sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 93, člena poslovnika Skupščine SR Slovenije

(1)

1 "T"

SKUPŠČINA SRS DOKUMENTACIJA

skupščina socialistične republike Slovenije

sejni

zapiski

seje

29. junija 1983

10

ljubljana 1984

(2)

(3)

skupščina socialistične republike Slovenije

sejni

zapiski

seje: 29.6.1983

ljubljana 1984

(4)

\2\

Skupščina SR Slovenije DOKUMENTACIJA

(5)

ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 18, SEJA

(29, junija 1983)

Predsedoval: Martin Mlinar, predsednik Zbora združenega dela

Začetek seje ob 9. uri.

Predsednik Martin Mlinar: Tovarišice in tovariši delegati!

Pričenjam 18. sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 93, člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.

Na podlagi 12. člena poslovnika Zbora združenega dela bomo najprej izvoli- li Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za današnjo sejo zbora in verificirali pooblastila. Predlagam, da v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvolimo naslednje delegate: za predsednika Franca Šifrarja, za člana Franca Dobnika in Alojza Štruclja.

Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Kdor je za predlog, naj prosim glasuje! (114 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da so bili v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za 18. sejo Zbora združenega dela izvoljeni delegati v predlaganem sestavu. Prosim komisijo, da pregleda pooblastila delegatov in sestavi po- ročilo za zbor.

Na sejo zbora so k posameznim točkam dnevnega reda vabljeni predstavniki:

Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slove- nije, Gospodarske zbornice Slovenije, Republiške konference Zveze socialistič- ne mladine Slovenije, Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Zdravstvene skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Izobraževalne skupnosti Slove- nije, Raziskovalne skupnosti Slovenije, Telesnokulturne skupnosti Slovenije, Zveze skupnosti za zaposlovanje, Samoupravne interesne skupnosti elektrogospo- darstva Slovenije, Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slove- nije, Republiške skupnosti za ceste, Službe družbenega knjigovodstva v SR Slo- veniji - Centrala Ljubljana.

Na sejo zbora so vabljeni še člani delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ ter predsedniki in poročevalci odborov, komisij in skupin delegatov Skupščine SR Slovenije.

V zvezi z delegatskimi vprašanji vas seznanjam, da ima po poslovniku Skup- ščine SR Slovenije delegat v zboru pravico postaviti Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije ali republiškim upravnim organom vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika Skupščine, predsednika zbora in predsednikov delovnih teles.

Gledfe na to prosim delegate, ki nameravajo zastaviti delegatska vpraša-

(6)

- 2 -

nja, da to store čimprej, da bi lahko odgovorni funkcionarji na ta vprašanja odgovorili že na današnji seji.

Ker na današnji seji obravnavamo nekatere zakone v zadnji fazi kot zakon- ske predloge, mi dovolite, da vas v zvezi s tem opozorim na naslednje: 286.

člen poslovnika Skupščine SR Slovenije določa, da je treba poslati amandma k zakonskemu predlogu predsedniku zbora najmanj lo dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval zakonski predlog. Prvi odstavek 289. člena poslovnika pa določa, da se sme amandma k zakonskemu predlogu izjemoma pred- lagati tudi po tem roku vse do konca obravnave na seji zbora. Tak amandma mora biti obrazložen z navedbo posebno utemeljenih razlogov. Zbor posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem od- loči, ali bo obravnaval predloženi amandma.

V zvezi s tem vas obveščam, da smo šele danes prejeli amandma skupine delegatov za kmetijsko področje iz Pomurja k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin, zato bo moral delegat te skupine posebej utemeljiti razloge za prepozno vložen amandma.

Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je končala svoje delo in prosim predsednika, da poda poročilo.

Franc Šifrar: Poročilo Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za 18.

sejo, dne 29.6.1983 je naslednje.

Zbor združenega dela šteje 15o delegatov. Za današnjo sejo je predložilo delegatska pooblastila 133 delegatov, in sicer: z gospodarskega področja 88 delegatov, s prosvetno-kulturnega področja 12 delegatov, s socialno-zdravstve- nega področja 12 delegatov, s kmetijskega področja 11 delegatov, z obrtnega področja 4 delegati, s področja državnih organov 5 delegatov in s področja oboroženih sil 1 delegat.

Na današnji seji niso navzoči delegati z naslednjih področij oziroma okolišev: gospodarsko področje, 2. okoliš 2 delegata, 11. okoliš 1 delegat,

21. okoliš 1 delegat, 3o. okoliš 1 delegat, 45. okoliš 2 delegata, skupaj 7 delegatov;_prosvetno-kulturno področje, lo. okoliš 1 delegat; socialno-zdravstveno področje, 4. okoliš 1 delegat; kmetijsko področje, 3. okoliš 1 delegat, 5. okoliš 1 delegat, 6. okoliš 2 delegata, 7. okoliš 1 delegat, 8. okoli-šl delegat, 9. okoliš J—delegat, skupaj 7 delegatov; obrtno področje, 4.

okoliš 1 delegat. Skupno ni navzočih 17 delegatov.

Komisija je pregledala vsa predložena pooblastila in ugotovila, da so vsa pooblastila v skladu z zakoni in ustavo SR Slovenije, zato predlaga, da Zbor združenega dela vsa predložena pooblastila verificira.

Predsednik Martin Mlinar: Želi kdo o poročilu razpravljati? (Ne.) 0 poročilu bomo glasovali v celoti, ker ni nobeno pooblastilo spor- no .

Kdor je za poročilo, naj prosim glasuje! (13o delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel poročilo Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ter s tem verificiral pooblastila delegatov za 18. sejo Zbora združenega dela.

Ugotavljam, da zbor lahko veljavno odloča, ker je na seji navzoča večina delegatov.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na dolo- čitev dnevnega reda 18. seje Zbora združenega dela.

Z dopisom z dne 2. in 7.6.1983 sem razširil dnevni red današnje seje s poročilom Zveznega izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana Jugosla- vije za obdobje 1981-1985 v letih 1981-1982 in 1983 z oceno možnosti razvoja

(7)

- 3 -

v letu 1984; z osnutkom zakona o dopolnitvi zakona o sredstvih rezerv in s predlogom zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Socialistično republiko Romunijo o sodelovanju na področju raziskovanja procesov, ki povzročajo točo in obrambe kmetijskih kultur pred točo v jugoslovansko—romunskem obmejnem območju. Razlogi za te razširitve so navedeni v razširitvah. Predlagam, da o vseh razširitvah glasujemo skupaj. Se s tem strinjate? (Da.)

Kdor je za razširitev dnevnega reda, naj prosim glasuje! (131 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel predlagane razširitve.

Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije je Skupščini SR Slo- venije 24. tega meseca predložil predloge ukrepov Zveznega izvršnega sveta za zagotovitev zunanje likvidnosti Jugoslavije. Predlaga, da najkasneje do 3o.

junija 1983 pošljemo stališča do teh aktov, da bi jih lahko Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije obravnaval na seji 2. julija 1983. Za vse predlagane akte je potrebno soglasje skupščin republik in avtonomnih pokrajin.

Predlagam, da vsa navedena vprašanja uvrstimo na dnevni red 18. seje zbora. Odločitev Zbora republik in pokrajin o navedenih vprašanjih 2. julija letos je nujna, da bi se lahko končalo pogajanje z mednarodnimi finančnimi institucijami o finančni pomoči našemu programu gospodarske stabilizacije. Vsa- ko nadaljnje zavlačevanje teh pogajanj, ki so v zaključni fazi, bi namreč ter-

jalo odložitev in sklenitev pogodb na jesen. S tem bi se bistveno premaknili tudi roki za možno koriščenje kreditov, kar bi bistveno poslabšalo naše možno- sti za normalno odvijanje proizvodnje in izpolnjevanje ciljev ekonomske politi ke v drugi polovici letošnjega leta.

Iz navedenih razlogov predlagam, da dnevni red seje razširimo s predlogi ukrepov Zveznega izvršnega sveta za zagotovitev zunanje likvidnosti Jugoslavi-

je. S posameznimi osnutki zakonov in spremljajočimi gradivi boste seznanjeni že danes. Med odmorom jih boste sprejeli na vpogled, s tem da jih boste po končani seji vrnili, ker so ta gradiva strogo zaupne naraveŽeli^v zvezi z razširitvijo dnevnega reda kdo razpravljati? (Ne.) Če ne želi nihče, zaklju- čujem razpravo.

Kdor je za predlagano razširitev, naj prosim glasuje! (131 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel predlagano razširitev.

Prejeli ste tudi predlog za razširitev današnje seje zbora s predlogom zakona o spremembi zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana. Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije predlaga podaljšanje navedenega zakona do konca letošnjega leta. Razlogi za podaljšanje roka in za obravnavo tega zakona na današnji seji so navedeni v obrazložitvi.

Želi morda predstavnik predlagatelja še podrobneje utemeljiti razloge za obravnavo predloženega zakona na današnji seji? (Da.) Besedo ima tovariš Juri;

Pirš.

Jurij Pirš: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Predlog zakona, ki ga Samoupravna interesna skupnost za železniški in luš- ki promet predlaga Skupščini SR Slovenije, je nujno_uvrstiti na dnevni red, ker je od sprejetja tega zakona odvisno redno funkcioniranje železniškega pro- meta v drugem polletju letošnjega leta in s tem tudi možnosti za zadovoljeva nje potreb gospodarstva po železniških prevoznih storitvah.

V obrazložitvi zakona so podrobneje navedeni vzroki, zakaj je podaljšanji interventnega zakona potrebno in jih ne bi ponavljal.

V informaciji o gospodarskem položaju železniškega gospodarstva, ki ste jo prejeli danes, je pojasnjeno, v kako težkem položaju je železniško gospo-

(8)

- 4 -

darstvo v letošnjem letu. Če ne bi sprejeli zakona, bi se položaj še poslabšal in bi prišlo do izredno težkih posledic za funkcioniranje železnice. Grozila bi celotna blokada finančnega poslovanja v drugem polletju.

Ob vsem tem pa lahko ugotovimo, da so kljub vsem težavam delavci želez- niškega gospodarstva doslej uspešno izpolnili svojo obveznost v akcijskem - stabilizacijskem programu. Nujno je, da zagotovimo tudi z družbenim planom planirana povračila za del stroškov enostavne reprodukcije. Zato vas prosim, tovarišice in tovariši delegati, da ta zakon uvrstite na dnevni red. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? (Ne.) Če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in predlagam, da preide- mo na glasovanje.

Kdor je za to razširitev, naj prosim glasuje I (132 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)

Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel predlog za predlagano raz- širitev.

Predlagam, da z dnevnega reda odložimo predlog, da naj bo Skupščina SFR Jugoslavije udeleženka pri sklenitvi družbenega dogovora med republikami in avtonomnimi pokrajinami o varčevanju, smotrni porabi in solidarnosti pri pomanjkanju električne energije.

V zvezi s tem predlogom so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in pristoj- na delovna telesa izrazila pomislek glede ustavne podlage za udeležbo Skupšči- ne SFR Jugoslavije pri sklenitvi tega družbenega dogovora. Obveščeni smo tudi, da imajo enake pomisleke tudi delovna telesa v Zboru republik in pokrajin in da bo morda ta predlog Skupščina SFR Jugoslavije umaknila iz obravnave. Glede na to predlagam, da na današnji seji ne obravnavamo ta dogovor.

Želi v zvezi s to obrazložitvijo kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo in menim, da je zbor sprejel predlog, da to ne uvrstimo na dnevni red.

Glede na navedeno predlagam zboru, da sprejme za današnjo sejo naslednji dnevni red:

1. določitev dnevnega reda 18. seje zbora;

2. odobritev zapisnika 17. seje zbora;

3. poročilo o uresničevanju politike zaposlovanja v letu 1982;

4. poročilo o uresničevanju socialne politike z ugotovitvami, stališči in priporočili;

5. poročili o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu in o stanju .razvoja energetskega gospodarstva v SR Sloveniji;

6. analiza o spremljanju pridobivanja prihodkov občanov ter o ugotavlja- nju izvora premoženja;

7. predlog zakona o spremembi zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti;

8. predlog zakona o spremembah zakona o obračunavanju in plačevanju pri- spevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti;

9. predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin;

10. predlog zakona o spremembi zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana;

11. osnutek zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Sloveni- je za leto 1982;

12. predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah z osnutkom zakona;

(9)

- 5 -

13. predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom;

14. predlog zakona o prekrških (usklajevanje);

15. volitve članov Sveta republike;

16. volitve sodnikov Ustavnega sodišča SR Slovenije;

17. volitve in imenovanja;

18. poročilo Zveznega izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981-1985 v letih 1981, 1982 in 1983 z oceno možnosti razvoja v letu 1984;

19. poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ o poteku preteklih sej Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ;

20. predlogi ukrepov Zveznega izvršnega sveta za zagotovitev likvidnosti Jugoslavije;

21. osnutek odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročne- ga družbenega plana Jugoslavije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2ooo;

22. osnutek zakona o dopolnitvi zakona o sredstvih rezerv;

23. pobuda za sklenitev družbenega dogovora o pogojih za organiziranje in sofinanciranje mednarodnih športnih tekmovanj;

24. dogovor o izdaji doplačilne poštne znamke "XIV. zimske olimpijske igre, Sarajevo 1984" (usklajevanje z Zborom občin);

25. predlog za izdajo zakona o plačevanju doplačilne poštne znamke "XIV.

zimske olimpijske igre, Sarajevo 1984" z osnutkom zakona (usklajevanje z Zbo- rom občin);

26. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt varstva človekovega okolja — Tuzla) med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj

(YU-223 3);

27. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med SFR Jugoslavijo in Soci- alistično republiko Romunijo o sodelovanju na področju raziskovanja procesov, ki povzročajo točo ter obrambe kmetijskih kultur pred točo na jugoslovansko- romunskem obmejnem območju;

28. samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije in statut te skupnosti;

29. predlogi in vprašanja delegatov.

Predlaga kdo kakšno spremembo ali dopolnitev tako predlaganega dnevnega reda? (Ne.) Prehajamo na glasovanje.

Kdor je za predlagani dnevni red, naj prosim glasuje! (131 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red današnje seje soglasno sprejet.

Preden nadaljujemo z obravnavo posameznih točk dnevnega reda, se je potrebno dogovoriti o poteku seje zbora.

Predlagam, da bi danes obravnavali predvidoma 17. točk dnevnega reda, os- tale pa jutri ob 9. uri.

Ob 16. uri bomo na skupnem zasedanju z Zborom občin in Družbenopolitič- nim zborom poslušali uvodni besedi tovariša Mirana Potrča, vodje slovenske delegacije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ in tovariša Janeza Zem- ljariča, predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, v zvezi s predla- ganimi ukrepi za zagotovitev likvidnosti Jugoslavije v plačilih s tujino.

Med odmorom boste prejeli gradiva, ki se nanašajo na zagotovitev zunanje likvidnosti Jugoslavije. Ta gradiva so strogo zaupne narave, zato se je potrebno ravnati v skladu s pravilnikom o ravnanju z gradivi zaupne narave. Ta gradi-

(10)

- 6 -

va boste lahko dobili na vpogled tudi jutri od 8. ure naprej. Nato bi ob 9.

uri nadaljevali z delom po predlaganem dnevnem redu.

Morda kdo nasprotuje takšnemu načinu dela in ima drugačen predlog? (Ne.) Glede na to, da na zadnji seji zbora ni bil sprejet predlog zakona o pre- krških, ki pa je bil sprejet v Zboru občin in Družbenopolitičnem zboru, ki je na podlagi 72. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije soglašal z zakonom, je potrebno začeti usklajevalni postopek. V ta namen moramo v skladu s 3ol. čle- nom poslovnika Skupščine SR Slovenije imenovati komisijo, ki bo skupaj s komisijo Zbora občin obravnavala nekatera odprta vprašanja in pripravila sporazum- ni predlog in ga predložila zboru.

V komisijo predlagam: tovarišico Sonjo Miiller-Labernik, področje državnih organov, Ljubljana Center, tovariša Ivana Krošla, področje oboroženih sil in tovarišico Ivanko Penavo, področje državnih organov, Maribor Rotovž.

Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Ne želi nihče.) Prehajamo na glasovanje .

Kdor je za predlagane člane komisije, naj prosim glasuje! (134 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je komisija soglasno imenovana.

Komisijo prosim, da se sestane skupaj s komisijo Zbora občin. V delu komisije naj sodelujejo tudi predstavniki predlagatelja zakona, Zakonodajno- pravne komisije in Komisije za pravosodje.

Obveščam vas, da je medtem prišel na sejo še tovariš Janez Vidmar, obrtno področje, 4. okoliš, Celje.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na odobritev zapisnika 17. seje Zbora združenega dela.

Iz pismenih stališč skupine delegatov za gospodarsko področje občine Šiš- ka izhaja, da predlagajo dopolnitev ugotovitev in sklepov ob obravnavi poroči- la o izgubah v gospodarstvu v letu 19 8 2.' —

Predlagana dopolnitev ni mogoča, ker je zbor na seji 11. maja letos sprejel sklep v besedilu, ki je navedeno v zapisniku. Sklep zbora je namreč končna odločitev in ga je mogoče spreminjati oziroma dopolnjevati le do njegovega sprejemanja.

Ima še kdo kakšne pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku 17. seje zbora?

(Ne.) Želi delegat iz občine Šiška v zvezi z mojo obrazložitvijo še kaj povedati? (Ne želi.) Želi kdo drug razpravljati o zapisniku? (Ne želi.)

Zaključujem razpravo. Ker nima nihče več pripomb oziroma dopolnitev k zapisniku, ugotavljam, da je zapisnik 17. seje Zbora združenega dela odobren.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, to je na poro- čilo o uresničevanju politike zaposlovanja v letu 1982.

Poročilo je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Objavljeno je bilo v Poročevalcu št. 12.

K poročilu ste prejeli usmeritve za delovanje Zveze sindikatov Slovenije pri ustvarjanju pogojev za pospeševanje produktivnega zaposlovanja in usmeritve problemske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o aktualnih nalogah pri uresničevanju politike zaposlovanja. Danes ste prejeli tudi predlog sklepa, ki je pripravljen na podlagi vseh dosedanjih razprav o poročilu.

Predlagam, da imenujemo skupino delegatov, ki naj spremlja razpravo in predlaga morebitne spremembe in dopolnitve predloga sklepa.

(11)

- 7 -

V skupino predlagam tovariša Danila Bašina, predsednika Odbora za druž- benopolitični sistem, tovarišico Doro Rihar iz občine Kranj in tovariša Rudija Jarčiča iz občine Maribor Tabor.

Želi o predlogu kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje.

Kdor je za predlog, naj prosim glasuje! (131 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je skupina delegatov v predlaganem sestavu soglasno izvo- ljena .

Želi predstavnik Izvršnega sveta besedo? (Da.) Besedo ima tovariš Peter Toš, član Izvršnega sveta in predsednik Republiškega komiteja za delo.

Peter Toš: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati!

Poročilo o uresničevanju politike zaposlovanja v letu 1982 ugotavlja, da je v naši republiki dosežena visoka stopnja zaposlenosti ob najnižji stopnji nezaposlenosti v razvitem svetu in ob izjemno visoki zaposlenosti žensk in tako dalje. Z izvajanjem sprejete politike zaposlovanja smo prišli v kvalitativno novo fazo produktivnega zaposlovanja, kar ob razvijanju samoupravnih družbeno- ekonomskih odnosov povečuje pomen zaposlovanja v celotni strategiji nadaljnje- ga družbenoekonomskega razvoja in uresničevanja programa gospodarske stabilizacije.

Poročilo je bilo skupaj z drugimi gradivi podlaga za številne razprave v združenem delu in družbenopolitičnih organizacijah, na problemski konferenci sindikatov in mladine, ki jih je ustvarjalno povezala problemska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o zaposlovanju.

V tej razpravi so bili ocenjeni doseženi rezultati, ugotovljeni idejni vzroki slabosti ter začrtane smeri za nadaljnje naloge na tem področju. Sklepna ugotovitev omenjenih razprav opozarja, da nas dosežena zaposlenost ter drugi ugodni pokazatelji na tem področju ne smejo uspavati. Zaostrene gospodarske razmere se vse bolj izražajo tudi pri zaposlovanju. Postopoma zmanjšujejo do- sežene rezultate z naraščanjem števila brezposelnih in iskalcev prve zaposlitve ter opozarjajo, da je od načela produktivnega zaposlovanja do produktivne zaposlenosti še dolga in zahtevna pot. Če se na eni strani odpirajo problemi produktivnega zaposlovanja novih delavcev, se po drugi strani, sicer še ne dovolj izrazito, vse bolj kaže nuja po produktivnem prezaposlovanju večjega šte- vila že zaposlenih.

Opredelitev za produktivno zaposlovanje, torej odločno preseganje prakse, da predvsem z novimi zaposlitvami povečujemo obseg proizvodnje, je bila v veliki večini organizacij združenega dela upoštevana. Ob tem se postopoma kaže- jo tudi nekatere pričakovane posledice. V sedanjih gospodarskih razmerah pogo- jujejo zelo nizko stopnjo novega zaposlovanja, kar povečuje število iskalcev prve zaposlitve.

Analiza teh podatkov pokaže, da gre zlasti za neskladja v poklicni in pro- storski strukturi zahtev po delavcih in iskalcev zaposlitve. S spodbujanjem prostorske mobilnosti moramo doseči, da bodo potrebe združenega dela po delavcih določenega poklica čim hitreje pokrite. Ta naloga pa bo lažje uresničljiva, če bomo v planiranju zaposlovanja večjo vlogo namenili regionalnemu regulira- nju zaposlovanja. Vse večja delitev dela namreč zahteva tudi vse večjo regio- nalno specializacijo dela, s katero bi moral biti kar najbolj usklajen razvoj usmerjenega izobraževanja. S tem bi tudi odpadli ali se bistveno zmanjšali ma- terialni pogoji za doseganje večje prostorske mobilnosti kadrov. Z večjo vlogo regionalnega usklajevanja bi hitreje presegali stanja suficitarnosti oziroma deficitarnosti določenih poklicev, ki so danes še zelo izrazita.

Uresničevanje načela produktivnega zaposlovanja je za sedaj zlasti pogo- jevalo veliko zmanjšanje novega zaposlovanja, čeprav to ni njegov družbeni smoter. Produktivno zaposlovanje je usmerjeno k optimalnemu izkoriščanju vseh še neizkoriščenih družbenih sredstev za združevanje dela na njih. Teži k hit- rejšemu prestrukturiranju gospodarstva, aktivni investicijski politiki ter razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na sploh. Visoko zmanjšanje

(12)

- 8 -

novega zaposlovanja, ob kriterijih povečevanja oziroma ohranjanja dosežene stopnje produktivnosti dela, zato še ne pomeni uspešnega uresničevanja sprejete politike na tem področju. Opredelitev za produktivno zaposlovanje ob na- daljnjem razvoju samoupravnih odnosov pri planiraju zaposlovanja ter uresni- čevanju sprejetih planov mora postati sestavina najširših družbenih prizade- vanj za višjo produktivnost dela, kar so poudarile vse dosedanje razprave. Le delo, ki z novo ustvarjeno vrednostjo zagotavlja svojo enostavno in razširje- no reprodukcijo, torej tudi materialno osnovo za delo mlade generacije, je prava uresničitev tega problema iz ustave in zakona o združenem delu.

Prizadevanja za višjo produktivnost dela ne smejo mimo premalo ali pa sploh nič uporabljenih delovnih sredstev, delovnih prostorov, neobdelane zem- lje, ne smejo mimo uvajanja prožnejših oblik delovnega časa, uvajanja večiz- menskega dela, prerazporejanja delavcev na bolj produktivna dela, preseganja zaprtosti organizacij združenega dela in tako dalje. Odgovornost za upravlja- nje in razpolaganje z družbenimi sredstvi se bo morala ostriti tudi v temelj- nem namenu teh sredstev glede združevanja dela na njih. Pri tem mislim na oba, v dosedanjih razpravah podčrtana vidika: odgovornost za izpolnjevanje delovnih nalog, obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz združevanja dela na druž- benih sredstvih in ki edina onemogočajo monopolizacijo delovnega mesta ter na dolžnosti in odgovornost delavcev, da so ta sredstva neprenehoma v funkciji združevanja dela na njih.

Hitrejše uvajanje prožnejših oblik delovnega časa bi omogočalo večjo svo- bodo ljudi za vključevanje v družbeno organizirano proizvodnjo,postopno vklju-

čevanje mladih v delovni proces, podaljševanje aktivnega življenja starejših delavcev, skupno posledico doseganja večjih ekonomskih učinkov in večjega upo- števanja specifičnih potreb ter življenjskih razmer vsakega posameznika.

Uvajanje večizmenskega dela, kjer ga dovoljujejo nabavni in prodajni pogoji, je prav tako usmeritev, ki je ne uresničujemo dovolj dosledno. Z njo je povezano tudi skrajševanje delovnega časa na težkih delih in nalogah, ki v sedanjih razmerah ne sme povzročati skrajševanja obratovalnega časa.

Produktivno zaposlovanje v enaki meri zadeva že zaposlene delavce. Potre- ba po doslednem uveljavljanju tega načela se zlasti kaže v organizacijah zdru- ženega dela, ki že vrsto let poslujejo z izgubo ali so na meji rentabilnosti.

Nesporno je, da izgub ni mogoče reševati z odpuščanjem delavcev, prav tako pa je nesporno, da s socializacijo izgub še bolj zaostrujemo pogoje, v katerih uresničujemo planske usmeritve. Vse večji obseg dohodka, ki ga namenjamo po- krivanju izgub, onemogoča uresničevanje planiranega razvoja, s tem pa oži tudi nove zaposlitvene možnosti. Rešitev tega problema je v prezaposlovanju, ki bi moralo postati normalna oblika mobilnosti delavcev, oblika razvitih odnosov V skupnostih za zaposlovanje, način nenehne skrbi delavcev, da družbeno nepo- trebno delo v novih proizvodnih programih zopet postane produktivno.

Za te naloge še nismo dovolj usposobljeni niti glede tekočega spremljanja 'potreb po prezaposlovanju niti glede strokovne in organizacijske usposobljenosti

za učinkovit potek prekvalifikacije in usposobitve za nova dela in naloge. Na teh izhodiščih se lotevamo tudi brezposelnosti, ki je razrešljiva le ob hitrej- šem ustvarjanju materialne podlage za večje produktivno zaposlovanje. Pri tem pa je vse bolj očitna potreba, da zagotovimo takšno mobilnost in usmerjenost družbenega kapitala, da bo največ prispevala k hitrejšemu zaposlovanju. To na- rekujejo velike regionalne razlike glede brezposelnosti v naši republiki, še posebej pa naraščanje brezposelnosti na drugih območjih v Jugoslaviji. Z do- slednim uresničevanjem programa združevanja dela za hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajin je slovensko združeno delo v preteklem letu kljub niž- ji stopnji zaposlovanja v Sloveniji zagotovilo skoraj enako število novih delovnih mest kot v času ekstenzivnega zaposlovanja.

Dosledno uresničevanje te politike mora tudi v prihodnje potrditi reševa- nje brezposelnosti kot naš skupni družbeni interes. Za hitrejše preseganje brezposelnosti so bile v razpravah o poročilu podane tudi nekatere nove pobude.

Gre za predloge po odpiranju večjih možnosti za razvoj majhnih delovnih enot, ki naj nastajajo ali se izločajo iz velikih sistemov, kjer so slabo izkorišče- ne. Gre za pobude, kako bolje razviti zasebni in družbeni sektor drobnega gospodarstva in kmetijstva, kako zagotoviti hitrejše zaposlovanje v tercialnih in kvartalnih dejavnostih, ki so neizčrpen rezervoar zaposlovanja in tako dalje.

(13)

- 9 -

Te in druge pobude bo v prihodnjih dneh strnilo Predsedstvo Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije kot usmeritev in napotilo za aktivnost organiziranih subjektivnih sil državnih ter samoupravnih dejavnikov pri razreševanju brezposelnosti.

Iz široke razprave o poročilu, podanih ocen in pobud sledijo tudi nove naloge skupnosti za zaposlovanje. Razvoj samoupravnih odnosov v zaposlovanju ter za primere brezposelnosti je jasno postavljen, v veliki meri pa se tudi že uspešno uresničuje. Nove razmere na tem področju zahtevajo hitrejše usposabljanje strokovnih služb teh skupnosti ter večjo neposredno delegatsko pove- zanost odločanja v njih z delavci v organizacijah združenega dela. Razprave so tudi opozorile, da so še okolja z mnogimi idejnimi zablodami, ki jih ne bo mogoče premagati brez večje vključenosti in aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, gospodarskih zbornic ter drugih dejavnikov, ki poleg Izvršnega sveta nosijo v sistemu družbenega planiranja odgovornost za samoupravno načrtova- nje ter ustvarjanje družbenopolitičnih pogojev za uresničevanje sprejetih planov zaposlovanja.

Tovarišice in tovariši delegati! Kljub nekaterim novim pobudam iz razprave o poročilu in razmerah na področju zaposlovanja, ki zahtevajo dopolnitev predlaganih zaključkov, ostaja ključna ugotovitev, da moramo sprejeto politiko in na njej utemeljene ukrepe, plane in druge samoupravne odločitve od temeljnih organizacij pa do Zveze skupnosti za zaposlovanje dosledneje izvaja- ti. Za ta cilj pa moramo vedno znova izgrajevati pogoje, v katerih bo delavec v združenem delu gospodar rezultatov svojega dela, s tem pa tudi pogojev za

zaposlovanje svojih otrok. Hvala za vašo pozornost!

Predsednik Martin Mlinar: Pričenjam razpravo. Besedo ima tovariš Rudi Jarčič, 41. okoliš, Maribor Tabor.

Rudi Jarčič: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Skupina delegatov 41. okoliša občine Maribor Tabor je pripravila poroči- lo o uresničevanju politike zaposlovanja v letu 19 82. Iz poročila o uresniče- vanju politike zaposlovanja prav tako pa iz sklepnih ugotovitev in priporočil je sicer mogoče razbrati,da imamo v SR Sloveniji relativno visoko stopnjo zaposlenosti prebivalstva ter relativno nizko raven brezposelnosti.

Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da zaposlenost glede na nižji fizični obseg proizvodnje pada, čeprav še to ne moremo ocenjevati kot problem. Ta še v tem trenutku ni tako izstopajoč, bo pa v jesenskih mesecih, ko se bo pojavi- lo veliko mladih iskalcev zaposlitve, ki so junija končali šolanje, že doseda- nja praksa kaže, da je odstotek zaposlovanja pripravnikov za nedoločen čas nižji od tistih za določen čas, kar pomeni, da se stopnja zaposlenosti v krat- kih periodičnih obdobjih z veliko naglico spreminja in ne daje realne slike in oceno o zaposlovanju. Taka politika, v organizacijah združenega dela prav gotovo ni v skladu z resolucijskimi opredelitvami.

Z vso smelostjo ugotavljamo, da je vzrok preprečevanja nezaposlenosti tudi omejevanje investicij v preteklih letih na eni strani, na drugi strani pa slabo izkoriščanje proizvodnih kapacitet in premalo uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja.

Tudi drobno gospodarstvo ni v povezanosti z združenim delom nadomestilo oziroma izpolnilo pričakovanj pri dodatnem zaposlovanju. Vse preveč se temelj- ne organizacije zapirajo same vase in so še vedno vezane na uvoz določenega repromateriala, ki bi ga z dobrim povezovanjem lahko drobno gospodarstvo nudi- lo združenemu delu.

Kot že nekaj let nazaj, ponovno tudi sedaj ugotavljamo, da ni usklajeno- sti združenega dela z izobraževalnimi institucijami in je zato tembolj^zaskrb- ljujoč podatek o velikem številu mladih iskalcev zaposlitev predvsem ožjih profilov. Zato bi že v osnovi morali trdneje postaviti sistem štipendiranja učencev glede na razvoj gospodarstva in ga povezati z mrežo usmerjenega izo- braževanja .

Ugotovitev, ki je danes ob razpravah o zaposlovanju prisotna, da je potrebno prezaposliti zaposlene delavce, da bomo lahko zaposlili več nezaposlenih, je resnična in v to smer morajo biti usmerjena vsa prizadevanja. Le

(14)

- 10 -

višje ustvarjeni dohodek bo ustvaril višjo akumulacijo in dajal možnost zaposlovanja večjemu številu delavcev. Več pa bomo lahko ustvarili le tedaj, ko bomo bolj izkoristili proizvodne kapacitete, uvedli večizmensko delo, dali poudarek produktivnemu zaposlovanju, odpravljali dvojni status delavca (delavec- kmetj,ustvarjali večje možnosti zaposlovanja v kmetijstvu in bolj povezovali drobno gospodarstvo z združenim delom. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovariš Ivan Jekler, področje gospodarstva, 14. okoliš, Radovljica.

Ivan Jekler: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Skupina delegatov je dne 24.6.1983 obravnavala gradivo za 18. sejo Zbo- ra združenega dela Skupščine SR Slovenije in daje k 3. točki dnevnega reda o uresničevaju politike zaposlovanja naslednje pripombe in ugotovitve.

Ugotavljamo, da je bilo zaposlovanje v zadnjem obdobju nesmotrno, ker smo povečevanje proizvodnje reševali z zaposlovanjem velikega števila delavcev z niko stopnjo izobrazbe. Produktivnost stagnira in tako še bolj zaostajamo za razvitimi državami. To se nam danes maščuje, še bolj pa bo prišlo do izraza v prihodnosti. Razvijamo industrijo, ki zahteva veliko zaposlenih in je nizko akumulativna. Z uvozom delavcev v posamezne centre pa povzročamo še vrsto drugih problemov, kot so stanovanja, šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo in drugo.

Hkrati sezonske zaposlitve rešujemo velikokrat neodgovorno. Po eni sezo- ni pošiljamo delavce domov in skupaj nato zbiramo prispevke za nezaposlene.

Zato menimo, da morajo večjo odgovornost za to področje prevzeti delovne organizacije in občine. Tudi na področju zaposlovanja mora predvsem vsak sam reše- vati svoje napake. Velik vpliv na probleme zaposlenosti oziroma nezaposlenosti ima tudi razmestitev vzgojnoizobraževalnih programov v^posameznih občinah in regijah. S prehodom na usmerjeno izobraževanje smo pričakovali, da bo ta problem rešen. Lahko pa ugotovimo, da ni tako. Še vedno prihaja do raznih priti- skov s strani—občin, regij in posameznih šolskih centrov in tako do nesmotrne razmestitve izobraževanja.

Tudi usklajevanje in sprejemanje posameznih programskih zasnov za obliko- vanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju v nekaterih posebnih izobraževalnih skupnostih poteka odločno prepočasi. Nekateri se še vedno ne morejo otresti stare miselnosti in ostajajo pri velikem številu programov.

Čeprav število kadrovskih štipendij upada, ugotavljamo, da še vedno veliko štipendij za proizvodne poklice ostane vsako leto nerazdeljenih. Temu problemu bi morali posvetiti večjo pozornost kot prekvalifikaciji ze šolanih kad-

rov.

V delovnih organizacijah, kjer nimajo trenutno primernih prostih delovnih mest, ne morejo sprejeti pripravnikov za nedoločen čas. Za določen čas jih lahko sprejemajo s tem, da jim po končani pripravniški dobi ponudijo delovna mesta, ki so po zahtevi nižja od njihove izobrazbe. S tem, če dela tehnik nekaj časa v neposredni proizvodnji pri stroju,ni nič narobe. Večanje proizvodnje na račun večjega zaposlovanja nizko kvalificirane delovne sile sili gospodarstvo v nezahtevno proizvodnjo, ki se lahko v izvozu uveljavi z izredno nizkimi cenami in s tem standard zaposlenih pada. Če odpiramo taka delovna mesta, da jih moramo potem socialno reševati, je bolje, da jih nimamo. Brez po- večanja proizvodnje ne moremo govoriti o produktivnem zaposlovanju. Z dobrim gospodarjenjem je treba ustvariti dohodek za odpiranje novih delovnih mest.

Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovarišica Dora Rihar, področje gospodarstva, 12. okoliš, Kranj.

Dora Rihar: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Na seji skupine delegatov s področja gospodarstva iz občine Kranj smo delegati poročilo obravnavali in na osnovi razprave oblikovali dve pripombi in stališča do produktivnega zaposlovanja.

(15)

- 11 -

V besedilu 4. alinee 2. točke ugotovitev, sklepov in priporočil je napi- sano: "Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se bo zavzemal, da se ne bodo zmanj- šale možnosti zaposlovanja delavcev iz manj razvitih območij Jugoslavije. Zla- sti pa si bo prizadeval za ustvarjanje večjih možnosti zaposlovanja na manj razvitih območjih z usmerjanjem organizacij združenega dela v združevanju dela in sredstev".

Beseda "pa" se nam zdi v tem stavku odveč. Ugotavljamo, da ne moremo več težiti po zaposlitvi delavcev iz ostalih republik, ampak predvsem z združeva- njem dela in sredstev omogočiti večjo zaposlenost v ostalih republikah. V tem sklepu naj bi bil dan večji poudarek tej obliki zaposlovanja, šele nato pa sedanji prvi obliki, ker vemo, da smo tudi po občinah prisiljeni zaposlovati na ta način.

Prav bi bilo,- da bolj opredelimo pojem "dejansko brezposelen". Tak delavec, ki dela ne odklanja in je pripravljen vzeti tudi drugo zaposlitev za kraj-

ši čas, naj bi imel prednost pri zaposlitvi v tisti stroki, za katero se je usposabljal. Za to obliko smo javno vsi, v praksi pa se še vedno ne izvaja.

Temeljno nesoglasje in logična napaka v politiki zaposlovanja je poskus, da bi na isti skupni imenovalec večje produktivnosti položili tako ekstenzivno kot intenzivno zaposlovanje. Če produktivno zaposlovanje pomeni predvsem boljše izkoriščanje že zaposlenih, potem ekstenzivno zaposlovanje pomeni predvsem zmanjševanje brezposelnih, kar pa sta nedvomno dve diametralno nasprotni kategoriji s stališča večje produktivnosti.

Prvi ukrep za produktivno zaposlovanje je vsekakor prestrukturiranje proizvodnje, vendar obstoječa kvalifikacijska struktura znanja v mnogih organizacijah združenega dela ni .ustrezna. Ta trenutek skupaj 5o % delavcev ozkega profila še vedno odraža nivo delovno intenzivnega tipa proizvodnje. V taki strukturi si je težko predstavljati prestrukturiranje s pomočjo zahtevnejše tehnologije brez intenzivnega funkcionalnega izobraževanja in uvajanja v. novo zahtevnejše delo. Še težje pa si je zamisliti, da bi ta problem rešili z ek-

stenzivnim zaposlovanjem sicer ustreznih strokovnih kadrov.

Osnovna kategorija produktivnega zaposlovanja je izkoriščenost obstoječe- ga kadra, kar se neposredno navezuje predvsem na organizacijo dela in nenehno spremljanje učinkovitosti tako posameznikov kot večjih organizacijskih enot ali delovnih skupin.

Pri sedanjih pogojih gospodarjenja si je težko predstavljati povečanje produktivnosti, ne da bi naraščala brezposelnost. To ni napoved temveč dej- stvo, ki sicer v Sloveniji še ni tako očitno.

Iz raziskav sledi, da bi doseganje relativno polne zaposlenosti (letna stopnja rasti okoli 1 %) terjala najmanj 3,5 % realno letno rast družbenega proizvoda.

Na področju tehnologije v sedanjih pogojih počasnega obnavljanja opreme ni pričakovati hitrih sprememb in vzporedno s tem potreb po bolj strokovnem proizvodnem kadru.

Izobrazbena struktura še vedno izkazuje pretežno ozke profile, kar neposredno narekuje sedanja tehnologija. Vse premalo izkoriščamo možnosti fleksibil- ne emigracije kadrov med temeljnimi organizacijami. Temu je neposredni davek zopet ekstenzivno zaposlovanje.

Nenehno ugotavljamo, da je režije preveč in da je predraga, vendar jo velik del narekuje bohotenje administracije zunaj proizvodnih organizacij. Sta- nje uravnilovke na področju delitve osebnih dohodkov zavira razvoj raziskovalne in inovativne dejavnosti ter interesov za študij ob delu in druge obli- ke izobraževanja za višji nivo zahtevnosti dela.

Stagnacija rasti osebnih dohodkov demotivira za bolj produktivno delo, obenem pa je kot stabilizacijski ukrep iz znanih razlogov nesmiselna. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima Majda Jelovšek, socialno-zdravstveno področje, Novo mesto.

(16)

- 12 -

Majda Jelovšek: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! V celoti podpiramo usmeritve, ki so podane v analizi uresničevanja politike zaposlovanja v letu 1982 s tem, da se opredeli tudi odgovornost za izvajanje nalog.

Pri zaposlovanju novih delavcev je nujno uresničevati usmeritve produktivnega zaposlovanja. Brezposelnost na območju občine je pretežno strukturne- ga značaja in je nujno, da se vsi odgovorni nosilci pravočasno vključijo v is- kanje možnosti za novo zaposlovanje delavcev.

Strukturno brezposelnost moramo zmanjševati tudi z doslednejšim prilaga- janjem mreže šol in oddelkov, štipendijski politiki pa dodati neke nove elemen- te, da bo štipendija zares v funkciji poklicnega usmerjanja mladih, ko je sedaj ob vpisu v šole ravno na podeželju veliko kadrovskih štipendij za proizvodne usmeritve nepodeljenih, sočasno pa velik pritisk učencev iz neproizvod- nih usmeritev na štipendije iz združenih sredstev.

Pospešiti je potrebno pripravljanje programov za prekvalifikacijo delavcev, za kar so zadolžene posebne izobraževalne skupnosti kot tudi s pripravo programov za usposabljanje oziroma prekvalifikacije iskalcev zaposlitve s su- ficitarnimi poklici.

V organizacijah združenega dela je potrebno proučiti možnosti za optimalno izkoriščanje družbenih sredstev in na ta način zagotoviti dodatne zaposlitvene možnosti, kot je uvajanje dvoizmenskega dela, povečanje obsega proizvodnje predvsem za izvoz in podobno. Nesprejemljivo pa je pojavljanje zapiranja organizacij združenega dela glede uresničevanja širših družbenih usmeritev.

Nosilci zaposlovanja morajo zagotoviti večje možnosti za zaposlovanje Ro- mov in invalidnih oseb. Za večje kvalitativne premike pri uresničevanju kadrovske politike moramo že v osnovi zagotoviti realnejše kadrovske plane v vseh organizacijah združenega dela, predvsem za srednjeročno obdobje.

Predsednik Martin Ml i n a r : Besedo ima tovariš Marko Selan, predstavnik Zveze skupnosti za zaposlovanje. ~

Marko Selan: Tovariš predsednik, tovariši delegati! Razpravljal bom o poročilu zaposlovanja za leto 1982, ker smo predstavniki Zveze skupnosti za zaposlovanje tudi soavtorji tega poročila.

Pred dnevi je poročilo obravnavala in sprejela tudi skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje. Ugotovila je, da se večina usmeritev, ki jih je dala pred dvema letoma, zadovoljivo uresničuje. To smo dosegli predvsem zato, ker smo v skupnostih intenzivno uveljavljali podružbljanje politike zaposlovanja. V skupnostih za zaposlovanje sedaj že prevladujejo samoupravni delegatski odnosi.

Seveda se tudi v tej sredini še kažejo nekatere motnje in slabosti, ki jih na 'splošno opažamo v funkcioniranju delegatskega sistema.

V skupnostih za zaposlovanje je na primer logično, da so v nekaterih ob- činskih skupnostih bolj zavzeti delegati iz krajevnih skupnosti kot delegati iz organizacij združenega dela. Ko se sprašujemo po vzrokih, ugotavljamo, da so žal še v manjšini tiste delegacije, ki predhodno dobro sodelujejo s samo- upravnimi organi in kadrovsko službo v svoji organizaciji združenega dela.

Ravno tako je nezadostna povratna informacija iz delegacije v strokovne službe in samoupravne organe. Na posvetih, ki jih opravljajo aktivisti občin- skih skupnosti za zaposlovanje in družbenopolitičnih organizacij v nekaterih organizacijah združenega dela, je ugotovljeno, da se na razgovorih o proble- matiki štipendiranja, pripravništva, zaposlovanja invalidov in podobno, zbe- rejo vodilni in drugi strokovni in družbenopolitični delavci iz občine, da pa praviloma ne povabijo delegata skupnosti za zaposlovanje. V mnogih organizacijah niti ne vedo, kdo je to. Ravno tako so še v manjšini občine, kjer se uveljavlja skupnost socialnega varstva in prek nje tudi skupnost za zaposlovanje kot četrti skupščinski zbor. Funkcionarji skupnosti za zaposlovanje le malokje sodelujejo kot kreatorji, koordinatorji in udeleženci različnih aktivnosti v občini. Ponekod se družbenopolitične organizacije dogovarjajo o zaposlovanju, dajejo usmeritve in sprejemajo sklepe, pri tem pa sploh ne priteg- nejo skupnosti za zaposlovanje kot osnovnega nosilca in poznavalca tega pod- ročja .

(17)

- 13 -

Sedaj, ko imamo dobra stališča družbenopolitičnih organizacij za problematiko zaposlovanja, si je potrebno prizadevati, da se vsa ta stališča in usmeritve realizirajo v vsakodnevni praksi v združenem delu. Zato je potrebno, da vsakdo od teh dejavnikov v sistemu temeljito opravi svoj del nalog. To ve- lja za vse, od temeljnih organizacij do sestavljenih organizacij, izvršnih svetov in raznih upravnih organov, gospodarskih zbornic ter različnih združenj pa do samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem pa je bistveno upoštevati, da se uspešna politika zaposlovanja v končni fazi vendar lahko realizira le v organizacijah združenega dela, zato so te ključni dejavnik. Kjer je kadrovska funkcija v organizaciji združenega dela slaba ali sploh nerazvita, kjer tudi sicer prevladujejo odnosi zaprtosti, obrtniške miselnosti in konserviranja ob- stoječe strukture, tja novi pogledi na politiko zaposlovanja ne bodo prodrli, vsem stališčem, priporočilom in sporazumom navkljub. Zaskrbljujoč je na primer podatek, da v neki občini v več kot polovici kadrovskih služb v organizacijah združenega dela ni niti enega strokovnega delavca z več kot srednjo šo- lo. V tej luči je treba ocenjevati tudi možnosti in rezultate delovanja samoupravnih skupnosti zaposlovanja.

Skladno z usmeritvami, ki so podane že v ustavi in v ustrezni zakonodaji, se te skupnosti vse bolj uveljavljajo kot mesto dogovarjanja in usklajevanja združenega dela na področju zaposlovanja. Osnovni instrument tega dogovarjanja, ki smo ga razvili v zadnjih dveh letih, so samoupravni sporazumi o politiki zaposlovanja, ki jih sklepa združeno delo na ravni občine. V teh dokumentih se združeno delo zavezuje k posameznim elementom politike zaposlovanja, predvsem k takim usmeritvam, ki pomenijo kvalitativen napredek v izobraz- beni in kvalifikacijski strukturi zaposlenih, v večjem izkoriščanju proizvodnih kapacitet in sploh večji produktivnosti živega dela, kar je vsekakor temeljni pogoj postopne gospodarske stabilizacije. V nekaterih sredinah se taka naravnanost k produktivnosti zaposlovanja včasih še vedno napak tolmači, predvsem kot politika restrikcij na področju zaposlovanja, kar seveda nikakor ni cilj in namen teh sporazumov. Nasprotno, s kvalitativnimi elementi zaposlovanja želimo ustvarjati pogoje za prihodnost. Točneje rečeno, šele kvalitetno gospodarjenje z živim delom, s kadri in znanjem, s tem pa višja produktivnost bo omogočala tak porast dohodka in družbenega proizvoda, ki bo ustvarjal traj- ne materialne podlage za širitev zaposlovanja. To je treba jasno in odločno povedati, kot je to storila nedavna problemska konferenca Socialistične zve-

ze delovnega ljudstva Slovenije.

V vlogo uresničevanja letnih načrtov zaposlovanja si prizadevamo postaviti tudi vse naše praktične aktivnosti. Ne bi jih podrobneje opisovali, naj pa naštejem le nekaj dejavnosti, ki jih razvijamo v zadnjem času:

- sistematični obiski strokovnih ekip v delovnih organizacijah, ki izka- zujejo kakršnekoli anomalije ali specifičnosti pri svojem zaposlovanju. Namen je, da se razčistijo problemi, ugotovijo vzroki in skupaj najdejo kvalitetnej- še rešitve;

- opravljene so podrobnejše primerjave med napovedmi letošnjih zaposlitvenih potreb organizacij združenega dela in pričakovanim prilivom mladih iz

šol z namenom, da preventivno, z aktivnim kadrovanjem in tudi z eventualnimi prekvalifikacijami preprečimo porast brezposelnosti;

- intenzivno spremljanje razvoja v organizacijah združenega dela z izgu- bami in v sanaciji, da bi skupno s prizadetimi organizacijami združenega de-

la našli možnosti za prezaposlitev ekonomskih presežkov delavcev;

- izboljšave v sistemu evidentiranja in obveščanja o razpisanih prostih delih in nalogah, da bi omogočili iskalcem zaposlitve večjo samoiniciativnost pri iskanju dela;

- organizirani razgovori z iskalci zaposlitve po krajevnih skupnostih, kjer so doma in se med seboj poznajo ter njihovo neposredno vključevanje v delegacije za skupščino zaposlovanja in še druge podobne dejavnosti.

Da bi uspešno opravili vse te zahtevne in še druge strokovne naloge, da bi zadostili podružbljanju in samoupravnemu urejanju celovite politike zaposlovanja, pa moramo imeti v skupnostih tudi dobro organizirane, strokovno močne in družbeno usmerjene strokovne službe za to področje. Pri tem mislimo

(18)

- 14 -

na take službe, ki se ukvarjajo s kadrovsko problematiko tako v organizacijah združenega dela kot v občinskih organih. Še posebej pomembne pa so strokovne službe, njihovo delovanje in organiziranost v skupnostih za zaposlovanje. Predvsem je potrebno poudariti, da potrebujemo strokovno močne službe, toda ne takšne, ki bi bile nad delavci in bi manipulirale s samoupravljanjem.

Ob decentralizaciji samoupravnega odločanja potrebujemo za osrednje strokovne naloge koncentracijo strokovnega znanja, ki ne sme biti zaprto v posa- mezno občino. Ponekod pa se srečujemo s problemi, ko se v občinah organizira- jo paralelne občinske strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. V skupnostih za zaposlovanje menimo, da ni nič slabega, če te službe opravljajo administrativna in tehnična dela in se tako racionalizirajo. Nikakor pa niso take službe sposobne opravljati strokovnih nalog in funkcij zaposlovanja, pa naj si bodo te naloge operativnega značaja, še manj pa specifično planske naloge zaposlovanja. Te naloge lahko opravijo le kadrovsko močne, koncentrirane in sodobno opredeljene specializirane službe, ki jim moramo hkrati zagotavlja- ti tudi ustrezne materialne pogoje za delo. Seveda pa samoupravne skupnosti za zaposlovanje - specializirane strokovne službe kljub svoji razširjeni vlogi in odgovornosti niso edini dejavnik. Za širitev materialnih osnov združenega dela, za večjo akumulacijo, smotrnejše združevanje naložb in s tem za nastajanje novih, produktivnih delovnih mest te skupnosti ne morejo biti odgovorne. To je predvsem zadeva širših razvojnih konceptov na ravni celotne družbe, posameznih družbenopolitičnih skupnosti in asociacij združenega dela. V teh razvojnih konceptih mora odigrati nemajhno vlogo tudi preobrat v družbeni zavesti, krepitev pomena dela kot vrednote, kakor tudi krepitev pojmovanja, da sta delo in znanje produkcijska dejavnika, ki morata biti v razvojnih zasnovah nenehno prisotna ter da to nikakor ni zgolj kategorija socialne varnosti.

V mnogih planih družbenopolitičnih skupnosti in v večjih organizacijah združenega dela pa danes še zaman iščemo ta produkcijski dejavnik kot enako- praven element celote. Se več! V mnogih investicijskih projektih, ki jih obrav- navajo komisije za družbeno presojo investicij, se ta dejavnik pojavlja le obrobno ali pa sploh ne. Od približno 3oo investicij, kolikor jih je obravnavala republiška komisija za investicije, jih je imelo le okoli 80 jasneje oprede- ljen kadrovski element. Po nekaterih izračunih znaša investicijska cena za po- samezno novo delovno mesto v teh projektih prek 8 milijonov dinarjev, čeprav se v ceni iznaša trenutna povprečna vrednost delovnega mesta v naših razmerah okoli 3 milijone dinarjev, v drobnem gospodarstvu pa celo le 5oo do 600 tisoč dinarjev. Vprašanje je, če si ob tako velikem pomanjkanju investicijskih sredstev in to v trenutku, ko govorimo o nujni potrebi po hitrejšem odpiranju mož- nosti zaposlovanja, lahko privoščimo tako intenzivno kapitalno strukturo investicij. To je gotovo eno izmed vprašanj, na katerega moramo odgovoriti, ko razpravljamo o problemu zaposlovanja.

Druga, nekoliko neprijetna resnica pa je, da se ob vseh prizadevanjih za izboljšanje zaposlitvene strukture in kvalitetnejšega zaposlovanja danes bolj kot kdaj prej soočamo z izrazito tradicionalno mentaliteto in veliko inercijo 'že zaposlenih delavcev, kot tudi mladih iskalcev zaposlitve, ki šele prihajajo

iz izobraževalnega sistema.

Pri praktičnih akcijah, ki jih izvajajo skupnosti za zaposlovanje, ugotavljamo izrazito nizko pripravljenost za prilagajanje,za prestrukturiranje, za mobilnost in eventualno tudi za začasno prekvalifikacijo. Togost v pojmo- vanjih se odraža tudi še v mnogih predpisih in še zlasti v internih samoupravnih aktih na nivoju organizacij združenega dela. Večja prehodnost kadrov in znanja, hitrejše prilagajanje zaposlenih in tistih, ki iščejo delo, to niso usmeritve, ki bi jih predlagali samo zaradi trenutnih težav pri zaposlovanju. Vse to je način, ki bi se postavljal pred nas tudi v mnogo ugodnejših gospodarskih razmerah. Gre za eno od komponent dolgoročnega razvoja, pri ka- terem moramo računati z vse naglejšimi tehnološkimi spremembami in z vse bolj ostro mednarodno konkurenco. Izobraževalna, zaposlovalna in kadrovska politika so pri tem lahko bistven spodbujevalec ali pa bistvena ovira. Tega ne sme- mo pozabiti, ko opredeljujemo našo dolgoročnejšo stabilizacijsko politiko.

Hvala lepa!

Predsednik Martin Mlinar: Preden nadaljujemo z razpravo, bi zbor obvestil, da so se seji pridružili še trije delegati, in sicer tova- rišica Olga Arzenšek, gospodarsko področje, 3o. okoliš, Celje, Ivo Vuk, 45.

(19)

- 15 -

okoliš, Gornja Radgona in Janez Potočnik, 45. okoliš, Gornja Radgona. Seji pri- sostvuje sedaj 137 delegatov.

Besedo ima tovarišica Lidija Obreza, socialno-zdravstveno področje, 3.

okoliš, Ljubljana Vič-Rudnik.

Lidija Obreza: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati' Skupina delegatov 3. okoliša podpira ugotovitve, sklepe in priporo- čila k poročilu o uresničevanju politike zaposlovanja v preteklem letu. Daje- mo pa tudi naslednja stališča in predloge.

Zaposlovanje se še vedno ne pojmuje kot celovit proces v razvoju družbe- noekonomskih odnosov. To pomeni, da delavci v združenem delu, ki so temeljni nosilci oolitike zaposlovanja, še vedno niso dovolj soodgovorno m aktivno vključeni v sprejemanje razvojnih načrtov v organizacijah združenega dela.

Ugotavljamo pomanjkanje celovitih in realno zasnovanih srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov v organizacijah združenega dela. Posledice tega se odražajo tudi v nezadostni razvitosti kadrovske funkcije v organizacijah združenega dela in v izpadu planiranja zaposlovanja in kadrovske funkcije v planskih dokumentih organizacij združenega dela.

Nerealno planiranje oziroma pomanjkanje planiranja kadrov, disproporci, ki se kažejo v strukturalnem neskladju, pa izhajajo tudi iz še vedno ne dovo j stimulativnega vrednotenja dela na področju deficitarnosti kadrov, posebej proizvodnega dela. Vsa ta neskladja pa imajo za posledico tudi nerealno usmer janje v usmerjenem izobraževanju, določen izpad kadrovskega štipendiranja in zato še vedno neskladja v razmerju štipendiranja iz združenih sredstev, kljub temu da so določeni kadri že leta deficitarni.

Prihaja do neskladja v ponudbi in povpraševanju po kadrih. Še vedno se izkazuje večje povpraševanje po kadrih s končano prvo oziroma drugo zahtev- nostno stopnjo, kot po strokovno bolj usposobljenih kadrih. Menimo, da bi bila potrebna omejitev vpisa na tiste srednje, višje in visokošolske organizacije* ki izobražujejo kadre za že danes suficitarne poklice.

Glede na vse pomembnejšo vlogo in nalogo delavcev, ki opravljajo v organizacijah združenega dela kadrovsko funkcijo, menimo, da bi bilo primerno pro gram na srednji, višji in visoki stopnji prilagoditi profilu kadrovski vec". Hvala!

Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. Besedo ima tovariši ca Marija Drofenik, področje gospodarstva, 4. okoliš, Ljubljana Siska.

Marija Drofenik: Tovariš predsednik, tovarišice in tovari- ši delegati! Iz poročila, stališč in današnje razprave je razvidno, da slabo usmerjamo mladino v izobraževanje za proizvodno delo. Na drugi shrani pa tu di ugotavljamo, da pravna ureditev za zagotavljanje večje fleksibilnosti ni zadostna. Razpravljala bi o tem, kako to čutimo v združenem delu na področju kemijskega in družboslovnega izobraževanja, kako čutimo to izobraževanje za proizvodno delo in kako se odraža fleksibilnost .in mobilnost kadrov.

Kritični so poklici, značilni za proizvodno delo, na primer kemijski tehnik ali pa diplomirani farmacevt. Ob tem pa na podlagi spremljanja prijavlja nja kandidatov za razpis od leta 1979 dalje ocenjujemo, da P°staja suficita- ren tudi poklic diplomirani inženir kemije. Za vse te poklice je značilna ve lika feminizacija, hkrati pa nezainteresiranost tako moških in žensk za dolo- čene kemijske poklice na 4. stopnji zahtevnosti, to je na primer kemijski procesničar. V konkretni organizaciji so se na lo razpisanih štipendij pri

javili samo trije. Gre za poklic, ki bo imel vse pomembnejšo vlogo v usmerje- nih proizvodnih programih s surovinsko osnovo, kjer pa je manj zaposlitvenih možnosti za ženske glede na otežene pogoje dela in procesno tehnologijo.

Reformirano kemijsko izobraževanje še ne nakazuje potrebnega prestruktu- riranja. Nasprotno, vidni so znaki večanja disproporcev oziroma se nadaljuje težnja po nadaljevanju študija pri večini vpisanih učencev.

(20)

- 16 -

Pri prizadevanju za afirmacijo deficitarnih poklicev smo ocenili, da so potrebni bolj selektivni ukrepi tudi pri vseh oblikah materialnih stimulacij za izobraževanje. Pri višinah materialnih stimulacij mora biti prevladujoča stopnja deficitarnosti, ne pa stopnja zahtevnosti izobraževanja. To seveda pomeni tudi spremembo sedanje pravne ureditve.

Kako je sedaj pri družboslovnem izobraževanju in kako občutimo izobraže- vanje za proizvodno delo? Ocenjujemo, da bo povpraševanje gospodarstva po kadru na družboslovnem področju padlo. Marsikje so organizacije že omejile zaposlovanje tega kadra ali ga celo ukinile in ne nadomeščajo niti izpraznjenih mest. Usmerile so se na povečevanje izobrazbene ravni na takih delih. Zače- nja jo se prizadevanja za odpravo neproduktivne zaposlitve, za večjo mobilnost kadra in prožnejše razporejanje delavcev v interesu večje učinkovitosti tega dela.

Tudi omejitve na področju skupne in splošne porabe bodo zmanjševale mož- nosti zaposlovanja. Zato menimo, da vzdrževanje sedanje strukture izobraževa- nja na družboslovnih področjih ni utemeljeno. Nesmiselno je dajati priporočila skupnosti za zaposlovanje, na primer glede dopolnilnega usposabljanja sufici- tarnih pravnikov in drugih družboslovcev za sorodne deficitarne poklice, ker je suficitarnost posledica preveč šol, ne pa posledica nerazumevanja uporabni- kov ali njihovih trenutnih težav. Skratka, taka širina izobraževanja nima per- spektive. Administrativno omejevanje vpisov pa je nesmisel. Zato ni mogoče več odlašati z odgovori na vprašanja, kaj storiti s podvojenimi izobraževalni- mi organizacijami, katerih diplomanti se bodo vse težje zaposlovali. Za to je pristojnost Izvršnega sveta, da da ustrezne predloge. V takih primerih ni utemeljeno upravičevati obstoj takih organizacij s preraščanjem na višjo raven

izobraževanja ali uvajanjem posebnih specializiranih programov izobraževanja.

Pri vsem tem ne gre za to, da bi mladini omejevali možnosti izobraževanja, toda v situaciji, v kakršni smo,je bolj smotrno usmerjati mladino v izobraževa- nje za proizvodno delo. Tu se bodo prav gotovo prej odprle zaposlitvene možno- sti. Zato naj bo izobraževanje zasnovano široko in fleksibilno, da bo mogoča hitra prekvalifikacija.

Podpiramo prizadevanja, da da šola na določenem strokovnem področju širo- ko strokovno razgledanost in sposobnost za širjenje in poglabljanje znanja z dopolnilnimi oblikami izobraževanja ob delu, kar je predvsem naloga delovnih organizacij samih. Na potrebo odločnega odpravljanja izobraževalnih disproporcev pozabljamo zaradi tega, ker ne sprejemamo teze, da vsakdo pač glede zaposlitve študira na lastni rizik. Na ta problem opozarjamo iz izkušenj dela kadrovskih služb. Razumeti je treba občutek nemoči izšolanih kandidatov za zaposlitev, ki so odklonjeni samo zaradi tega, ker se je prijavilo preveč kandidatov. To ima prav gotovo vpliv na družbenopolitične razmere, ki pa še ni pro- učen. Za to nosi del odgovornosti tudi tisti, ki v izobraževanju trdovratno vztraja pri svoji lokalni zaprtosti in samozadostnosti.

Se o fleksibilnosti in mobilnosti kadrov. Problemi v zvezi s pomanjkanjem

* surovin oziroma neenakomerno oskrbo s surovinami, ko je treba nadomestiti za- mujeno proizvodnjo, imajo določen vpliv tudi na obseg dela v podaljšanem de- lovnem času. Ti problemi kažejo na potrebo po večanju mobilnosti kadrov med temeljnimi organizacijami znotraj delovne organizacije in zunaj njih. Možnosti, ki jih daje dopolnjeni zakon o delovnih razmerjih, v praksi uporabljamo, saj s tem pospešujemo izpolnitev proizvodnih nalog, hkrati pa olajšamo ekonomski po- ložaj organizaciji, ki nima dela.

Ocenili smo, da je potrebno pravno ureditev na tem področju spremljati in jo poenostaviti v interesu odprave nepotrebnih administrativnih opravil ob hkratnem varovanju pravic delavcev. Proučijo naj se vprašanja kot na primer, ali je potreben pri razporeditvi za krajši čas sporazum med dvema delavskima svetoma, ali je potrebna pri razporeditvi za nedoločen čas vsa procedura pre- nehanja sklenitve delovnega razmerja. Prav tako so predlogi za take pravne rešitve, ki bodo lajšale prerazporeditve znotraj temeljnih organizacij tudi z drugih vidikov. Prouči naj se, ali ima lahko neupravičena odklonitev prerazporeditve za posledico prenehanje delovnega razmerja na podlagi zakona, torej brez disciplinskega postopka.

Utemeljeno je priporočilo Skupnosti za zaposlovanje, da izpopolnimo in- formiranje organizacij združenega dela in iskalcev zaposlitve. Organizacije

(21)

- 17 -

potrebujejo predvsem informacije, uporabne za hitre operativne odločitve pri planiranju kadra, štipendiranju in podobno. Predlagamo, da se predlog sklepov, ki smo ga dobili na klop, ki je sicer nekoliko splošen in opisen, dopol- ni s konkretnimi stališči iz razprave. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovarišica Terezija Donko, področje gospodarstva, 47. okoliš, Lendava.

Terezija Donko: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! O poročilu o uresničevanju politike zaposlovanja v SR Sloveniji v letu 1982 je potekala v Pomurju organizirana razprava v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov in v nekaterih zborih skupščin ob- čin. V razpravah je bilo ugotovljeno, da poročilo posplošeno obravnava probleme zaposlovanja in da ne upošteva regionalnih razlik, ki pa so še vedno občut- ne. Tudi ugotovitve, sklepi in priporočila so naravnana na povprečno republiš- ko stanje in zanemarjajo ustvarjanje možnosti za hitrejše zaposlovanje v tistih delih republike, kjer je nezaposlenost izrazit družbeni problem. Prav iz tega razloga smo zahtevali dopolnitev k poročilu, vendar le-te nismo sprejeli.

Z ugotovitvijo v poročilu, da brezposelnost v tem trenutku ni toliko za- skrbljujoča zaradi števila brezposelnih oseb, pač pa je zaskrbljujoča struktura brezposelnih, se ne moremo strinjati. Že iz same tabele k poročilu je razvidno, da obstajajo v SR Sloveniji območja, kjer je število brezposelnih že doseg16 kritično točko, kot na primer v Pomurju. Tu pa ne gre samo za struk- turna nesoglasja, ampak za dejansko in toliko bolj zaskrbljujočo ciklično brezposelnost, katere glavna značilnost je, da je premalo prostih delovnih mest, ne glede na strukturo iskalcev zaposlitve. Le-ta predstavlja v naši regiji 77,9 % vseh brezposelnosti.

Trenutno je na območju Pomurja nezaposlenih 2.ol6 iskalcev zaposlitve, kar pomeni 5,4 % stopnjo nezaposlenosti. Ta je v primerjavi z republiko za 3 od- stotke višja.

Glede na minimalne možnosti zaposlovanja med letom in generacijski pre- liv, računamo, da bo proti koncu tega leta iskalo zaposlitev na območju Pomur- ja okoli 2.8oo iskalcev zaposlitve, med temi je več kot 8o % mladih, starih do 26 let in okoli 36 % nezaposlenih s strokovno izobrazbo.

V zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko novih investicij, vsaj lastnih, ki bi zagotavljale dodatno zaposlovanje, ni, bo problem nezaposlenosti v po- murski regiji zavzel še večje razsežnosti.

Če upoštevamo še delavce, ki so na začasnem delu v tujini, ki jih je okoli 55oo - nekateri od teh bi se želeli oziroma se bodo morali vrniti - bo problem nezaposlenih v Pomurju še večji.

V poročilu se na več mestih ugotavlja, da bi problem brezposelnih lahko reševali z večjo prostorsko mobilnostjo, kar pa nas napeljuje k pomislekom iz več »-azlocov. Eden od takih pomislekov je, da je taka oblika reševanja brezposelnosti ena najdražjih oblik reševanja tega vprašanja. Ugotavlja se, da se določeni suficitarni poklici pojavljajo sočasno v več predelih Slovenije, kar omejuje pretok delovne sile.

Za območje Pomurja pa je potrebno še posebej poudariti, da geografski po- ložaj omejuje zaposlovalne pretoke, saj je odprt le proti Mariboru, sedanji procesi pa zaposlovanje zožujejo na domačo regijo. Možnosti, ki se nudijo na- šim delavcem izven Pomurja, se ponujajo predvsem v tistih dejavnostih, kjer so zelo težki delovni pogoji in slabo nagrajevanje, zaradi česar domači delavci zanje niso zainteresirani. Razen tega pa v večini primerov niso zagotovljeni pogoji iz samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in delovne pogoje za zaposlovanje delavcev.

V Pomurju ne vidimo rešitve za probleme lastne nezaposlenosti v odliva- nju presežkov izven regije, saj demografski podatki opozarjajo na stagnacijo števila tukajšnjega prebivalstva. Prav tako ne moremo uspešno reševati zaposlovanja z razvijanjem kmetijstva. Delež kmečkega prebivalstva v Pomurju^nam- reč močno presega delež tega prebivalstva v SR Sloveniji in znaša približno

(22)

- 18 -

37 %. Večjih rezerv za zaposlovanje v kmetijstvu v naši pokrajini torej ni.

Nasprotno, za hitrejši razvoj kmetijstva je nujno potrebno delež kmečkega prebivalstva še zmanjševati. Sodobno opremljeno kmetijstvo potrebuje malo živega dela. Pomurje zagotavlja prehrambene produkte za potrebe vse republike, zato upravičeno pričakujemo, da se bodo z ustreznejšo in intenzivno investicijsko politiko ustvarile možnosti zaposlovanja v tej regiji.

V sistem zagotavljanja skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije je torej potrebno ponovno vgraditi ekonomske motive, saj takšne kot veljajo za vlaganja v manj razvitih republikah SFR Jugoslavije. Sedanjemu gospodarskemu položaju manj razvitih ne zadošča sentimentalno sočustvovanje z njihovo zao- stalostjo. Potrebujejo delo, torej zaposlitvene možnosti v domači regiji in to ne le v tehnološko nizko zahtevnih proizvodnjah, ampak v programih, ki zahtevajo znanje, primerno času in potrebam, ki ga izraža naša kvalifikacijska vse višja ponudba"delavcev. Prav tako so v zaposlovanju v zadnjih letih vse očit- nejši odnosi teritorialne deprivilegiranosti manj razvitih območij, kar se ka- že skozi investicijsko politiko. Politiko skladnejšega regionalnega razvoja je za obdobje 1971-1975 urejal zakon, za obdobje 1975-198o družbeni dogovor, sedaj pa je le obrobno vključena v resolucijo družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije.

Postopoma so ugasnile skoraj vse ekonomske spodbude za vlaganja na manj razvita in obmejna območja v SR Sloveniji, čeprav smo v Pomurju sami zagotav- ljali za take naložbe vrsto ugodnosti. V nekaterih primerih so velike organizacije združenega dela, s sedežem izven Pomurja, celo izkoristile nameravano ne- realizirano investicijo v Pomurju, tako da so izrabile devizne pravice za uvoz opreme, ki se je potem zgradila v matični občini.

Tudi sicer je pri investiranju na manj razvitih območjih izrazita težnja, da naj le-te dobivajo predvsem delovno intenzivne, tehnološko manj zahtevne proizvodnje, ki jih razvita območja opuščajo ter se usmerjajo k tehnološko zah- tevnejšim in donosnejšim programom, ki zahtevajo manj fizičnega dela in več znanja. Nizka tehnološka raven zahteva nizko kvaliteto delovne sile. Ob pre- počasnem posodabljanju se bo potreba po takem kadrovskem prilivu ohranjala še naprej. Izobraževalni procesi pa so enaki v vsej—republiki, kar pomeni, da s svojimi produkti presegajo potrebe nizke strukture dela.

Predlagamo, da se v ugotovitve, sklepe in priporočila Skupščine SR Slove- nije, kjer je rečeno "da se bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zavzemal za ustvarjanje večjih možnosti zaposlovanja na manj razvitih območjih Sociali- stične federativne republike Jugoslavije", zapiše tudi "na manj razvitih območ- jih v Socialistični republiki Sloveniji".

Podpiramo stališče Republiškega sveta Zveze sindikatov, da je treba problematiko zaposlovanja reševati tudi z odpiranjem manjših gospodarskih enot na podeželju in z usmerjanjem združevanja dela in sredstev na manj razvita in obmejna območja, pri čemer bi bilo treba to stališče z ustreznimi razvojnimi us-

"meritvami v SR Sloveniji postaviti bolj obvezujoče kot doslej. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Lista prijavljenih razpravijalcev je s tem izčrpana. Skupina delegatov iz Raven na Koroškem je pismeno dala delegatsko pobudo. Predlagam, da delegat te skupine prebere to pobudo, ker je take vsebine, da bi jo skupina za dopolnjevanje sklepov morala v nekaterih delih upoštevati. Kolikor delegat ne želi razpravljati, bom prebral njihovo sta- lišče!

1. Ob obravnavi poročila o uresničevanju politike zaposlovanja v letu 1982 smo delegati mnenja, da je potrebno vsem pripravnikom omogočiti opravlja- nje pripravništva. Zato predlagamo, da se dosledno upošteva institut priprav- ništva .

2. Ob pojavih, da nezaposleni odklanjajo delo, ki ne ustreza njihovim kvalifikacijam, predlagamo, da je potrebno sprejeti stališče, da imajo prednost pri zaposlovanju tisti iskalci zaposlitve, ki so v čakalni dobi bili pri- pravljeni oziroma so delali na kvalifikacijsko manj zahtevnih oziroma neustrez- nih delovnih mestih glede na njihovo kvalifikacijo. To je vsebina delegatske pobude.