vrste v Kraterju verjetno prispevajo tudi k urbanemu čebelarstvu Ljubljane. Čebelarstvo je morda za marsikoga zelo presenetljiva dejavnost za mesta, saj ga tu ne pričakuje. Čebele v urbanem okolju so nasprotno od splošnih prepričanj menda bolj zdrave, lažje preživijo in proizvedejo več medu od čebel, ki živijo na podeželju. Mesta bi torej lahko, ali celo morala, več investirati v urbano čebelarstvo, saj je to odličen način trajnostne ekonomske rasti.
Poleg ekonomskih koristi bi to imelo izrazito pozitiven vpliv na zdravje čebel in tudi na kmetijstvo (EMBARQ Network, 2015). V Kraterju so naredili panje za čebele, ki so narejeni prav iz lesa invazivnih rastlin. Čebele k biodiverziteti ekosistemov veliko pripomorejo, invazivne rastline pa po številnih definicijah tej škodijo, zato so za izdelavo panjev izbrali les velikega pajesna (Ailanthus altissima). Izdelane panje so postavili pred park muzeja za Arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, vsaj eden pa se nahaja tudi v gradbeni jami (slika 6) (Ljubljana2025, 2020).
Slika 6: Čebelji panj iz lesa velikega pajesna v gradbeni jami
Avtorica: Kaja Čufer, 2021.
13
2.5. TUJERODNE INVAZIVNE RASTLINSKE VRSTE V SLOVENIJI
V Sloveniji se tujerodne invazivne rastline v večjem številu pojavljajo približno od leta 1850 dalje (slika 7). Od takrat do danes je rast njihovih populacij in tudi števila vrst z vsakim letom večja, saj so se z razvojem mobilnosti človeka povečevale tudi migracije rastlin, po dolžini poti in pogostosti. Večina tujerodnih invazivnih vrst je v Slovenijo prišla tako, da se je čedalje več rastlin vnašalo v Evropo kot celino na splošno, potem pa so se iz drugih delov Evrope razširile tudi do Slovenije. Širile so se zlasti po prometnih poteh. Pri tem je bil velikega pomena razvoj železnice na Slovenskem ter kasneje cestnega omrežja, širile pa so se tudi po vodotokih, kjer je vredno izpostaviti Dravo in Muro kot večji reki, ki k nam pritečeta iz sosednjih držav. Nekaj rastlin je bilo sajenih tudi načrtno zaradi različnih gospodarskih interesov, največ pa se jih je prineslo k nam kot okrasne rastline, ki so kasneje pobegnile v naravo (Jogan, 2009; Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012).
Slika 7: Naraščanje števila neofitov v flori Slovenije
Vir: Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012, str. 163.
Med našimi višjimi rastlinami, ki jih imamo malo več od 3000, jih je kar okoli petina tujerodnih in velika večina spada med neofite. Jogan, Bačič in Strgulc Krajšek (2012, str. 167) pravijo, da »ožji definiciji invazivke ustreza pravzaprav razmeroma malo rastlinskih vrst slovenske flore, našteli bi jih lahko 30 do 60, odvisno od tega, kako dosledni smo«. Na koncu so prišli do sklepa, da jih je 32, katerim se lahko doda še 71 naturaliziranih. Skoraj vse po pričakovanjih prihajajo iz podnebno ujemajočih se predelov sveta, največ z vzhoda Severne Amerike in vzhoda Azije (Jogan, Bačič, Strgulc Krajšek, 2012).
14
»Po dosedanjem vedenju lahko kot najhujše invazivke v Sloveniji opredelimo naslednje vrste« (Jogan, Kus Veenvliet, 2009, str. 16) 1:
- amerikanski javor (Acer negundo L.), - veliki pajesen (Ailanthus altissima Desf.)*, - pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia L.), - Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum Lamotte), - sirska svilnica (Asclepias syriaca L.),
- luskasta nebina (Aster squamatus (Spreng.) Hieron.), - vodna kuga, račja zel (Elodea canadensis Michx.), - enoletna suholetnica (Erigeron annuus)*,
- dresniki, med katerimi je najpogostejši japonski dresnik (Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr.)* in križanec s sahalinskim dresnikom (Fallopia sachalinensis (F. Schmidt) Ronse Decr.),
- laška repa, topinambur (Helianthus tuberosus L.)*, - žlezava nedotika (Impatiens glandulifera Royle)*, - japonsko kosteničje (Lonicera japonica),
- mnogolistni volčji bob (Lupinus polyphyllus Lindl.)*,
- navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia (L.) Planch.), - kalinolistni pokalec (Physocarpus opulifolius (L.) Maxim.), - vodna solata (Pistia stratiotes),
- robinija (Robinia pseudacacia L.),
- deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata L.)*, - kanadska zlata rozga (Solidago canadensis L.)*, - orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton)*, - japonska medvejka (Spiraea japonica)*,
- vzhodni klek (Thuja orientalis L.), - in druge.
Seznami tujerodnih (invazivnih) rastlinskih vrst v Sloveniji se med seboj sicer malo razlikujejo. Rastlinske (in živalske) vrste, kjer so poleg podane še dodatne informacije, slike in opisi, so na primer navedene na spletni strani državne uprave Republike Slovenije2, na spletni strani Mestne občine Ljubljana3 ter na spletnem portalu Invazivke4.
1 Za vrste, označene z zvezdico (*), so na spletni strani https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne- vrste/tujerodne-rastline/ objavljeni informativni listi, v katerih so vrste podrobneje opisane.
2 Povezava do spletne strani državne uprave Republike Slovenije: https://www.gov.si/teme/invazivne- tujerodne-vrste-rastlin-in-zivali/
3 Povezava do spletne strani Mestne občine Ljubljana: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/varstvo- okolja/invazivne-tujerodne-vrste/
4 Povezava do spletnega portala Invazivke: https://www.invazivke.si/vrste_seznam.aspx
15
3. GRADBENA JAMA BEŽIGRAJSKI DVOR, KRATER 3.1. ORIS GRADBENE JAME
Gradbena jama se nahaja v Ljubljani, v mestni četrti Bežigrad. Na zahodnem in severnem robu se stika z dvema prometnima cestama, Dunajsko cesto na zahodu in Topniško ulico na severu. Na vzhodu jo približno omejuje Peričeva ulica. Večino južnega roba jame pa predstavlja visoka betonska stena, ki se spušča navzdol v eno večjih jam. Ta se proti zahodnemu in vzhodnemu robu jame dvigne na nivo okolice.
Slika 8: Gradbena jama Bežigrajski dvor, Krater
Vir: Krater, ustvarjalni laboratorij v gradbeni jami, 2021.
Po površini jama meri približno 1,8 ha in je reliefno zelo razgibana (slika 9). Sestavlja jo osrednje-vzhodni raven predel, ki se povezuje z vsemi prav tako ravnimi robovi jame, z izjemo južnega. Ravni deli jame so na nivoju oz. nadmorski višini njene okolice in predstavljajo obod treh večjih jam znotraj gradbene jame. Najvišji del območja ima nadmorsko višino približno 302 m, najnižji pa okoli 288 m, torej je razlika med najvišjim in najnižjim delom okoli 14,2 m (ARSO, 2015). Gradbeno jamo se lahko izven ravnih predelov razdeli na tri večje jame, ki se nizajo v smeri sever-jug, na katere se sklicujemo tudi kot na »kraterje«, saj tem podobno izgleda celotno površje, od koder prihaja tudi ime gradbene jame – Krater. Povprečni naklon celotnega območja gradbene jame je 12,8 °. Med ekspozicijami je najmanj severnih ekspozicij (ARSO, 2015).
16 Slika 9: Reliefna izoblikovanost gradbene jame
Do leta 2019 območje jame v mestu ni imelo posebne funkcije. Bila je le »prazen«, neizkoriščen prostor, ki je čakal na spremembe in je po mnenju marsikoga kazil podobo mesta (Sovdat, Krivec, 2019). Danes (2021) je nekje na polovici od zapuščenega do območja z izobraževalno funkcijo oz. funkcijo ozaveščanja. Spada med funkcionalno degradirana območja. »Funkcionalno degradirano območje (FDO) je nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo. FDO lahko predstavlja potencial za razvoj, razvojno pa ga aktiviramo s sektorsko usklajenimi predpisi in ukrepi za reaktivacijo oz. lahko območje z določenimi ukrepi povrnemo v stanje pred izvajanjem dejavnosti« (Lampič in sod., 2017, str. 19). Degradacija je sicer smatrana kot prehoden pojav, ki spremlja preobrazbo urbanega sistema. Za prestrukturiranje mest in regij so običajno vzrok ekonomske, tehnološke in socialne spremembe, pri čemer za določen čas lahko prihaja tudi do takšnega razvrednotenja in opustošenja območij, kot je ta gradbena jama (Koželj, 1998). Za takšna območja je po številnih dobrih primerih iz tujine ena
17
boljših rešitev začasna raba prostora. Na ta način se lahko zainteresirani meščani povežejo z lastnikom zemljišča ter oblastmi in izkoristijo prostor, dokler se zanj ne najde druge rabe, obenem pa se tako prepreči propadanje zemljišča (Valenčič, 2017).
Gradbena jama je torej funkcionalno degradirano območje prehodne rabe, podtipa opuščeno gradbišče. Na območju so prisotni le enostavni objekti, ki se jih da hitro odstraniti, ko bo prišlo do realizacije načrtov za ta prostor (Baza funkcionalno degradiranih območij, 2020).
Jamo je po opustitvi dejavnosti na tem območju zajela sukcesija. Območje se je lahko na gosto zarastlo s pionirskimi in tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami, saj na njem s strani človeka dolgo ni bilo posebnih motenj. Leta 2017 so območje pokosili do tal. Izpustili so le večja drevesa, ki tam stojijo še danes (Kovač, 2021). Od takrat do danes (2021) se je območje uspelo ponovno na gosto zarasti, saj je bilo na njem dovolj genskega materiala za hitro obnovitev rastlinskega pokrova. Poseg lahko smatramo kot večjo motnjo v procesu zaraščanja gradbene jame, pri čemer plast prsti ni bila odstranjena in so se v njej lahko ohranile korenine ter semena rastlin, ki so tu rastle že pred tem. K obnovi vegetacije so pomagala tudi drevesa s svojimi semeni, ki jih med posegom niso posekali. Na slikah od 10 do 17 so štirje deli jame, ki prikazujejo stanja poraščenosti 24. avgusta 2017 in 17. avgusta 2021.
Slika 10: Gradbena jama 2017 (1) Slika 11: Gradbena jama 2021 (1)
Vir: Baza funkcionalno..., 2020. Avtorica: Kaja Čufer, 2021.
Slika 12: Gradbena jama 2017 (2) Slika 13: Gradbena jama 2021 (2)
Vir: Baza funkcionalno..., 2020. Avtorica: Kaja Čufer, 2021.
18
Slika 14: Gradbena jama 2017 (3) Slika 15: Gradbena jama 2021 (3)
Vir: Baza funkcionalno..., 2020. Avtorica: Kaja Čufer, 2021.
Slika 16: Gradbena jama 2017 (4) Slika 17: Gradbena jama 2021 (4)
Vir: Baza funkcionalno..., 2020. Avtorica: Kaja Čufer, 2021.
3.2. RAZVOJ OBMOČJA
3.2.1. Pretekla raba na območju
Na mestu današnje opuščene gradbene jame je nekoč stala topniška vojašnica oz.
kasarna Ljuba Šercerja, kakor se je imenovala v času JLA [Jugoslovanske ljudske armade]. Postavljena je bila med letoma 1896 in 1898 po velikem ljubljanskem potresu po načrtih iz leta 1896. Na severu Ljubljane ob mestni vpadnici Bežigrada jo je skupaj z domačimi obrtniki postavila stavbna družba z Dunaja, Union Baugesellschaft.
Vojašnica je bila zasnovana na pravokotni talni ploskvi v obsegu okoli 200 × 300 m, na kateri je bilo enajst večjih enonadstropnih poslopij. Štiri od tega so bila locirana vzporedno z današnjo Dunajsko cesto in so služila kot glavne namestitvene stavbe.
Ostale stavbe so se nahajale ob severnem in južnem robu območja, v njih pa so bile delavnice, orodjarne, kovačnice in hlevi za konje. Zadnje stavbe so bile dokončane leta 1901. Po drugi svetovni vojni so predelali še konjušnice, saj se je takrat začela uveljavljati motorizacija. Med stavbami naj bi se razprostirali dve glavni dvorišči pravokotne oblike, mestni vrtnar pa je uredil zelene, parkovne površine (Šarac, 2009;
Sapač, Lazarini, 2015).
Po letu 1991, po odcepitvi Slovenije in odhodu JLA, je vojaška funkcija tega območja dokončno zamrla. Med letoma 1994 in 1996 se je začelo rušenje stavb. Hkrati so do
19
leta 1996 na delu območja zgradili poslovno-stanovanjsko sosesko s 251 stanovanji, poslovnimi prostori in podzemno garažo, ki tam stoji še danes. Na drugem delu parcele pa je bila predvidena gradnja objekta državne uprave, a zanj potem nikoli ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, tako da gradbena jama že vse od takrat stoji. Današnji »kraterji«, ki jo vizualno zaznamujejo, so nastali z izkopavanjem gramoza za prodajo (Sapač, Lazarini, 2015; Krater, 2021).
Slika 18: Porušen kompleks topniške vojašnice za Bežigradom
Vir: Arhiv MORS; cit. po: Granda, 2018.
3.2.2. Trenutna raba prostora (2021): Ustvarjalni laboratorij Krater
Po več kot dveh desetletjih čakanja opuščenega zemljišča zaprtega za ograjami je na območju leta 2020 zaživel Ustvarjalni laboratorij Krater, ki tu še vedno deluje. Nastal je v sodelovanju z društvom Trajna, društvom prostoRož, Društvom za permakulturo Slovenije, društvom Zavetišče za zavržene rastline ter oblikovalcem Rokom Oblakom.
Leta 2020 je bila z Ministrstvom za pravosodje sklenjena pogodba, ki jim je na površini 4000 m2 omogočila brezplačno upravljanje do leta 2022 z možnostjo podaljšanja.
Ravno pred kratkim naj bi jo podaljšali za še eno leto – do konca leta 2023 (Mežnarić Osole, 2021; Kovač, 2021; Krater, 2021). Trenutno je ustvarjalni laboratorij začasna raba na severovzhodnem predelu gradbene jame in predstavlja novo priložnost za ustvarjanje kulturnih, družbenih in okoljskih dobrobiti. S svojim delovanjem bo morda vplival tudi na pozitivno spremembo pri dozdajšnjem zaznavanju tega prostora kot problematičnega s strani lokalnega prebivalstva (Krater, 2021).
Ustvarjalni laboratorij ima predvsem izobraževalno vlogo, ki je bila že deloma predstavljena v poglavju pozitivnih učinkov tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (podpoglavje 2.4.2.). Njegovo delovanje je usmerjeno zlasti na področje ekologije, obiskovalci pa se tu lahko naučijo veliko glede lokalne pridelave hrane ter veščin
20
samoorganizacije, samooskrbe in kulturne produkcije. Trenutno so na območju tri glavne mobilne proizvodne postaje: lesna delavnica, delavnica za izdelavo papirja in mikrolaboratorij oz. gobalab. Postaje naj bi »pomagale ustvariti dialog z osiromašeno skorjo zemlje, preraščeno z invazivnimi in drugimi divjimi rastlinami« (Krater, 2021).
Njihov cilj je uporabljati te rastline za izdelovanje materialov, izdelkov, drugih projektov in tako dalje, s katerimi bi se med drugim spodbujalo sonaravne načine proizvodnje, oblikovanja in izmenjave dobrin v mestu. Več o delovanju Ustvarjalnega laboratorija Krater je možno najti na njihovi spletni strani5, kjer so objavljeni pretekli, trenutni in prihajajoči projekti in ostale informacije.
Leta 2020 so območje začeli pripravljati za uporabo. Še pred prihodom ustvarjalnega laboratorija je bilo leta 2017 pokošeno vse razen večjih dreves (slike 8 do 15).
Zemljišče je takrat delno uredila država, po košnji pa so izvedli še deratizacijo (Jesenšek, 2017; Kovač, 2021). Za tem se glede urejanja ni zgodilo več nič, s prihodom Ustvarjalnega laboratorija Krater leta 2020 so ponovno pokosili njim pripadajoče površine. Te so zaradi konstantnega antropogenega vpliva s hojo, vožnjo in še čim, vse do danes ostale skoraj neporaščene (Kovač, 2021). Vse ostale površine gradbene jame se od leta 2017 dalje zaraščajo in napredujejo v stopnjah sukcesije, kjer so pomembno vlogo odigrale tudi prisotne tujerodne invazivne rastlinske vrste.
3.2.3. Načrti za prihodnost
Zemljišče, kjer se zdaj nahaja gradbena jama Bežigrajski dvor, Krater, ima že nekaj časa v lasti država. Zemljišče je delno komunalno opremljeno, glavni načrti zanj pa se trenutno vrtijo okoli tega, da naj bi tam kmalu stala nova sodna palača. Palača bi rešila dolgotrajno prostorsko stisko ljubljanskih sodišč, saj jih sedem deluje na kar 18 lokacijah. Slednje je zelo finančno in časovno potratno, hkrati pa moteče za delo in organizacijo, saj vse to ovira optimalno delovanje. Večina teh sodišč se nahaja v najetih prostorih, za kar naj bi država letno porabila okoli pol milijona evrov. V novi sodni palači na območju gradbene jame naj bi se nahajalo ljubljansko okrajno in okrožno sodišče, ljubljansko delovno in socialno sodišče ter okrožno državno tožilstvo.
Pri izvedbi projekta izgradnje nove sodne palače je bil do sedaj glavni problem v financiranju, saj naj bi sredstev za to vedno zmanjkalo. V eni najbolj aktualnih novic iz julija 2021 (Pušnik, 2021) navajajo, da so na pravosodnem ministrstvu potrdili, da se projekt gradnje nove sodne dvorane spet pospešeno izvaja. Do konca meseca julija naj bi bil objavljen tudi nov arhitekturni natečaj za gradnjo te poslovne stavbe. Okvirna vrednost projekta se je leta 2013 ocenjevala na 123,5 milijona evrov, po drugih ocenah na 135 milijonov evrov, izgradnja stavbe pa je bila v minulih letih že večkrat napovedana, a do gradnje ni prišlo (Vukelić, 2013; Weiss, Elikan, 2013; Gradnja nove sodne stavbe..., 2014; Koražija, 2016; Sovdat, Krivec, 2019; Lončar, 2019; Pušnik, 2021).
Novo sodno palačo, ki se jo zdaj planira na območju gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater, so do leta 2013 nameravali zgraditi na zemljišču na Masarykovi cesti.
Zemljišče, ki je bilo za ta namen že kupljeno, se je ministrstvo odločilo prodati.
Predvidena velikost stavbe na Masarykovi cesti je bila med 35.000 in 40.000 m2 (Vukelić, 2013; Gradnja nove sodne stavbe..., 2014).
5 Spletna stran Ustvarjalnega laboratorija Krater: https://krater.si/
21
4. RASTIŠČNE ZNAČILNOSTI GRADBENE JAME BEŽIGRAJSKI DVOR, KRATER
4.1. POPIS RASTLIN Z METODO PODROBNEGA KARTIRANJA
Območje gradbene jame ima razgibano površje, na katerem v različni sestavi in stopnji zaraščenosti rastejo drevesne, grmovne in zeliščne rastlinske vrste. Ker je glavni namen dela preučiti vegetacijske značilnosti z metodo podrobnega kartiranja, je bilo treba pred fazo terenskega dela metodologije območje gradbene jame okvirno razdeliti na večje enote, ki so služile kot orientacija za nadaljnje podrobnejše kartiranje. Večje enote so bile večinoma določene na podlagi reliefne izoblikovanosti površja narejene na podlagi digitalnega modela višin ločljivosti 1×1 m, izdelanega na podlagi talnih točk lidarskega oz. laserskega skeniranja (ARSO, 2015). Po terenskem pregledu so bile nato enote prilagojene in popravljene (slika 19). Vsako enoto smo si natančno ogledali in jo glede na opažene lastnosti v zaraščenosti razdelili na smiselne manjše enote, na katere se tudi v nadaljevanju te naloge sklicujemo kot na »podenote« in so končni rezultat terenskega popisa z metodo podrobnega kartiranja (slika 35).
Karte so pomembno orodje pri preučevanju rastlinstva (in živalstva), saj ponazorijo njihovo razprostranjenost v prostoru in pomagajo nakazati možne vzroke za dobljeno razporeditev. Pri tem se lahko preučuje posamezne dejavnike v pokrajini, ki utegnejo vplivati na razprostranjenost in lastnosti določenih območij. To so na primer relief, ekspozicija, nakloni, matična podlaga, nadmorska višina itd., ki smo jih preučili na primeru izbrane gradbene jame (poglavje 4.2.). Kartiranje v biogeografiji je mnogo lažje izvesti za rastlinske vrste kot živalske, saj so rastline v prostoru bolj statične in zato reprezentativnejši odraz lastnosti nekega habitata oz. rastišča. V ospredju preučevanja je sicer običajno drevesna vegetacija, ki se jo navadno prikazuje za večja območja.
Dejansko vegetacijo ali njene dele se kartira redkeje, kar služi kot vodilo za razne aplikativne karte (npr. karta rabe tal). V primeru gradbenih jam pa tudi to ni dovolj, saj so gradbene jame večinoma dinamičen del urbanih območij, ki se hitro spreminjajo in zato pogosto niso del omenjenih kartiranj. Vegetacijo gradbenih jam bi lahko opredelili kot ruderalno vegetacijo, kakršna je značilna za naselja, nasipe, površine ob poteh in podobno. (Lovrenčak, 2003). Za gradbeno jamo Bežigrajski dvor, Krater smo s podrobnim kartiranjem skušali izdelati ravno takšne, bolj podrobne karte, ki se pri biogeografskem preučevanju sicer redkeje izdelujejo.
Eno pogostih in tudi zelo pomembnih vprašanj pri kartiranju rastlinstva je, kje postaviti mejo med eno in drugo rastlinsko enoto ali združbo. Rastlinske združbe namreč v pokrajini običajno postopno prehajajo ena v drugo. Med njimi se nahajajo prehodni pasovi oz. ekotoni, ki pa jih na karti ni, saj enoti na karti ločuje le ena ostra meja (Lovrenčak, 2003).
V gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater smo meje večjih enot določali glede na reliefno izoblikovanost. Naknadno smo jih prilagodili po terenskem ogledu. Meje podenot smo nadaljnje določali po kriteriju:
- meje podenot so potekale znotraj meja večjih enot in tako razčlenile enoto na manjša območja,
- podenoto smo določili glede na eno ali dve prevladujoči rastlinski vrsti, ki sta na območju enote julija 2021 uspevali in vidno dominirali nad ostalimi prisotnimi rastlinskimi vrstami,
22
- enoto smo na podenote razdelili glede na različno stopnjo zaraščenosti julija 2021.
V času preučevanja gradbene jame so na jugovzhodnem delu jame s strani Dunajske ceste začeli del območja zasipavati. Območje je na karti (slika 19) označeno s šrafuro in po površini meri 0,46 ha. To aktivno gradbišče je bilo zaradi podvrženosti površja stalnim spremembam in zato nereprezentativnosti rastlinskega pokrova, pa tudi nevarnosti za popis, popolnoma izločeno iz raziskave. Drugo območje, ki je sicer bilo vključeno v raziskavo, a vseeno obravnavano posebej, je na severovzhodnem delu jame. Na karti (slika 19) je označeno s sivo barvo. Tu se nahaja območje Ustvarjalnega laboratorija Krater, kjer se zaradi stalnega antropogenega vpliva in izvajanja aktivnosti (npr. čiščenje površin, košnja, vožnja, hoja ipd.) površine ne zaraščajo, kot bi se sicer.
Območja nismo popisali z anketnim obrazcem, vseeno pa sodi v preučevano območje gradbene jame.
Slika 19: Popisne enote v gradbeni jami
23
Znotraj območja gradbene jame smo določili večje enote (slika 19, preglednica 4).
Razdelitev na enote temelji na reliefni izoblikovanosti gradbene jame razvidne s pridobljenih lidarskih posnetkov (ARSO, 2015). Na podlagi terenskega opazovanja smo enote prilagodili za nadaljnjo razdeljevanje na podenote po določenem kriteriju.
Preglednica 4: Določanje enot gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater Določanje enot gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater Št.
enote Ime enote Razlog za omejitev enote
1 Dno južnega »kraterja« Območje dna južnega »kraterja« je bilo izločeno zaradi lege pod pobočji in uravnanosti površja.
2 Pobočja južnega
»kraterja« Na območjih pobočij južnega »kraterja« smo zaradi večjega naklona kot v okolici predvideli drugačno poraščenost.
3
Vmesni hrbet med južnim in srednjim
»kraterjem«
Območje predstavlja vmesni hrbet med dvema
»kraterjema«. Ima srednje velik naklon in je rahlo nagnjeno proti jugozahodu, kjer se postopno spušča proti dnu jame.
4
Pobočja srednjega
»kraterja«
Na območjih pobočij srednjega »kraterja« smo zaradi večjega naklona kot v okolici predvideli drugačno poraščenost.
5
Dno srednjega
»kraterja«
Enoto od okolice loči naklon. Obdajajo jo veliki nakloni, sama enota pa je uravnana, zato smo predvideli drugačno poraščenost.
6
Vzhodna uravnava Enoto smo izločili kot večjo uravnavo na vzhodnem delu gradbene jame. Zaznamuje jo prepletanje z območjem Ustvarjalnega
laboratorija Krater (stalni antropogeni vplivi).
7
Prehodno območje med srednjim in severnim
»kraterjem« ter vzhodno in zahodno uravnavo
Enota je posebej izločena kot izrazito prehodno območje, ker meji na štiri izrazita reliefna
območja jame; srednji in severni »krater« ter vzhodno in zahodno uravnavo.
8
Uravnava med severnim
»kraterjem«, območjem stalnih antropogenih vplivov in severno mejo gradbene jame
Enota je izločena kot pretežno uravnan del vzhodno od severnega »kraterja«. Mejo ji na vzhodu določa območje stalnih antropogenih vplivov. Na severu jo omejuje meja gradbene jame in severni rob severnega »kraterja«.
9
Zahodna uravnava Enoto smo izločili kot večjo uravnavo na zahodu jame. Loči se po naklonu, saj imajo »kraterji« na njenem vzhodu večji naklon. Meji tudi na enoto 7, ki je k enoti 9 nismo priključili zaradi prehodne lege enote 7.
10
Severni »krater« Za enoto smo določili celotno območje
severnega »kraterja«. Nismo ga ločevali na dno in pobočja, ker ta niso tako jasno izoblikovana kot v drugih dveh »kraterjih«. Po terenskem ogledu smo sklenili, da v severnem »kraterju«
ne bo veliko podenot in ga zato označili kot eno enoto.
24
4.2. VPLIVI IZBRANIH DEJAVNIKOV NA RAZPOREDITEV RASTLINSKIH VRST V GRADBENI JAMI BEŽIGRAJSKI DVOR, KRATER
4.2.1. Človek
V opuščenih gradbenih jamah ima velik vpliv na razporeditev vegetacije človek.
Opuščene gradbene jame nastanejo zaradi nekdanjega delovanja človeka, ki je dela zaradi različnih razlogov opustil. Zato ima človek zelo pomemben vpliv na lastnosti površja gradbenih jam, s tem pa na razporeditev rastlinstva, ki se začne v njih razraščati. Njegov vpliv je (vsaj posreden) največji. Njegova dejanja vplivajo na vse ostale dejavnike.
V gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater je človek v preteklosti na zaraščanje rastlin vplival z izvajanjem vojaške dejavnosti. Na hodnih in voznih površinah se rastline zaradi človeka niso zaraščale. Po opustitvi vojaške dejavnosti je z izkopavanjem gramoza površje preoblikoval v danes značilne jame (»kraterje«) (Sapač, Lazarini, 2015). Z ustvarjenimi pobočji je v jami zelo povečal naklone, ustvaril ekspozicije ter zmanjšal stopnjo osenčenosti površja. Močan vpliv je imel na vse tipe prsti, bodisi z gradbenimi deli, odstranjevanjem prsti in rastlinstva, trdim tehničnim gradivom, ki onemogoča rast korenin ali vodni odtok. Velik vpliv človeka na prst in vegetacijo je na manjšem območju na jugu gradbene jame. Na to območje je umestil nepropustno, betonsko podlago, ki je vplivala na rastiščne pogoje.
Neposreden vpliv človeka na rastlinstvo je tudi, da je pred leti na območju posadil drevesa. Zagotovo je zasadil drevored divjih kostanjev, zelo verjetno pa tudi druga večja drevesa, na primer navadno robinijo. Na zaraščanje je neposredno vplival tudi poseg iz leta 2017, ko so območje pokosili (Kovač, 2021). To je pomenilo pomik sukcesije gradbene jame v začetne faze zaraščanja. V tleh je ostal genski material, ki je omogočil hitro, ponovno zaraščanje jame (Seifert, 2013). Prav tako so sukcesijo pospeševala drevesa, ki so jih med posegom pustili rasti.
4.2.2. Naklon
Med terenskim popisom smo naklon ocenjevali z vnaprej določenimi petimi razredi, opredeljenimi s kvantitativnimi vrednostmi. Te smo po izvedenem popisu v analizi združili v tri razrede opredeljene s kvalitativnimi vrednostmi: majhen naklon, srednje velik naklon in velik naklon (preglednica 5, slika 20). Gradbena jama ima na svojem območju tri večje jame oz. »kraterje«, ki igrajo pomembno vlogo pri razgibanosti terena in s tem vplivajo na naklon. Naklon lahko pomembno vpliva na razporeditev rastlinstva, saj so visoke vrednosti naklona za rastline običajno zelo neugodne za rast. Območja z večjimi nakloni zaradi večjega kota, pod katerim padejo Sončevi žarki na površje, prejmejo več Sončeve energije in so zato običajno bolj sušna. Poleg tega so pod rednimi vplivi pobočnih procesov, erozije, na njih pa se zadržuje tudi manj vlage oz.
padavine hitreje odtečejo ali izhlapijo. Takšna območja zato navadno poraščajo predvsem pionirske rastline. V preučevani gradbeni jami smo preverili, ali na večjih naklonih uspejo pionirjem konkurirati invazivne rastline.
25 Preglednica 5: Kriteriji za določanje naklona
Vrednosti naklonov za terenski popis (°) Vrednosti naklonov za potrebe analize
0-5 majhen naklon, ravnina
5-10
srednje velik naklon 10-20
20-40
velik naklon 40-83
Nakloni so največji na pobočjih »kraterjev«. Naklon pobočij je (vsaj v zgornjih delih) večji od 20 °, zelo pogosto tudi nad 40 °. Nakloni v južnih dveh »kraterjih« so večji od tistih v severnem, čeprav se vsi uvrščajo v kategorijo velik naklon. Na območjih kategorije velik naklon so v severnem »kraterju« dominirale rastlinske vrste: navadna robinija, veliki pajesen in rdeči dren (Cornus sanguinea); v južnih dveh »kraterjih« pa:
rdeči dren, črni topol (Populus nigra) in na manjšem območju navadna robinija. Na majhnih naklonih je pestrost rastlinskih vrst večja, med njimi je tudi več invazivnih vrst.
Izjeme, kjer se na majhnem naklonu ne pojavlja bistveno več vrst so dna »kraterjev«
in manjše območje ob južni meji jame. Na dnu »kraterjev« je videti, da rastline rastejo manj zvezno kot na majhnih naklonih drugje. Pri južni meji je rastišče na majhnem naklonu videti še v začetnih fazah sukcesije in je vegetacije manj kot na majhnih naklonih drugje.
Slika 20: Nakloni v gradbeni jami
26 4.2.3. Ekspozicija
Ekspozicija je za rastline pomembna, ker je tudi od nje odvisno, koliko Sončeve energije bodo rastišča prejela. Na severni polobli Zemlje, torej pri nas v Sloveniji, je največ dobijo južne ekspozicije, najmanj pa severne. S procesom segrevanja tal skozi dan za južnimi ekspozicijami na pomenu veliko pridobijo tudi jugozahodne. Ekspozicija ima preko prejete količine Sončeve energije pomemben vpliv na zadrževanje vlage v tleh. Na severnih ekspozicijah pri nas se bo vlaga v tleh zadrževala dlje kot na južnih, kar se običajno odraža v različni vrstni sestavi pobočji s takšnima ekspozicijama (Lovrenčak, 2003). Pri terenskem delu smo podenotam ekspozicije določali z 9 razredi;
osem glavnih smeri neba ter ločen razred ravnine (slika 21). V gradbeni jami je največ območji padlo v razred ravnin. Sledijo pobočja »kraterjev« južnih, vzhodnih in zahodnih ekspozicij, najmanj je severnih ekspozicij. Na posameznih razredih ekspozicije smo skušali ugotoviti prevladujoče rastlinske vrste (preglednica 6).
Preglednica 6: Prevladujoče rastlinske vrste po ekspozicijah pobočij Ekspozicija Nekaj prevladujočih rastlinskih vrst po ekspozicijah pobočij
S Rdeči dren, navadna robinija, rumeni ali sivi dren (Cornus mas ali Cornus sericea), črni topol, maackovo kosteničevje (Lonicera maackii) SV Rdeči dren, navadna robinija, enoletna suholetnica (Erigeron annuus),
kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), črni topol
V Veliki pajesen, navadna robinija, rdeči dren, maackovo kosteničevje JV Črni topol, navadna robinija, rdeči dren
J Črni topol, rdeči dren, navadna robinija JZ Rdeči dren, črni topol
Z Rdeči dren, navadna robinija
SZ Navadna robinija, rdeči dren, enoletna suholetnica, navadna robida (Rubus fruticosus)
27 Slika 21: Ekspozicije površja v gradbeni jami
4.3.4. Osenčenost površja
S popisom smo beležili delež (0-100 %) osenčenosti na podenotah brez vnaprej določenih razredov ali vrednosti. Zbrane podatke smo združili v tri razrede opredeljene s kvantitativnimi vrednostmi in jih nato za potrebe analize preoblikovali v razrede s kvalitativnimi vrednostmi (preglednica 7, slika 22). Pri osenčenosti površja oz. količini svetlobe, ki pride do rastlin grmovne in zeliščne plasti, so ključni kriteriji: kót pod katerim padejo žarki Sonca na površje, dolžina dneva, letni čas in oblačnost. Tem se lahko doda osenčenost zaradi drugih rastlin v neposredni okolici in lastnosti samega rastišča, npr. smer in nagnjenost pobočja glede na strani neba, torej ekspozicija in naklon (Lovrenčak, 2003). V popisu je bil poudarek na osenčenosti površja, ki nastane zaradi drugih večjih in/ali bolj olistanih rastlin ter na tisti, ki je prisotna zaradi ekspozicij in naklonov.
