sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 98

(1)

skupščina II socialistične

republike k Slovenije

sejni

zapiski

seje

23. aprila 1984 7. maja 1984 23. maja 1984

17

ljubljana 1985

(2)

(3)

sejni

zapiski

seje:

23.4.1984 7.5.1984 23.5.1984

ljubljana 1985

(4)

(5)

(23. APRILA 1984)

Predsedoval; Martin Mlinar, predsednik Zbora združenega dela Začetek seje ob 9. uri.

Predsednik Martin Mlinar: Tovarišice in tovariši delegati 1 Pričenjam 32. sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi 98. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, to je v kraj- šem roku, kot je predvideno za sejo zbora. Razloge za sklic te seje sem nave- del že v sklicu seje.

Na podlagi 12. člena poslovnika Zbora združenega dela bomo najprej izvoli- li Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za današnjo sejo zbora in verificirali pooblastila. Predlagam, da v komisijo izvolimo naslednje delegate: za predsednika tovariša Vlada Robarja, za člane pa tovarišico Terezi- jo Donko in tovariša Franca Kropeja. So predlagani delegati navzoči? (Da.)

Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče razpravljati, potem zaključujem razpravo in dajem predlog na glasovanje.

Kdor je za, naj prosim glasuje! (121 delegatov glasuje za.) Je kdo proti?

(Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da so bili v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za 32. sejo zbora soglasno izvoljeni delegati v predlaganem sestavu.

Prosim komisijo, da se sestane in pripravi poročilo za zbor.

Na sejo zbora so k posameznim točkam dnevnega reda vabljeni predstavniki Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije, Izobraže- valne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Zdravstvene skupnosti Slovenije, Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije in Samouprav- ne interesne skupnosti energetike Slovenije.

Na sejo zbora so vabljeni še člani delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, delegati v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije iz SR Slovenije ter predstavniki in poročevalci odbo- rov, komisij in skupin delegatov Skupščine SR Slovenije.

Za današnjo sejo zbora ste poleg poročil delovnih teles prejeli danes po- ročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o nekritih izgubah v organizacijah združenega dela po zaključnih računih za leto 1983 in o dosedanjih aktivnostih za njihovo pokrivanje in dopolnilni predlog Zveznega izvršnega sveta k osnutku zakona o dopolnitvi zakona o temeljih sistema cen in o družbeni kontro-

cen. Zadnje gradivo smo prejeli v petek in ga zato ni bilo mogoče prevesti v slovenščino. Medtem ko čakamo na poročilo verifikacijske komisije, predlagam,

(6)

predstavnik Izvršnega sveta.

Vlado Robar: Poročilo Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za 32. sejo dne 23.4.1984 je naslednje.

Zbor združenega dela šteje 15o delegatov. Za današnjo sejo je predložilo delegatska pooblastila 137 delegatov, in sicer: z gospodarskega področja 91 delegatov, s prosvetno-kulturnega področja 13 delegatov, s socialno-zdravstve- nega področja 13 delegatov, s kmetijskega področja 11 delegatov, z obrtnega področja 4 delegati, s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev 4 delegati, s področja oboroženih sil en delegat.

Na seji zbora niso navzoči delegati z naslednjih okolišev: z gospodarskega področja, 21. okoliš en delegat, 27. okoliš en delegat, 3o. okoliš en delegat in 45. okoliš en delegat, skupaj ni navzočih 4 delegatov; s kmetijskega področja, 1. okoliš en delegat, 4. okoliš en delegat, 6. okoliš en delegat, 7.

okoliš en delegat, 9. okoliš dva delegata, lo. okoliš en delegat, skupaj s kmetijskega področja ni navzočih 7 delegatovj obrtno področje 3. okoliš en delegat?

državni organi, 2. okoliš en delegat. Skupno ni navzočih 13 delegatov.

Komisija je pregledala vsa predložena pooblastila in ugotovila, da so vsa pooblastila v skladu z zakoni in ustavo SR Slovenije, zato predlaga, da Zbor združenega dela vsa predložena pooblastila verificira.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. Želi o poročilu komisije kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. O poročilu bomo glasovali v celoti, ker ni sporno nobeno pooblastilo.

Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel poročilo Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja in s tem verificiral pooblastila delegatov za 31. sejo Zbora združenega dela.

Ugotavljam, da zbor lahko veljavno odloča, ker je na seji navzoča večina delegatov.

Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije je predložil osnutek zakona o dopolnitvi zakona o prometu blaga in storitev s tujino. Ker bo le-ta obravnavan v rednem in ne v skrajšanem postopku, ta osnutek zakona umikam z dnevnega reda današnje seje.

Nadalje vas obveščam, da po dogovoru z Izvršnim svetom Skupščine SR Slo- venije z dnevnega reda današnje seje umikam osnutek zakona o zagotavljanju dela sredstev za financiranje zveznih blagovnih rezerv industrijskih izdelkov, ker je potrebno v zvezi s tem zakonom razjasniti še nekatera odprta vprašanja.

Prav tako ni mogoče na današnji seji ponovno obravnavati družbenega dogovora o določanju sredstev za blagovne rezerve, ker smo obveščeni, da še ni začet postopek usklajevanja tega družbenega dogovora, zato tudi navedeni družbeni do- govor umikam s predloga dnevnega reda.

Na današnji seji tudi ne bomo ponovno obravnavali predloga družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za zagotavljanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v organih družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Usklajevanje v zvezi s tem družbenim dogovorom bodo zbori opravili na sejah 7. maja 1984.

Glede na navedeno predlagam, da zbor sprejme naslednji dnevni red:

1. poročilo o uresničevanju zakona o energetskem gospodarstvu,

2. predlog zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka

(7)

reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva,

3. predlog za izdajo zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva s predlogom zakona,

4. poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o nekritih izgubah v organizacijah združenega dela po zaključnih računih za leto 1983 in o dosedanjih aktivnostih za njihovo pokrivanje,

5. osnutek zakona o dopolnitvi zakona o temeljih sistema cen in o družbeni kontroli cen,

6. osnutek zakona o določanju virov sredstev za financiranje zveznih blagovnih rezerv (ponovna obravnava),

7. osnutek zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o sredstvih rezerv, 8. pobuda za sklenitev družbenega dogovora o ukrepih za zmanjšanje materialnih obveznosti gospodarstva z osnutkom družbenega dogovora,

9. pobude, predlogi in vprašanja delegatov.

Predlaga kdo kakšno spremembo ali dopolnitev predlaganega dnevnega reda?

(Nihče.) Če ne predlaga nihče, potem lahko o predlogu dnevnega reda glasujemo.

Kdor je za predloženi dnevni red, naj prosim glasuje! (132 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red soglasno sprejet.

Preden nadaljujemo z obravnavo posameznih točk dnevnega reda, vas obveščam, da bomo ob 11. uri na skupnem zasedanju z Zborom občin in Družbenopolitičnim zborom poslušali uvodno besedo k osnutku zakona o dopolnitvi zakona o temeljih sistema cen in o družbeni kontroli cen in k dogovoru o ukrepih fca zmanjšanje materialnih obveznosti gospodarstva, ki jo bo dal predstavnik Izvršnega sveta ter uvodno besedo k poročilu o nekritih izgubah v organizacijah združenega dela po zaključnih računih za leto 1983 in o dosedanjih aktivnostih za njihovo pokrivanje, ki jo bo dal Rudi Šepič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiški sekretar za finance.

Prehajamo nal. točko dnevnega reda, to je na poročilo o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu.

Poročilo o uresničevanju sklepov Skupščine SR Slovenije z dne 29.6.1983 k poročilu o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu in stanju ter razvoju energetskega gospodarstva je predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Objavljeno je bilo v Poročevalcu št. 9. Poročilo je bilo predlagano za obravnavo na seji 12. aprila 1984 in smo ga zaradi obsežnosti dnevnega reda seje preložili na današnjo sejo zbora.

Danes ste k poročilu prejeli predlog sklepa, ki je bil pripravljen na podlagi dosedanjih razprav. Besedo ima predstavnik Izvršnega sveta in predsednik Republiškega komiteja za energetiko toyariš Jakob Piskernik.

Jakob Piskernik: Tovarišice in tovariši delegati! Dovolite ml, da skupno predstavim problematiko 1. in 2, točke dnevnega reda, ker sta poročilo o uresničevanju zakona o energetskem gospodarstvu in predlog zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva medsebojno tesno povezani. Ob tem pa mi dovolite, da na koncu tudi odgovorim na delegatsko vprašanje, ki se navezuje na to problematiko.

Poročilo predstavlja skupaj z gradivom in razpravo v Skupščini SR Slovenije

(8)

ščinskim odborom je Izvršni svet pred danes obravnavanim gradivom posredoval Še podroben prikaz izvajanja posameznih nalog, kjer so razvidni vzroki za za- mude ob ustanavljanju občinskih energetskih skupnosti. Tako je ob začetku tega leta uresničeno določilo zakona o energetskem gospodarstvu, da se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugi delovni ljudje v svojih samoupravnih organizacijah ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki energije obvezno združujejo z delavci organizacij združenega dela energetskih dejavnosti v samoupravne interesne skupnosti energetike, kjer uskla- jujejo medsebojne interese. Z uspešno izVedenim referendumom v organizacijah združenega dela energetskega gospodarstva so določene nove organizacijske obli- ke opravil skupnega pomena, skladno z družbenim dogovorom o organiziranosti.

Poleg na novo ustanovljenih organizacij združenega dela skupnega pomena morajo organizacije združenega dela prilagoditi tudi sedanjo organiziranost s kriteriji iz družbenega dogovora do junija letos in menim, da ni nobenih objek- tivnih razlogov, da se dogovorjeni rok prekorači in da bi morali samoupravni organi in poslovodni delavci za to prevzeti vso odgovornost.

Manj ugodni so kazalci gospodarjenja energetskega gospodarstva, saj je poslovno leto 1983 zaključilo z izgubo elektrogospodarstvo in premogovništvo, delovna organizacija Petrol-Zemeljski plin in INA-Nafta Lendava. Največji delež izgub je nastal v premogovništvu in elektrogospodarstvu kljub rekordni proizvodnji v primerjavi s planom in proizvodnjo v prejšnjem letu. Osnovni vzroki izgub so v neustrezni ceni, izredno sušnem letu, zaradi česar se je bistveno povečal delež termoenergije, v veliki dinarski ter devizni zadolženosti in iz tega nastajajočih tečajnih razlik. Poslovanje z izgubo v letih 1982 in 1983 je imelo velik vpliv na manjša investicijska vlaganja, ki so bila lani le 1,47 % družbenega dogovora v SR Sloveniji in je to najmanjši delež v zadnjem desetlet- nem obdobju.

Za preprečitev motenj v organizacijah združenega dela energetskega gospodarstva in ustrezno oskrbo z električno energijo in premogom v naslednjih letih sta danes predlagana v sprejem zakon o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka tozd za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva in zakon o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva.

Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije je ob obravnavi poročila o Izgubah v gospodarstvu zadolžil Izvršni svet, da predloži zakon, s katerim bodo zagotovljena sredstva za pokritje izgub v elektrogospodarstvu in premogov- ništvu. Pri iskanju ustreznega predloga zakona, ki ga je Izvršni svet predlagal v obravnavo po hitrem postopku zato, da bi lahko zagotovili potrebna sredstva za nemoteno obratovanje elektrogospodarskega sistema Slovenije in s tem preprečili večje motnje pri oskrbi z električno energijo in premogom, je bila osnovna usmeritev predlagatelja, da razporedi obveznosti za pokrivanje izgube v sorazmerju s porabljeno elektr-ično energijo. Ugotovljeno pa je bilo, da ni mogoče zajeti široke porabe in da so deleži plačevanja prispevka iz dohodka

temeljnih organizacij po dejavnosti tako različni, da so povsem neprimerni?

na primer: nesorazmerni del bremena, in to kar 19,6 % prispevka iz dohodka bi tako odpadlo na črno metalurgijo, pridobivanje rud barvnih kovin in proizvodnjo ter predelavo barvnih kovin, v katerih dejavnosti je zaposlen sorazmerno majhen delež delavcev v primerjavi z vsemi zaposlenimi v Sloveniji.

Posebej je bila tudi obravnavana možnost, da se pri določitvi osnove za plačilo prispevkov upoštevajo vse davčne olajšave ali samo olajšave iz naslova uvoza. V prvem primeru bi se prispevna stopnja povečala za ostale zavezance od predlaganih o,7 na 1,2 %, v drugem primeru pa na l,o5 %. Zato je bil po uskla- ditvi stališč in v soglasju z Interesno skupnostjo elektrogospodarstva in pre- mogovništva predlagan enotni prispevek iz dohodka v letu 19 84 za yse temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva.

Ob pripravi predloga zakona je elektrogospodarstvo in premogovništvo po- sredovalo predhodne podatke o poslovanju v letu 1983 in jih z manjšimi korektu- rami tudi prikazalo v zaključnih računih poslovanja. Ob preverjanju predlože- nih podatkov je Služba družbenega knjigovodstva v Sloveniji ugotovila, da nekatere temeljne organizacije združenega dela elektrogospodarstva in premogovništva

(9)

pokrivanje izgube skupno v višini 5o2 milijona dinarjev. Za ta znesek je mo- goče zmanjšati pokrivanje nekrite izgube s predlaganim zakonom, poudarja, nekrite izgube in ne izgube, ki tako znašajo skupaj za 19 83 leto 1.421 milijonov dinarjev in začasno krita izguba v breme poslovnega sklada iz drugih virov iz leta 1982, 1983 v višini 1.28o milijonov dinarjev.

Iz teh razlogov predlaga Izvršni svet amandma k predloženemu zakonu, to je zmanjšanje prispevka iz dohodka v letu 1984 od 1 % na o,7 %. S sprejetjem predlaganega amandmaja bodo razpoložljiva sredstva za stanovanjsko gradnjo v premogovništvu manjša, zato bo potrebno gradnjo stanovanj vključiti ob novih investicijskih vlaganjih in deloma v breme tekočega dohodka.

Ob zaključnem računu za leto 1983 je bila v manjšem obsegu pokrita izguba z razmejitvijo minimalne amortizacije, ker je elektrogospodarstvo in premogov- ništvo dolžno po samoupravnem sporazumu združevati 8o % minimalne amortizacije v samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo za vlaganje v nove energetske zmogljivosti.

Ob pregledu izplačila osebnih dohodkov je bilo ugotovljeno, da je elektrogospodarstvo in premogovništvo razporedilo za osebne dohodke 29 % več sredstev kot v preteklem letu in da je to pod povprečjem gospodarstva, ki je imelo pov- prečno rast razporejenih osebnih dohodkov 3o,6 %. Pri tem razporejena sredstva za osebne dohodke presegajo v posameznih delovnih organizacijah dovoljeno rast.

To bo potrebno uskladiti znotraj elektrogospodarstva in premogovništva in do- sledno upoštevati stališča odbora udeležencev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983.

Elektrogospodarstvo in premogovništvo morata pri izdelovanju sanacijskih programov podrobneje analizirati poslovanje vsake delovne organizacije v sklopu sestavljene organizacije z vidika racionalnejšega poslovanja v letu 1984.

Kljub visoki proizvodnji in z drugimi ukrepi izgube ni bilo mogoče prepre- čiti. Zaradi družbene kontrole cen ni bilo mogoče uveljaviti zakona o energetskem gospodarstvu v tistih določilih, ki uporabnikom in izvajalcem nalagajo, da v energetski skupnosti samoupravno sprejemajo energetsko bilanco s kriteriji in merili za oblikovanje cen, ki bi pokrivale stroške nemotenega obratovanja.

V letu 1984 ima elektrogospodarstvo in premogovništvo z vidika pokrivanja stroškov ugodnejši start. Razkorak med planiranimi stroški poslovanja in prihod- kom je ovrednoten v elektroenergetski bilanci manj kot preteklo leto, vendar

samo ni sposobno prenesti bremena izgub iz leta 19 83, ne da bi nastopile motnje pri oskrbi z električno energijo in premogom. Zato Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga, da poročilo o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu in predlagani zakon skupno z amandmajem sprejmete.

In še odgovor na delegatsko vprašanje. Skupina delegatov za Zbor združene- ga dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva, 3o. okoliš, s sedežem v občini Celje je zastavila naslednje vprašanje?

Ali je nastala izguba z uporabo električne energije samo v Sloveniji? Ko- liko električne energije smo odstopili ostalim republikam izven naše republike in ali so tudi oni udeleženci v pokrivanju izgube? Menimo, da zakon tega ne predvideva, zato predlagamo, da se izguba krije izključno prek cene električne energije v gospodarstvu, kar bi imelo za posledico varčevanje z električno energijo. Zakaj največji porabniki ne plačujejo za električno energijo višji prispevek od ostalih manjših porabnikov? Zakaj so bila porabljena sredstva, ki smo jih združevali v elektrogospodarstvu od leta 1976 do 1983 in katerim smo se tudi samoupravno odpovedali? V zvezi s tem nas zanima, kakšni so osebni dohodki v tozd, kot na nivoju delovne organizacije in sozd?

Na navedena vprašanja dajemo naslednje odgovore.

1. Elektrogospodarstvo Slovenije je prodalo v SR Sloveniji v letu 1983 7.999,4 GWh električne energije po povprečni ceni 271,32 par za kwh. Izven Slo- venije pa so prodali 12ol,2 GWh po povprečni ceni 396,3 par za kwh. Cena elek- trične energije, prodane v druge republike, je bila oblikovana po dejanskih

(10)

2. Deloma je odgovor dan že skozi prikaz številk odgovorov na prvo vpra- šanje. Dobave drugim sistemom so se vršile v okviru pravilnika o kriterijih za sklepanje dogovorov in pogodb o izvajanju in kupoprodaji električne energije z elektroenergetskimi sistemi izven Slovenije, v katerem je določeno, da morajo cene za take dobave pokrivati najmanj stroške proizvodnje te energije.

Energijo smo torej prodajali drugim sistemom, ne uporabnikom, v okviru navedenega pravilnika, pri čemer smo dosegli v povprečju cene, ki so pokrivale vsaj stroške za te dodatne dobave. Tako drugi sistemi niso udeleženci za pokrivanje izgube v Sloveniji.

3. Višina prispevkov od porabljene električne energije je za vse uporabni- ke določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Interesne skupnosti elek-

troenergetike za obdobje 1976-198o in za obdobje 1981-1985 v 17. členu ter v spremembah sporazuma za obdobje 1981-1985, ki so bile sprejete na Skupščini ISE 14.2.1984 v 11. členu. Iz navedenega 17. in 11. člena je razvidno, da imajo uporabniki nad llo kilovoltov nižjo stopnjo prispevka na prodano kilovatno uro, vendar imajo občutno višji prispevek za povečano priključno moč, ki je izraču- nana tako, da so obremenitve, ki jih prispevajo za razširjeno reprodukcijo, enake za vse skupine uporabnikov ob upoštevanju stroškov, ki so na posameznih na- petostnih nivojih.

4. V obdobju 1976-198o je bilo investiranih 21 milijard 426 milijonov dinarjev, od tega 65 % iz združenih energetskih sredstev po samoupravnem sporazumu ISE. Ta sredstva so bila porabljena za graditev 764 Mw v proizvodnih objektih 14oo MVA transformacije 38o kV, 6oo MVA v transformaciji 22o kV, 226 km daljnovodov prenosa llo kV, 147 kilometrov daljnovodov distribucije llo kV, lo7o MVA v transformaciji llo kV distribucije, v naprave za pridobitev 18,6 milijonov ton nakopanega lignita in 5,2 milijonov ton nakopanega rjavega premoga ter vlaganje v začetek izgradnje rudnika urana Žirovski vrh in Nuklearne elektrarne Krško.

V obdobju 1981-1983 je bilo investiranih 21 milijard 261 milijonov dinarjev, od tega 84 % združenih energetskih sredstev po sporazumu in zakonu v letu 1981. Ta sredstva so bila porabljena za zgraditev 332 MW v proizvodnih objektih, 4o km daljnovoda 38o kV, 15o MWA v transformacij i 22o kV, 24 km daljnovoda distribucije llo kV, 52 MWA transformacije llo kV distribucije, v naprave za pridobivanje 15o milijonov ton nakopanega lignita in 5,1 milijona ton rjavega premoga ter vlaganje v elektroenergetske objekte, ki so tik pred dokončanjem, kot na primer termoelektrarna Toplarna Ljubljana II 5o MV, Hidroelektrarna Sol- kan 31 MW, Ugljevik termoelektrarna loo MW ter Rudnik urana Žirovski vrh.

5. Neto osebni dohodki na delavca v elektrogospodarstvu so v letu 1983 znašali 21.loo dinarjev, v premogovništvu pa 26.121 dinarjev. Povprečni neto osebni dohodek delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela elektrogospodarstva je znašal 19.743 dinarjev, v delovnih organizacijah pa 2o.535 dinarjev.

Gospodarstvo je v letu 1983 izplačalo neto osebni dohodek na delavca v višini 18.171 dinarjev. Razlika v primerjavi z gospodarstvom izhaja iz višje kvalifikacijske strukture zaposlenih in težjih pogojev dela. Zato je realneje, če primerjamo povprečni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca, ki je bil v 1981 letu v elektrogospodarstvu za 11 % višji od povprečja v gospodarstvu. Preostali del razlike gre na račun težjih pogojev dela, kot so povprečno v gospoarstvu, in sicer: v elektrogospodarstvu opravlja dela v treh izmenah v turnusih kar 19 % delavcev za razliko od gospodarstva, kjer je takih delavcev le 8,3 %; v letu 1981 je bilo v elektrogospodarstvu dejansko opravljenih 15o ur mesečno na delavca ali 4,2 % več kot v gospodarstvu; višje starostno povprečje, ki znaša v elektrogospodarstvu 38 let, v gospodarstvu pa 34 let, prav tako vpliva na večji delež osebnega dohodka iz minulega dela. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala. Želijo poročevalci delovnih teles besedo? (Ne.)

Pričenjam razpravo. Besedo ima tovarišica Terezija Donko, področje gospodarstva, 47. okoliš, Lendava.

(11)

delegati! Skupina delegatov za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, gospodarsko področje iz občine Lendava je k poročilu o uresničevanju sklepov Skupščine SR Slovenije od 29.6.1983, k poročilu o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu in stanju ter razvoju energetskega gospodarstva sprejela naslednje ugotovitve, stališča in pripombe.

1. Ugotavljamo, da poročilo nakazuje relativne uspehe, pa tudi relativni optimizem na področju raziskav, kljub težavam, s katerimi se srečujemo v energetskem gospodarstvu.

2. Zavedamo se posebnega družbenega pomena, ki ga ima energetsko gospodarstvo za naš nadaljnji razvoj. Posebej lahko izpostavimo elektrogospodarsko kri- zo minulo jesen. Pri tem pa se postavlja vprašanje,khko bomo v prihodnje pre- magali take krize. Pesimizem pogojuje dejstvo, da je k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samouprav- ne interesne skupnosti elektrogospodarstva v Sloveniji pristopilo le 6o,5 % potencialnih podpisnikov.

3. Podpiramo napore Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, kot tudi elektrogospodarstva z namenom, da se končno lotimo sistematičnega reševanja tega problema. Vsakoletno pokrivanje izgub v energetskem gospodarstvu stanje le poslabšuje. Podpiramo predloge, da s ceno energije v celoti pokrivamo enostavno reprodukcijo ter vsaj delno razširjeno reprodukcijo, saj se v nasprotnem primeru lahko ponovi stanje iz pretekle jeseni, in to še v hujši obliki. Zlasti pa podpiramo vse napore v smeri intenzivnih raziskav vseh primarnih virov energije in čimprejšnjo realizacijo koriščenja teh virov energije.

V lendavski občini so sedanje raziskave premoga že dale pozitivne rezulta- te. Ocenjuje se, da znašajo zaloge premoga okoli 6o milijonov ton, to pa je količina, ki pogojuje upravičenost pristopa k raziskovalnemu odkopu že v letoš- njem letu. Intenzivno se pristopa tudi k raziskavam nafte in plina, kjer uspešno sodelujejo strokovnjaki INA Nafta Lendava, Nafta plina iz Zagreba ter strokovnjaki iz sosednje republike Madžarske.

V teku je tudi investicijska izgradnja llo kW omrežja Ljutomer Lendava, kar bo omogočilo našemu gospodarstvu boljšo oskrbo z energijo, nudilo pa bi tudi pogoje za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini.

4. Skupina delegatov sprejema predloženo poročilo s tem, da podpira tudi zagotavljanje potrebnih sredstev za nadaljnji razvoj .novih proizvodnih kapaci- tet, saj je uvožena energija za nas draga, razen tega pa moramo za njo odšteti devizna sredstva, ki nam že tako ali tako primanjkujejo.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. Besedo ima tovariš Janko Maček, področje gospodarstva, 14. okoliš, Radovljica.

Janko Maček: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Delegacija občine Radovljica za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije je na sejah 12. in 19. aprila obravnavala poročilo o uresničevanju sklepov Skup- ščine SR Slovenije z dne 29.6.1983 k poročilu o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu in stanju ter razvoju energetskega gospodarstva in tudi predlog za izdajo zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva ter se z obema strinja. Kljub temu pa je naša delegacija sklenila, da opozori na problem predvidene izgradnje čelne akumulacije za hidrocentralo Radovljica, katere izgradnja je predvidena v tem dokumentu. Čeprav je gradnja hidrocentrale Radovljica predvidena za poznejši čas, vendar pa predpriprave in zbiranje dokumentacije za to hidrocentralo tečejo.

Naša občinska skupščina je v letu 198o naročila študijo o predvidenih regio- nalnih objektih v prostoru občine, to je hitre železnice, hitre ceste, visokona- petostnega daljnovoda ter tudi hidrocentrale Radovljica pri Urbanističnem inšti- tutu SR Slovenije in jo je kasneje tudi obravnavala na sejah vseh zborov občin- ske skupščine v decembru leta 1983. Tedaj so delegati vseh zborov po temeljiti obrazložitvi škode in posledic, ki bi jo izgradnja hidrocentrale Radovljica

(12)

sko javnost, da bi imela možnost ob temeljiti razpravi izreči objektivno sta- lišče. Občani Radovljice menijo, da bi zanesljivo vsa slovenska javnost naspro- tovala gradnji, če bi vedela, kako grob poseg je to v najlepši del Slovenije vključno z Bledom in Triglavskim pogorjem. Zato ta izgradnja ni samo problem občanov Radovljice, temveč problem vseh. Slovencev.

Predvidena izgradnja hidrocentrale naj bi bila kombinacija hidroenerget- skega objekta in objekta za uravnavanje spodnjega toka Save in talnice za pit- no vodo. Zajezitev naj bi bila približno 1 km pod sotočjem obeh Sav ter naj bi voda poplavila približno 8 km2 površine po strugah obeh Sav, ki v ostrem kotu objemata Bled. Zgornji pas zajezitev bi segal po Savi Dolinki do hidrocentrale Zasip, to je približno 11 km, na Savi Bohinjki pa bi zajezitev segala do mostu na Bohinjski Beli približno 12 km. Umetno jezero naj bi bilo kar šestkrat večje od Blejskega jezera, največje možno nihanje gladine bi bilo 2o m, kar pomeni, da bi voda pokrivala 4 km2 poplavljenega terena, ogromne površine dna in obre- žij bi bile blatne in leglo vsega mogočega mrčesa. Ker bi bilo jezero na ob- močju devete potresne stopnje, bi verjetno povzročilo večjo potresno nevarnost.

Zaradi neugodne sestave tal bi zaradi nihanja prihajalo do rušenja brežin ter drsenja posameznih površin, kar bi povzročilo dodatne nevarnosti in uničevanje delov naselij in prometnic na tem tako razgibanem območju.

Hidrocentrala Radovljica bi s svojim akumulacijskim bazenom popolnoma iz- maličila ta del gorenjske krajine, ki je najbolj naravno ohranjen del Sloveni- je. Jezero bi gotovo povzročilo spreminjanje mikroklime, meglenost bi se pove- čala, kar ne bi bilo koristno za gospodarstvo na tem območju. Hidrocentrala bi imela relativno majhen energetski učinek, le 27 MW. Zaradi izrazito neugodnih tal ter propustnosti bi bila taka gradnja daleč nesorazmerna z njeno koristno močjo. Vendar se kljub vsemu priprave nadaljujejo, čeprav o tem ni bilo objavljeno celotno gradivo, na podlagi katerega bi se širša javnost lahko že sedaj opredelila. Ugotovili smo, da je samo v planu študij o vodnem gospodarstvu za leti 1984 in 1985 predvideno 12 milijonov dinarjev za raziskavo o utemelje- nosti te hidrocentrale.

Če bi na podlagi vseh podatkov, ki so že znani, odločali, bi lahko ugotovili, da je škodljivo zapravljati nadaljnja sredstva, ker jih nikdar nihče ne bo mogel opravičiti. Občani Radovljice se zavedamo, da smo del slovenske skupnosti in da si ne moremo lastiti nobenih posebnih pravic. Želimo pa le opozo- riti, da do tega posega ne sme priti. 0 tem smo prepričani posebno zato, ker je izgradnja takega objekta neekonomična, neizmerljiva pa bi bila škoda, ki bi jo ta objekt povzročil. Vemo, da se bodo gradile hidroelektrarne, vendar bodo te poleg neposrednih koristi v elektroenergetskem smislu neposredno vpli- vale na izboljšavo krajine, bodisi z izsuševanjem močvirij ali namakanjem polj, kar velja predvsem za elektrarne na Dravi in Muri. Razumljivo nam je, da že sedaj nekateri pripominjajo, češ če boste hoteli graditi gospodarske objekte in boste potrebovali zanje tudi elektroenergijo, boste morali dopustiti tudi neprijetne posege v neposredni okolici. S tem se v celoti strinjamo, vendar menimo, da Slovenci industrijskih objektov, za katere ne bi imeli osnovnih

surovin, delovne sile in tudi ne energije, ne rabimo, gradili naj bi jim tam, kjer to imajo, pa četudi v drugih republikah. Naši občani so na zborih v kra-

jevnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah, borci pa na vseh občnih zborih svojih organizacij povedali, da je tak poseg nedopusten, ker je neutemeljen in je dovolj splošnih dokazil in zahtev, da vse te priprave in raziskave prenehajo.V tem smislu je bila dana polna podpora sklepom vseh zborov občinske skupščine,z zahtevo, da se o nameravanem posegu javno spregovori. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala! Pismenih prijay za to točko dnevnega reda nimam več. Želi še kdo razpravljati? (Da.) Besedo ima Ivan Vušnik, gospodarsko področje, 36. okoliš, Ravne na Koroškem.

Ivan Vušnik s Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši! Iz poročila o uresničevanju sklepov zbora združenega dela naše skupščine v zvezi z izvajanjem zakona o energetskem gospodarstvu in stanjem ter razvojem tega gospodarstva, kakor tudi iz analize poslovanja in vzrokov, ki so pripeljali do izgub v organizacijah združenega dela elektrogospodarstva in premogovništva, je nedvomno razbrati, da je eden pomembnih elementov izgube cena električne ener-

(13)

tem se želim omejiti na dve kategoriji odjemalcev, in sicer na neposredne in na gospodinjstva.

Rast cen se kaže v zakonitosti, da se cene električne energije, ki vklju- čuje prispevke, vezane na kWh, podvoji približno vsake tri leta, z manjšimi razlikami za posamezne kategorije odjemalcev. V primerjalnem obdobju je imelo najpočasnejšo rast gospodinjstvo, približno 3,4 leta, da se mu cena podvoji, najhitrejše pa Železarna Jesenice 2,7 leta. Zaradi teh navidez majhnih razlik so se bistveno spremenila razmerja med cenami posameznih kategorij odjemalcev.

Medtem ko se delež cene za neposredne odjemalce v povprečni ceni v SR Sloveni- ji v teh letih skoraj ni spreminjal, je v gospodinjstvu ves čas padal? 1974.

leta je bil na primer še 34 % nad povprečjem republike, 1984. leta pa 2 % pod povprečjem republike. Spreminjanje teh cenovnih razmerij vsekakor nima ekonom- ske podlage, pomeni pa nenehno in širši javnosti neopazno prelaganje bremen na sicer že močno preobremenjeno gospodarstvo, predvsem na proizvajalce surovin, katerih gospodarski položaj je vse prej kot ugoden.

Predvideno podaljšanje visokih sezon v celo leto bo neposrednim odjemal- cem podražilo električno energijo za nadaljnjih 5o %, skupno s podražitvijo 24. decembra lanskega leta, ko smo jo podražili za 5o par, pa kar za 12o %. Da bo podoba nekoliko jasnejša, naj omenim, da poraba neposrednih odjemalcev zna- ša približno tretjino celotne porabe v naši republiki.

Jasno je, da elektrogospodarstvu povečanje cen za te odjemalce daje velike finančne učinke, obenem pa ne prizadene osebnega standarda in družbi na sploh ne povzroča posebnih pretresov, ki bi jih zagotovo, če bi na podoben na- čin povečevali ceno električne energije vsem ostalim kategorijam, predvsem gospodinjstvu.

Iz povedanega izhaja, da so cenovna razmerja med kategorijami umetna in da na tem področju še nimamo urejenih ekonomskih odnosov. Posledice teh razmerij se že in se še bodo glede na razmerja cen ostalih energetskih medijev odra- zile na povečani in pretirani porabi razmeroma cenene električne energije v gospodinjstvu in ostalem odjemu, kar bo povzročilo še večje zastoje v industrij- ski proizvodnji zaradi pomanjkanja elektroenergije - namreč, če jo nekje pora- bimo več, jo bomo zato morali drugje porabiti manj.

Nesorazmerno povečanje cen električne energije za neposredne odjemalce - ne glede na naše spoznanje, da bomo vendarle prisiljeni energijo plačevati vedno dražje - bo iirelo negativne posledice za vse porabnike surovin in polizdel- kov, kar bo povzročilo dodatne pritiske na cene in rast inflacije.

Zaradi tega menim, da bi ob sprostitvi cen morali uveljaviti tudi ustrezna cenovna razmerja med vsemi kategorijami odjemalcev, ki naj imajo ekonomsko osnovo oziroma naj bodo sorazmerna stroškom, ki jih posamezne kategorije odjemalcev povzročajo v elektroenergetskem sistemu. Odsotnost ekonomskih Zakonito- sti na tem področju, katerih rezultat so sedanja določanja cene električne energije, in odnosov med posameznimi kategorijami odjemalcev, mora spodbuditi tudi naš zbor in ga vključiti v prizadevanje za razreševanje tega problema s ciljem, da tudi domača energija dobi ustrezno tržno ceno. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. Želi še kdo od delegatov razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče, potem predlagam naslednje. Razpra- va tovariša Vušnika se nanaša tudi na 4. točko dnevnega reda, pri. kateri bomo govorili o spremembi zakona o cenah, o dogovoru o cenah in nekoliko manj o pro- jekciji cen. Zato prosim predstavnika Izvršnega sveta, da spregovori tudi o tem, kakšne novosti prinaša sprememba zakona o cenah, in odmrznitvi cen na področju električne energije.

Na vprašanje tovariša Mačka iz Radovljice glede izgradnje hidrocentrale pa mislim, da bi lahko dobili odgovor že na današnji seji. Bi lahko na vprašanje odgovoril tovariš Milan Krajnik, direktor SOZD-a elektrogospodarstva? (Da.)

Milan Krajnik: Tovariš predsednik, tovariši delegati! Na zastavljeno vprašanjem dajem naslednjo obrazložitev. Kot veste, je sedaj v fazi projektiranja spodnja Sava, in sicer od Zidanega mosta navzdol, ki naj bi se

(14)

do 199 8. leta. Jasno pa je, da s tem Sava ni izčrpana, ostane še ves del od Zidanega mosta navzgor, ki je perspektiva naše izgradnje na Savi po letu 199 8.

Vendar pa so nekatere študije celotnega toka reke Save potrebne že sedaj zaradi izgradnje spodnjega dela Save. Tako bomo dobili dovolj strokovnih podlag za projektiranje spodnjega dela Save in urejanja celotnega porečja. V tem smislu sedaj potekajo študije celotne reke Save in tudi tega dela, o katerem je govoril delegat iz Radovljice.

Ko bomo imeli nekaj teh študij pripravljenih, bomo imeli tudi podlago za strokovne razprave o teh vprašanjih. Takrat se bomo lahko tudi opredelili za najboljšo varianto urejanja in elektrifikacijo zgornjega toka reke Save.

Predsednik Martin Mlinar; Hvala lepa. Menim, da je odgovorjeno na vprašanje, zakaj se vršijo te raziskave, do odločitve o tem, ali bo v Radovljici hidrocentrala ali ne in bo, sodeč po tem, kar smo danes slišali, še dovolj možnosti, da na to vplivamo.

Želi še kdo razpravljati k 1. točki dnevnega reda? (Nihče.) Če ne želi nihče razpravljati, potem zaključujem razpravo in dajem predloženi sklep na glasovanje.

Kdor je za predloženi sklep, naj prosim glasuje! (137 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predloženi sklep soglasno sprejet.

Obveščam zbor, da so pooblastila za današnjo sejo oddali še naslednji to- variši: Bernard Krivec, področja gospodarstva, 3o. okoliš, Celje, Zora Marko- vič, področje gospodarstva, 37. okoliš, Krško, Dušan Gacin, področje kmetijstva, 4. okoliš, Postojna in Franc Vreže, kmetijsko področje, 9. okoliš, Žalec. Tako je za današnjo sejo oddalo pooblastila 141 delegatov.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na predlog zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevkov iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva.

Predlog zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Zakon je bil na dnevnem redu seje zbora za 28.

marec 1984 in je bil na predlog predstavnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slo- venije odložen z dnevnega reda omenjene seje.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je predlagal Skupščini SR Slovenije, da predloženi zakon sprejme na podlagi 3o9. člena poslovnika Skupščine SR Slo- venije, to je po hitrem postopku. Razlogi za tak postopek so navedeni v pismu Izvršnega sveta, ki ste ga prejeli hkrati z zakonom. Želi morda predstavnik Izvršnega sveta besedo? (Ne želi.)

Sprašujem delegate, ali želijo o predlogu Izvršnega sveta, da zakon obravnavamo na podlagi 3o9. člena, razpravljati? (Ne.) Če ne želi nihče razpravljati, potem dajem predlog Izvršnega sveta na glasovanje.

Ugotavljam, da je predlog Izvršnega sveta, da se zakon sprejme po hitrem postopku, soglasno sprejet.

Kot gradivo ste prejeli analizo poslovanja in vzrokov, ki so pripeljali do izgub v sestavljeni organizaciji združenega dela elektrogospodarstva in pre- mogovništva v letu 1983, predlog aktivnosti za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v letu 19 84, ki je bil objavljen v Poročevalcu št. 9, v Poroče- valcu št. lo pa je bil objavljen popravek uvodnega besedila k analizi.

K predlogu zakona ste prejeli tudi amandmaje Izvršnega sveta Skupščine SR

(15)

ka Skupščine SR Slovenije kot sestavni del zakonskega predloga, dodatno poro- čilo Odbora za finance, poročilo Odbora za družbenoekonomski razvoj in danes poročilo Zakonodajno-pravne komisije.

Ker smo uvodno poročilo k tej točki poslušali, sprašujem, ali želijo po- ročevalci delovnih teles besedo? (Ne želijo.)

Pričenjam razpravo. Besedo ima tovariš Janko Blas, področje gospodarstva, 27. okoliš, Krško.

Janko Blas: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati!

Delegacija z gospodarskega področja, Posavje in Zbor združenega dela Skupščine občine Krško sta ob obravnavi predloga zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva podprla sprejem zakona, vendar pa sta zavzela naslednje stališče.

Delegacija poudarja, da je bilo na izgubo na tem področju opozorjeno že med letom 19 83. Zato bi moral biti tak interventni zakon sprejet že v letu 1983, saj bi tako pravočasno preprečili negativne učinke izgub v elektrogospodarstvu in premogovništvu v SR Sloveniji. Taka intervencija, ki je sicer v tem trenutku nujna, je nedopustna, saj je zaradi inflacijskih gibanj ter tečajnih razlik problem elektrogospodarstva in premogovništva še večji.

Iz poročila Zveznega izvršnega sveta ob razgovorih z Monetarnim denarnim skladom o posojilu, ki ga je Zvezna skupščina že potrdila, je razviden način in metoda oblikovanja cen na področju elektrogospodarstva in premogovništva ter za energijo na sploh. Delegacija meni, da se metoda prek interventnega zakona za dodatno združevanje sredstev za pokrivanje izgub v teh sistemih ne sme več ponavljati, saj se morajo cene oblikovati tako, da bodo zagotovile enostavno in razširjeno reprodukcijo v elektrogospodarstvu in premogovništvu.

Delegacija meni, da so osebni dohodki v elektrogospodarstvu v primerjavi z osebnimi dohodki v drugih gospodarskih dejavnostih izredno visoki.

Poleg tega opozarja delegacija na problem neorganiziranosti v elektrogospodarstvu in na neizkoriščene notranje rezerve glede strokovnega kadra v nekaterih organizacijah združenega dela elektrogospodarstva, saj bi določeni strokovnjaki lahko pokrivali potrebe drugih organizacij združenega dela elektrogospodarstva. Hvala lepa!

Predsednik Martin Mlinar: Hvala! Besedo ima tovarišica Mari- ja Drofenik, področje gospodarstva, 4. okoliš, Ljubljana Šiška.

Marija Drofenik: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Delegati ugotavljamo, na podlagi izračuna obveznosti v konkretnih organizacijah združenega dela, da je predvidena uvedba novega prispevka iz dohodka za pokrivanje sredstev enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogov- ništva previsoka, saj bo le-ta obveznost organizacij združenega dela višja od samega davka iz dohodka v letu 19 83.

Menimo, da bi bilo treba predlagati realnejšo stopnjo prispevka. Predlaga- mo tudi, da se od obveznosti plačevanja vsekakor izvzamejo delovne skupnosti, ker tudi ta del obveznosti v končni fazi bremeni dohodek organizacij združenega dela in realno pomeni višjo stopnjo obremenitve gospodarstva. Hvala!

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa! Besedo ima tovariš Peter Jaklič, gospodarsko področje, 32. okoliš, Mozirje-Titovo Velenje.

Peter Jaklič: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Podal bi mnenje REK Franc Leskovšek Luka iz Velenja, in sicer k 2. in k 4. točki.

REK Titovo Velenje je v letu 1983 dosegel v obeh energetskih organizacijah

(16)

oskrbi našega gospodarstva z električno energijo in premogom. Tako je v rud- niku lignita Velenje dosežena proizvodnja 5 milijonov 25 tisoč ton lignita, kar je 6,9 % nad energetsko bilanco. Termoelektrarne Špštanj pa so načrtovano proizvodnjo presegle kar za 47 % in s količino milijarde 77 milijonov kWh na- domestile izpad hidroenergije, izdatno pa pomagale tudi drugim republikam. S temi dosežki smo znatno omilili težko energetsko situacijo v SR Sloveniji, pa tudi v drugih delih države. Kljub nadplanski proizvodnji sta tako TEŠ kot RLV zaključila poslovno leto z izgubo v skupnem znesku 8o7,9 milijonov dinarjev, od tega RLV 6o3,9 milijonov in TEŠ 2o4 milijone dinarjev.

Ker so bili v letu 19 83 v elektrogospodarstvu stroški za proizvedeno elek- trično energijo pokriti le v višini 86 %, celotnega izpada prihodka nikakor ni bilo mogoče pokriti z notranjimi ukrepi. Zaradi prenizkih prodajnih cen električne energije in premoga so energetske organizacije združenega dela REK kljub izvajanju programa za izboljšanje poslovanja ob inflacijskem večanju proizvodnih stroškov in nedoseganju planiranega skupnega prihodka iz prometa

z električno energijo zaključile lansko poslovno leto z nekrito izgubo v viši- ni 655,4 milijona dinarjev.

Do izgube v RLV in TEŠ ne bi prišlo, če bi se v praksi realizirale pred- postavke, ovrednotene v elektrogospodarski bilanci za leto 1983, na kar pa delavci nimajo dovolj vpliva. Veljavne prodajne cene so tudi lani onemogočile normalno poslovanje ozd v okviru enostavne reprodukcije. Stroški proizvodnje tako v RLV kot TES so bili na enoto proizvodnje doseženi v okviru plana. V masi so posamezne vrste stroškov sicer nekoliko nad planom, kar pa je predvsem pri- pisati bistveno večji količinski proizvodnji in inflacijskim gibanjem, ki so

znatno prekoračila določila resolucije.

Sredstva za bruto osebne dohodke so v letu 19 83 glede na leto 19 82 v REK-u v masi povečana za 27,9 %. Upoštevajoč porast zaposlenih za 2,8 % in povečanje prispevnih stopenj, so se neto osebni dohodki na zaposlenega mesečno povečali le za 21,3 %, v SR Sloveniji pa za 27 %. Ob porastu inflacije v Slo- veniji v letu 19 83 so se realni osebni dohodki v REK-u lani znatno znižali in sicer približno za 15 %.

Ob tej problematiki velja omeniti, da omenjeni delovni organizaciji že vrsto let močno pesti pomanjkanje likvidnih sredstev, kar nenehno ogroža izpolnjevanje planov proizvodnje, vedno znova pa se odpira tudi vprašanje nabave najnujnejše opreme in repromaterialov ter rezervnih delov.

Ne glede na navedene pomanjkljivosti se ob moderni tehnologiji in organizaciji dela ter zavesti delavcev tudi v letu 1984 nadaljujejo pozitivni trendi iz preteklega leta, smiselno izpolnjevanje proizvodnih nalog. Tako je na primer v prvih treh mesecih letošnjega leta proizvodni plan RLV presežen za 4,1 %, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa kar za 11,9 % ali približno za 154 tisoč ton lignita.

Ker se od energetskih organizacij združenega dela v Sloveniji vključno ozd REK tudi v letu 1984 ponovno pričakuje visoko fizično proizvodnjo, kar pa je nerealno brez izvedbe predlagane finančne sanacije, pomoči vsega združenega de-

la SR Slovenije, pričakujemo razumevanje in podporo delegatov za predlog Izvrš- nega sveta Skupščine SR Slovenije. Vsi skupaj smo soodgovorni za rešitev druž- benoekonomskega položaja delavcev v slovenski energetiki in uveljavitev števil- nih sklepov in stališč, sprejetih v preteklih letih v tej Skupščini kot tudi v drugih organih. Hvala lepa!

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa! Besedo ima tovarišica Marija Masnec, področje gospodarstva, 31. okoliš, Žalec.

Marija Masnec: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva iz Žalca je na sejah 23. marca in 19. aprila obravnavala predlog zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva in sprejela naslednje pripombe.

(17)

celoti v skladu s programom gospodarske stabilizacije, iz katerega bodo razvidni nosilci nalog in roki za njihovo izvršitev.

2. Kmetijstvo kot panoga je v primerjavi z ostalimi porabniki energije med manjšimi potrošniki, zato predstavlja predlagani zakon zelo veliko dodatno obremenitev glede na porabljeno energijo. Kmetijstvo kot prednostna panoga in tudi relativno majhen potrošnik energije bo s takšno pavšalno obremenitvijo nesorazmerno obremenjeno na enoto porabljene energije v primerjavi z večjimi potrošniki.

Glede na zbrane pripombe skupina delegatov predlaga, da ne bi linearno obremenjevali dohodka gospodarstva v procentnem deležu, ampak da bi polovico potrebnih sredstev zbrali s predlagano rešitvijo, drugo polovico pa na osnovi porabljene energije po posamezni organizaciji. Hvala lepa!

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovariš Milan Krajnik, direktor sozd Elektrogospodarstvo Slovenije.

Milan Krajnik: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! V svoji razpravi ne bi ponavljal tega, kar ste dobili kot gradivo na klop in o čemer ste imeli priložnost razpravljati. Kljub temu pa bi vendarle opozoril na nekatera vprašanja, tako da bi se delegati lažje odločali o sprejetju navedenega zakona.

Iz dosedanjih razprav izhajajo nekatera vprašanja, ki se nanašajo na način izvajanja zakona, na prispevek in na njegovo višino. 0 tem bi rekel naslednje.

Postopek sanacije elektrogospodarstva in premogovništva še ni začel takrat, ko smo izdelali zaključni račun in ugotovili stanje po zaključnem računu, tem- več veliko prej, ko smo na podlagi šestmesečnih podatkov ugotavljali problematiko in videli, kakšne so možnosti za razreševanje te problematike. Zato smo že v juniju mesecu sprejeli program ukrepov za sanacijo v elektrogospodarstvu, ki je šel v naslednjih smereh: bistveno ali maksimalno povečati proizvodnjo, pri čemer smo imeli tudi možnost dobave električne energije za druga tržišča in tam doseči polno ceno električne energije, na drugi strani pa na program notranjih ukrepov za zmanjšanje stroškov v elektrogospodarstvu, s čimer bi seveda vpliva- li tudi na zmanjšanje obsega izgub. Tako je naš prispevek notranjemu programu ukrepov ustvaril okoli 5oo milijonov dinarjev pozitivnega učinka, pri čemer je težko do konca valorizirati učinek sodelovanja z drugimi republikami, ki je prav gotovo pomemben in bistven, kajti ko razdelimo stroške, se tudi ti stroški proporcionalno po kilovatni uri znižujejo.

Drugo, kar je treba reči, je to, da smo v tej fazi skupaj z republiškimi organi in v sodelovanju s SDK in drugimi izločili vse tisto, kar ni najbolj nujno, da se vključi v dohodek leta 1983. Tako smo na primer v neuklearki 2,8 nove milijarde očistili amortizacije, obresti in nuklearnega goriva, kar ne pomeni, da ti stroški niso prikazani, vendar smo jih v bistvu prenesli, da tako rečem, na bodoči dohodek z ene strani, z druge strani pa nam je precej pomagal reprogram glavnic, ki pa posledično povzroča nove obresti in podražitve.

Razprave so potekale v dveh smereh, in sicer, ali je elektrogospodarstvo v tej izgubi nekaj oblikovalo, kar mu ne pripada ali ni in ali je to dejansko raz- čiščeno do te mere, da se delegati lahko jasno opredelijo za sprejem takega za<- kona. Moram reči, da se ti dve zadevi nanašata predvsem na oblikovanje skladov skupne porabe v elektrogospodarstvu in premogovništvu in na problem osebnih dohodkov, o čemer se je veliko govorilo, vendar informacije največkrat niso bile celovite. Zato bi vas zelo na kratko seznanil s problematiko tega področja.

Če bi elektrogospodarstvo in premogovništvo poslovalo brez izgube, bi po kriterijih, ki veljajo v ostalem gospodarstvu, lahko oblikovala 1 milijarda 13o milijonov za sklad skupne porabe. Ker pa elektrogospodarstvo ni poslovalo pozi-

tivno, ampak je nekaj več kot 4o tozdov v elektrogospodarstvu in 9 tozdov v premogovništvu od skupno 14o tozdov poslovalo z izgubo, pomeni, da so le tozdi, ki so poslovali pozitivno, oblikovali sredstva sklada skupne porabe, seveda v zmanjšani obliki; ta razlika ni nobena razlika nečesa, kar bi elektrogospodar-

(18)

okviru 5oo milijonov, o katerih je bil govor, in ki pomenijo predvsem stanovanjsko problematiko sklada skupne porabe, del tega je tudi prenos neplača- nih računov iz 19 82 leta, ko smo poslovali z izgubo in nismo mogli oblikovati skladov skupne porabe, drugi del pa se nanaša na tekočo problematiko leta 1984»

To pomeni, da bo ostalo teh 39 milijard problem elektrogospodarstva še naprej in jih bo treba pokriti, izvzeli pa smo jih v tem trenutku iz ugotovljene izgube. Pri tem moram poudariti, da zakon o benafikaciji delovne dobe rudarjev zahteva 35o upokojitev v letošnjem letu več, kot so normalno upokojitve. Tako ostaja ta problem za nas odprt, zadostili pa smo, da tako rečem, besedi zakona in je to treba v tem smislu tudi razumeti.

Naslednji problem so osebni dohodki. Pripravili smo analizo osebnih dohodkov in naj povem, da elektrogospodarstvo in premogovništvo v letu 1983 nista povečali osebnih dohodkov nad stopnjo rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu in je v okviru stopnje rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu.

Tretje vprašanje je vprašanje skladov skupnih rezerv, to je llo milijonov skupnih rezerv. Skupščini smo predložili predlog za saniranje Izgube pred 23.

februarjem, 23. februarja pa je bil sprejet zakon, po katerem se stopnja pove- ča od 2 na 4 %. Del teh sredstev izhaja iz te povečane stopnje in je pravilno, da ga naknadno vključimo. Drugi del teh sredstev pa pomeni, da smo tudi mi, tako kot vse ostale delovne organizacije med letom izdvajali v republiški in občinski rezervni sklad, in je del tega denarja papirnat? kot zgubaši imamo vso pravico da ga refundiramo in vključimo v zaključni račun. Ta postopek se v tem trenutku dejansko tudi izvaja. Tako ti seštevki pomenijo teh 5o milijonov.

Naj povem še naslednje. V elektrogospodarstvu in premogovništvu so cene v letu 1983 porastle za 21,5 %. To je bil plus, medtem ko so stroški s stroški elektrogospodarstva in premogovništva, se pravi osnovne dejavnosti, v skupnem prihodku na indeksu 1 : 14o. Vidi se velik razkorak med stroški in povečanjem cen električne energije. Menimo pa, da bomo v letošnjem letu vendarle v nekoliko ugodnejši situaciji, ker sta bili ob koncu leta dve podražitvi, ki sta omo- gočili nekoliko boljši start v letošnjem letu, vendar ta še vedno ni tako velik, da bi lahko vso preneseno izgubo iz preteklih let pokrili v letošnjem letu in da bi lahko optimistično gledali na izid v letošnjem letu.

Zelo pogosto se zastavlja vprašanje organiziranosti in uspeha poslovanja v elektrogospodarstvu. Moram reči, da vztrajno delamo na organiziranosti elektrogospodarstva in premogovništva in da v tem smislu urejamo predvsem probleme glede skupnega prihodka, normativov in standardov za priznavanje skupnega prihodka udeležencev v skupnem prihodku in izostrujemo nekatera osnovna vprašanja boljše investicijske politike in izvajanje investicij in boljšega informativ- nega sistema, ki bi nam omogočal tekoči vpogled, da tako rečem, v knjige vsake- ga našega udeleženca in tekoče ukrepanje.

Napori, ki jih vlagamo,mislim, da so takšni, da jih bomo v okviru roka, ki nam je določen, uresničili.

To je bilo nekaj dodatnih obrazložitev k današnji razpravi, druge menim, da ni potrebno ponavljati. Menimo tudi, da je realno pričakovati, da se bo elektrogospodarstvo na prehodu iz leta 19 83 v 19 84 postavilo na takšno plat-

formo, da se bo lahko vodila skladna politika cen, ki bo omogočala enostavno reprodukcijo.

Odgovoril bi še na vprašanje delegata iz Raven glede problematike cen ve- likih porabnikov. To, o čemer je govoril, pravkar poteka vokviru Interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva, in sicer, da se na osnovi ob- jektiviziranih študij ugotovi, kolikšen je prispevek posameznega odjemnika oziroma kakšen je način odjema posameznega odjemnika in kakšno benifikacijo, da tako rečem, prinaša s svojim odjemom sistemu in da se v tem okviru tudi sprejme nov tarifni sistem, ki je predložen skupščini Interesne skupnosti elektrogospodarstva in pri katerem so sodelovali tudi vsi veliki porabniki.

Predsednik Martin Mlinar; Hvala lepa. Pismenih prijav za razpravo k tej točki dnevnega reda nimam več. Želi še kdo razpravljati? (Da.) Besedo ima tovariš Adi Dečman, področje gospodarstva, 4o. okoliš, Maribor-Tezno.

(19)

Skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, 42. okoliš, Skupščine občine Maribor-Tezno je na svojih sejah 2o.3., 6.4. in 18.4. obravnavala omenjeni zakon in sprejela naslednja stališča.

Delegati smo mnenja, da pomeni ta zakon za organizacije združenega dela velike dodatne obremenitve. Zavedamo se, da je izgubo potrebno pokriti, zato predloženi zakon podpiramo, pri tem pa postavljamo naslednja vprašanja. Neka- tera vprašanja bara izpustil, ker je nanje že odgovorjeno, zastavil pa bom nekatera nova, o katerih bi morali še govoriti.

Katere so tiste tečajne razlike, ki so krive za izgubo? Kateri reproduk- cijski material povzroča take težave? Ali bodo tiste republike in pokrajine, ki jim je Slovenija posojala elektriko, sodelovale pri pokrivanju izgube? Na kak- šen način se bo zagotavljalo, da bodo tudi zavezanci krili svoj delež izgube in s kakšnimi sankcijami se bo ukrepalo proti kršiteljem? Sprašujemo se, kakšni so cilji v predlogih, da bi se ukinil nočni tok? Mi smo proti takim ukinitvam, saj je to ukrep za uravnavanje porabe elektrike v času, ko je poraba velika. Z dosedanjim načinom obveščanja zavezancev plačila se ne strinjamo v celoti, kajti zahtevamo še bolj učinkovit način, ki bo zagotovil lažjo kontrolo sredstev.

Rast cene elektrike neposredno vpliva na materialne stroške in s tem slabša na- šo konkurenčnost na jugoslovanskem trgu, saj je cena elektrike in ostalih prispevkov v drugih republikah nižja. Doseči bi morali enotno ceno elektrike na enotnem jugoslovanskem trgu.

Nadalje ugotavljamo, da je gospodarstvo vedno bolj obremenjeno. Vprašuje- mo, zakaj zakon ne velja tudi za negospodarstvo? Ali krijemo tudi izgubo termoelektrarne v Bosni in Hercegovini, ki smo jo sofinancirali, elektroenergijo, ki bi jo po pogodbi morali dobaviti, pa smo solidarno odvajali v druge republike oziroma je ostala v Bosni in Hercegovini v času energetske krize? Od elektrogospodarstva zahtevamo, da notranje rezerve racionalneje koristi. Od Službe družbenega knjigovodstva zahtevamo podatke o kazalcih poslovanja oziroma kazalcih rezultatov dela elektrogospodarstva Slovenije posamezno za vsako te- meljno organizacijo združenega dela elektrogospodarstva.

Glede na predloženi amandma Izvršnega sveta republiške Skupščine pa skupina delegatov postavlja vprašanje primernosti znižanja odstotka, glede na to, da bo del izgube še vedno ostal nepokrit. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Hvala! Želi še kdo razpravljati?

(Nihče.)

Če ne želi nihče, potem bi razpravo k tej točki prekinil in predlagal naslednje. Ker sta razpravi delegatk iz Šiške in Žalca take narave, da zahteva- ta opredelitev, ali ju obravnavamo kot amandma ali samo kot razpravi, ker je zakon v fazi predloga in ker so tudi nekatere druge razprave opozorile na še odprta vprašanja, predlagam,da oblikujemo delovno skupino, ki naj prouči razpravo in predlaga morebitne amandmaje oziroma predlog sklepa.

V skupini naj sodelujejo tovariši Janez Erhart, 32. okoliš, Velenje, tovariš Natan Bernot, poročevalec Odbora za družbenoekonomske odnose, tovari—

šica Marija Drofenik, 4. okoliš, Ljubljana Šiška, tovariš Adi Dečman, 42. oko- liš, Maribor-Tezno in tovarišica Marija Masnec, 31. okoliš, Žalec.

Želi morda o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče potem prosim, da o tem predlogu glasujetel

Kdor je za ta predlog, naj prosim glasujel (136 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je skupina delegatov v predlaganem sestayu soglasno ime- novana.

Skupino bi prosil, da spremlja tudi razpravo k 3. točki. Pri njihovem de- lu naj sodelujejo tudi predstavniki Izvršnega sveta, predstavniki Skupnosti

!^axf^le^tr0g0sp0darstV0 sl°^venije in drugi zainteresirani. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

(20)

log za izdajo zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva s predlogom zakona.

Predlog za izdajo zakona s predlogom zakona je Skupščini SR Slovenije predložila v obravnavo Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, ki je tudi predlagala, da Skupščina SR Slovenije predloženi zakon obravnava v skladu s 3o7. členom poslovnika Skupščine, to je po skrajšanem postopku. Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Kdor je za predlog Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku, naj prosim glasujel

(131 delegatov glasuje za.)Je kdo proti? (Dva delegata.) Se je kdo vzdržal?

(En delegat.)

Ugotavljam, da je predlog Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije sprejet z večino glasov.

Želi predstavnik predlagatelja besedo? (Da.)

Besedo ima tovariš Drago Štefe, predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti za energetiko in premogovništvo.

Drago štefe: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, ki je pod- pisnik dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, je sprejela na skupščini 31. maja 1983 predlog samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Interesne skupnosti elektrogospodarstva za obdobje 19 81-1985 in kontinuitete do leta 199o.

Kljub več akcijam za pospešitev sprejemanja sprememb samoupravnega sporazuma tako prek strokovnih skupin preskrbovalnih območij, kot prek družbenopoli- tičnih organizacij od občin do republike, je do novembra 1983, ko se je iztek- la razprava o periodičnih obračunih organizacij združenega dela gospodarstva, sporočilo pristop k sporazumu le 4 8,1 % udeležencev. Dodatne aktivnosti za po- spešitev sprejema sporazumov v obsegu, ki ga predvidevajo ustrezna določila, so povečale stopnjo sprejema na 6o,5 %, in to do lo. februarja 1984.

Skupščina Interesne skupnosti elektrogospodarstva je na 16. rednem zasedanju 14. februarja 1984 ugotovila veljavnost sprememb samoupravnega sporazuma.

Uporaba sporazuma pa je pogojena z dnem uveljavitve predlaganega zakona zaradi enakopravnosti udeležencev samoupravnega sporazuma oziroma zavezancev po zakonu.

Izpad sredstev zaradi nepodpisnikov tako v odvisnosti od porabljenih ki- lovatnih ur kot v odvisnosti od velikosti čistega dohodka znaša 17 % od planiranega priliva v zadnjih dveh letih srednjeročnega obdobja. Že v tekočem letu ugotavljamo do današnjega dne izpad sredstev v višini skoraj 2,1 milijarde dinarjev. Vsako dodatno zmanjševanje združevanja sredstev pomeni dodatni ogroža- nje dogovorjenih naložb minimalnega programa. Upoštevanje podpovprečnega gospodarskega položaja nekaterih podpisnikov bi pomenilo dodatni izpad več kot milijardo dinarjev v letošnjem letu, hkrati pa bi'taki podpisniki zadržali ugod- nejši položaj glede na podpisnike, ki združujejo sredstva za sofinanciranje razvoja, ne glede na svoj gospodarski položaj.

Samoupravni sporazum o temeljih plana Interesne skupnosti elektrogospodarstva sicer predvideva sankcije za nepodpisnike, in sicer diferencirano ceno in podrejenost v oskrbi, vendar teh določb zaradi družbene politike cen ni mogoče uveljaviti. Zato je treba nepodpisnikom zakonov naložiti približno enake obveznosti.

Nadaljevanje upočasnjenega tempa izgradnje objektov elektrogospodarstva in premogovništva bo imelo za posledico, da bodo ob predvideni letni stopnji rasti porabe električne energije pomanjkanje električne energije in neizogibne redukcije nastopile že v prvi polovici prihodnjega srednjeročnega obdobja.

(21)

električno proizvodnih objektov. Pomanjkanje investicijskih sredstev je v spremembah samoupravnega sporazuma o temeljih plana narekovalo izgradnjo le 513 MW moči v novih proizvodnih objektih, kar bo ob zamudi okoli 2 let dose- ženo do konca tekočega srednjeročnega obdobja? ni pa mogoče pričeti s finan- ciranjem in izgradnjo proizvodnih objektov kontinuitete, predvidenih v minimal- nem obsegu 54o MW. Dograditev HE Mavčiče, program REK Franca Leskoška-Luke, ja- ma Preloge, REK Edvard Kardelj ter gradnja večine objektov prenosa in distribucije se odlaga v naslednje srednjeročno obdobje.

Ob sprejetju tega zakona se zavedamo, da je gospodarstvo v težkem ekonom- skem položaju, vendar so v enakem tudi ostali subjekti. Z zakonom se bodo vsaj približno izenačile obveznosti podpisnikov in nepodpisnikov za razvoj tega po- membnega dela energetskega gospodarstva.

Po uveljavitvi zakona bodo organizacije združenega dela poravnavale svoje zakonske obveznosti iz razpoložljivih poslovnih sredstev, oblikovanih po zaključ- nem računu v preteklih letih za obratne namene in za razširitev materialne osnove dela. Pri tem je pomembno upoštevati dvojen značaj zakonskih obveznosti, ki se uvaja s 4. členom predlaganega zakona. Medtem ko je ugotavljanje možnosti za združevanje sredstev za razvoj energetskih zmogljivosti odvisno od razporejanja čistega dohodka za sklade, je dokončno združevanje sredstev, ki se ugo- tavlja od intenzivnosti porabe električne energije, odvisno od obsega In načina porabe električne energije posameznega zavezanca. Ta drugi del zakonske obveznosti tako posredno predstavlja tudi enega od ukrepov za racionalno rabo elek- trične energije, saj bodo porabniki električne energije prilagajali odjem elek- trične energije ne le ocenam o materialnih stroških tega odjema, temveč tudi svoji usposobljenosti, da z razpoložljivimi likvidnimi oblikami poslovnih sredstev poravnajo svoje zakonske obveznosti za razvoj energetike. Hvala lepa!

Predsednik Martin Mlinar : Hvala! Želi predstavnik Izvršnega sveta besedo? (Ne želi.) Želijo besedo poročevalci delovnih teles? (Ne.)

Pričenjam razpravo. Besedo ima Rudi Kreže, področje gospodarstva, 28.

okoliš, Trbovlje.

Rudi Kreže : Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati!

Naša skupina je poročilu, ki ga obravnavamo, posvetila posebno pozornost, saj deluje na našem območju v okviru REK Edvarda Kardelja sklop termoelektrarn s štirimi rudniki rjavega premoga. Zaradi relativne velikosti, ki jo pomeni REK Edvard Kardelj v našem lokalnem gospodarstvu zaradi specifičnosti dejavnosti, ki prinašajo ekološke ter socialne posledice, zlasti pa še zaradi neurejenega

financiranja, se problematika elektrogospodarstva v večji ali manjši meri pre- naša tudi na ostale panoge gospodarstva in celotno življenje revirjev. Razumlji-

vo je, da imamo zato v Zasavju v zvezi z razvojem elektrogospodarstva nekatere načrte in interese, brez uresničitve katerih si našo prihodnost težko predstav- ljamo. Stalni finančni primanjkljaj, ki izhaja iz neurejenih cenovnih razmerij, v dobršni meri prizadeva tudi ostalo gospodarstvo našega območja. Zato še posebej podpiramo predloge o ureditvi cen električne energije ter o ureditvi vpraša- nja financiranja razširjene reprodukcije v elektrogospodarstvu in premogovništvu.

Raziskave zalog premoga na našem območju ter opredelitev o opiranju na la- stne energetske vire potrjujejo, da bo v prihodnosti dejavnost REK Edvard Karde- lj še bolj prisotna na našem območju, zato je naša želja po dolgoročnejši ureditvi sistema financiranja energetike toliko večja.

Posebej smo se v naši skupini delegatov tudi poglobili v problematiko inve-

v ele*troenergetske objekte. Razlog za to je naslednji: v sklopu razvoja REK Edvard Kardelj je ključni element Termoelektrarna Trbovlje III z močjo 23 o MW. Izgradnja te termoelektrarne bi pomenila za REK Edvard Kardelj usklajen razvoj tudi na področju premogovništva, Zasavju pa bi bila elektrarna celotni vir ogrevanja za vse tri zasavske občine, v katerih so glavni vir onesnaževanja lo- kalna kurišča. S tem bi torej rešili ekološki problem Zasavja, ki je najhujši v terimi^kH * v tolikšnega pomena smo se v delegaciji seznanili tudi z neka-

objek?e.^{V J}~ <Jogaj.l^e n. podrofju priprav Inve-

(22)

investicijskih odločitev, se nismo mogli izogniti naslednjim vtisom:

1. Proces priprav na investicije teče zelo počasi. Če se spomnite, smo za pojem "optimatizacij a izbora proizvodnih objektov kontinuitete" slišali že na začetku našega mandata. Bojimo se, da ne bomo o optimatizaciji govorili še v preostanku našega mandata, medtem pa zašli v pomanjkanje energije, ki so ga druge republike v letošnji zimi že občutile. Ob večletnih razpravah pozablja- mo na dejstvo, da je najdražja tista energija, ki je ni.

2. Menimo tudi, da nekaj ni v redu s postopkom optimatizacije. Mi smo si namreč predstavljali, da bo rezultat optimatizacije tak, da bomo zvedeli, kateri objekti se bodo pričeli graditi v letu 19 85, kateri v letu 1986 in tako dalje. Ce namreč res hočemo energetske objekte zgraditi, moramo vedeti, kdaj jih bomo začeli graditi. Vendar očitno tega še sploh 6i mogoče reči, ker za večino objektov, ki naj bi bili v varianti dokončno opredeljeni kot objekti kontinuitete, še sploh niso izdelani investicijski programi in seveda potem optimatizacij a sploh ni mogoča. Takšno stanje pa seveda omogoča, da se v pro- cesu optimatizira z zelo približnimi, včasih celo z napačnimi predpostavkami in številkami. Takšna optimatizacij a seveda ne more prinesti optimalnih rešitev.

Glede na to predlagamo naslednje. V okviru izbrane variante naj se takoj pristopi k izgradnji objektov, za katere je pripravljena investicijska dokumen- tacija, za ostale pa naj se pospešeno pristopi k njeni izdelavi. Vedeti moramo namreč, da je za pripravo kvalitetne investicijske dokumentacije potreben čas, prav tako pa rabi čas za pripravo tudi naša industrija, ki bi se naj v večji meri vključila v izgradnjo energetskih objektov. Le tako bomo namreč dosegli, da zbrani investicijski denar ne bo izgubljal na vrednosti in da bomo v naj- krajšem času prišli do novih, zanesljivih virov energije. Doseči moramo, da se bodo objekti kontinuitete res tudi kontinuirano gradili. Hvala1

Predsednik Martin Mlinar: Prijavljenih za to razpravo ni več. Želi še kdo razpravljati? (Da.) Besedo ima Peter Jaklič, 32. okoliš, Velenje.

Peter Jaklič: Zastavil bi naslednje vprašanje: ali gre za premaknitev gradnje energetskih objektov v naslednje obdobje, ali za časovni zamik gradnje, ki bo pričeta še v tem srednjeročnem obdobju?

Predsednik Martin Mlinar: Lahko kdo odgovori na to vpraša- nje? Povedal bi samo to, da je v 1. točki sklepa zapisano tudi to, o čemer go- vori tovariš iz Trbovelj, in sicer naj elektroenergetsko gospodarstvo in interesna skupnost čimprej pripravita optimalen predlog izgradnje elektroenergetskih objektov, kar z drugimi besedami pomeni v časovni in finančni dimenziji.

Tako bomo morali po vsej verjetnosti spregovoriti o teh vprašanjih konec me- seca junija oziroma v začetku julija, da bi čimprej prišli do teh objektov in do zagotovljenih sredstev za resnično kontinuirano gradnjo. Nima pa pomena sedaj ugotavljati konkretne objekte, ker bo tako ali tako predložen seznam teh objektov.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Če ne želi nihče razpravljati, potem zaklju- čujem razpravo in dajem najprej na glasovanje amandmaje Izvršnega sveta Skup- ščine SR Slovenije k 2. in 4. členu predloga zakona. Pristojni odbor in Zakono- dajno-pravna komisija z amandmajem soglašata.

Kdor je za, naj prosim glasuje! (13o delegatov glasuje za.) Je kdo proti?

(En delegat.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)

Ugotavljam, da sta amandmaja Izvršnega sveta k 2. in 4. členu predloga zakona sprejeta z večino glasov.

Dajem na glasovanje predlog zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva v celoti.