Marko Ferjan, Karmen Brumen
0 ETIKI IN MORALI SLOVENSKIH MENEDŽERJEV
O P R E D E L I T E V P R O B L E M A V n a š e m življenju so n a v s e h p o d r o č j i h z e l o n a v z o č a različna p r a v n a pravila. Nepravilnosti n e b o m o mogli razrešiti zgolj v okviru ali s p o m o č j o z a k o n o v , o d r e d b , odlokov, u k a z o v ipd. Ti pred
stavljajo n a m r e č le skrajno omejitev in o p r e d e litev, kaj je p r a v in kaj n e . I s t o č a s n o p a p o m e n i j o še nekaj več kot s a m o zapis o b v e z n i h in s p l o š n o veljavnih n o r m . H k r a t i so tudi p r v o navodilo za etične vidike odločanja v življenju n a s p l o š n o in v m e n e d ž m e n t u . » M e d tistim, k a r z a k o n i i z r e c n o p r e p o v e d u j e j o , in tistim, kar i z r e c n o dovoljujejo, je p r o s t r a n o sivo o b m o č j e , kjer se l a h k o dogaja m a r s i k a j , k a r sicer ni p r e p o v e d a n o , v e n d a r t u d i m o r a l n o ni« (Tavčar, 1995: 4 2 3 ) . To sivo o b m o č j e javnosti in okolja, k a m o r sodi tudi p o s l o v n o oko
lje, naj bi najprej varovala m o r a l a .
Z a k a j m o r a l a ? Tudi m o r a l a vzpostavlja pra
vila, ki usmerjajo n a š e ravnanje in o d l o č a n j e , kaj je za n a s , za ljudi, d o b r o in kaj ni. »Vezana je p r e d v s e m na tradicijo, p o s n e m a n j e d r u g i h , t e m e lji n a s k u p n i h interesih in o d g o v o r n o s t i in nikoli n e n a s t o p a v obliki n a t a n č n i h pravil in z a k o n s k i h n o r m . Utemeljena je n a n e n a p i s a n e m d r u ž b e n e m d o g o v o r u , ni niti z a k o n niti religijska n o r m a , je zgolj p o t in iskanje, ki jo m o r a m o opraviti sami - kaj m o r a m o n a r e d i t i in k a k o presojati n a š a deja
nja« (Kovač 1 9 9 6 : 3 7 ) . Kot glavni p r e d m e t razi
skovanja etike »je m o r a l a človeški f e n o m e n p a r excellence, saj l a h k o s a m o človeško bitje iz p e r s pektive d o b r e g a in zla vzpostavi in o h r a n j a kritič- n o - v r e d n o s t n i o d n o s d o o b n a š a n j a in dejanj d r u gih ljudi, d o njihovih značajev ter k o n č n o d o sa
m e g a sebe« (Jelovac 1997: 14). Sistem m o r a l n i h pravil delimo na o s e b n o in d r u ž b e n o m o r a l o . »Za o s e b n o m o r a l o je z n a č i l e n sistem n o r m , ki jih p o s a m e z n i k oblikuje s a m in se v s k l a d u z njimi r a v n a v d o l o č e n i življenjski situaciji. P o d o b n o se
v d r u ž b e n e m življenju oblikujejo d o l o č e n a pravila ravnanja, ki jih štejemo za d r u ž b e n o m o r a l n a pra
vila.« V e n d a r p a » m o r a l n i h n o r m , ki veljajo za m e d s e b o j n e človeške o d n o s e zunaj sveta d r u ž b e n o e k o n o m s k i h r a z m e r i j , n e m o r a m o u p o r a b l j a t i v sferi d r u ž b e n o e k o n o m s k i h o d n o s o v , kjer se p o javljajo p o s e b n a pravila ravnanja m o r a l n e n a r a v e , ki jih opredeljujemo kot p o s l o v n o m o r a l o « (Ivanj- ko 1 9 9 6 : 178).
M o r a l a se v e d n o giblje m e d o d g o v o r n o s t j o d o d r u g i h in o s e b n i m i k o r i s t m i aH, p r e n e s e n o v poslovni svet, m e d p o d j e t n i š k i m i n t e r e s o m p o s a m e z n i k a in g o s p o d a r s k i h d r u ž b n a eni s t r a n i in tistim, k a r naj bi bilo s k u p n i i n t e r e s n a r o d a , n a d r u g i . Z a n e m o r a l n o v e d e n j e m e n e d ž e r j e v n e m o r e m o u p o r a b i t i f o r m a l n o p r a v n i h sankcij. Z a izrekanje u k r e p o v d r u ž b e n e discipline, če gre za posledice kršitve d o b r i h poslovnih običajev v pos
lovnih o d n o s i h , so p r i n a s in p o svetu pristojna t a k o i m e n o v a n a č a s t n a sodišča, ki l a h k o k o t in
s t r u m e n t sankcioniranja uporabljajo tudi j a v n o objavo r a z s o d b e č a s t n e g a sodišča. T a k a oblika m o r a l n e g a k a z n o v a n j a je zelo učinkovita in i m a d o l g o r o č n e p o s l e d i c e , saj lahko izloči p o s a m e z n i k a iz g o s p o d a r s k e g a in d r u ž b e n e g a okolja. D o sti p o m e m b n e j š i p a je o s e b n o s t n i u k r e p - notra
nja sankcija, ki jo človek z a r a d i kršitve o m e n j e n i h n o r m u p o r a b i s a m z a s e .
L a h k o se v p r a š a m o , koliko n a š i h p o d j e t n i k o v in m e n e d ž e r j e v se z a v e d a , i m a izoblikovano last
n o etično razumevanje za m o r a l n o presojanje svo
jega delovanja in obnašanja ter za presojanje dolo
č e n e g a pojava v p o s l o v n e m življenju. K a k o torej v naši d r u ž b i doseči višjo r a v e n o z a v e š č e n o s t i o etičnosti v poslovnih o d n o s i h , s č i m e r bi lahko p o s r e d n o tudi umirili in presegli p r o c e s d r u ž b e n e g a in lastninskega preoblikovanja ter se vrnili k temeljnim v r e d n o t a m p o s l o v n e m o r a l e ?
Slovenija sodi m e d d r ž a v e , ki so se v post-
socialistično tranzicijo »vrgle« z veliko volje in želje p o h i t r e m u s p e h u pri vzpostavitvi d e m o k r a tičnega d r u ž b e n e g a sistema in t r ž n e g a g o s p o d a r stva. Njuna vzpostavitev p a ne p o m e n i le presadit
ve v z o r c e v u r e d i t e v iz z a h o d n i h d r ž a v E v r o p e n a d o m a č a tla. Pojavlja se vprašanje: K a k o p r e s e č i ta n e m i r n i čas iskanja ciljev in i n t e r e s o v gospo
darjenja? K a k o se vključiti v sistem p o v e z a n i h svetovnih trgov in se p r e d v s e m naučiti, k a k o igrati n o v o igro, saj večina starih pravil n e velja več?
Ta č l a n e k torej o b r a v n a v a v p r a š a n j a p o s l o v n e etike in m o r a l e . N a m e n p r v e g a dela č l a n k a je p r e d v s e m p r i k a z a t i , kaj p o s l o v n a etika sploh je in k a t e r a so tista vodila, ki m e n e d ž e r j e in podjet
nike vodijo p r i njihovem delovanju, pri spreje
m a n j u s t r o k o v n o pravilnih in etičnih odločitev in pri njihovem o b n a š a n j u . D r u g i del č l a n k a p a je n a m e n j e n p r e d s t a v i t v i e m p i r i č n e r a z i s k a v e , v k a t e r i s m o želeli raziskati in predstaviti, k a k š n o je dejansko vključevanje etike v poslovnih o d n o s i h v S l o v e n i j i , o z i r o m a , k a k š n a p o z o r n o s t j e d e j a n s k o n a m e n j e n a tej p r o b l e m a t i k i .
P O J M O V A N J E V R E D N O T , E T I K E I N M O R A L E
E T I K A
»Etika je filozofska v e d a o m o r a l i , ki se ukvarja s teoretičnim pojasnjevanjem in kritičnim ocenjeva
njem ( n o r m i r a n j e m ) izvora človeške m o r a l n o s t i , p r o u č e v a n j e m ciljev, smotrov, n a m e n o v , s k r a t k a s m i s l a č l o v e k o v i h m o r a l n i h p o b u d , r a v n a n j a , o b n a š a n j a , značaja in delovanja« (Jelovac 1997:
3 8 ) . Uči in u s m e r j a n a s v s k u p n e m življenju, v sožitju z d r u g i m i ljudmi v n a r a v n e m okolju, v k a t e r e m živimo. Torej etika ni m o r a l a s a m a p o sebi.
Skoz zgodovino človeškega razvoja je etika kot filozofska v e d a o m o r a l i razvila vrsto etičnih šol, p r i s t o p o v , sistemov iskanja in m o r a l n i h u k r e p o v ,
» k a t e r i h s k u p n a značilnost je v t e m , d a se prak
tična eksistenca človeškega bitja m o d r o o b r a v n a va in/ali ocenjuje glede n a d o l o č e n o pojmovanje D o b r e g a « (Jelovac 1997: 2 6 ) . T a k o p o z n a m o stoično pojmovanje etike, ki za d o b r o življenje o z n a n j a le tisto, »ki j a s n o ločuje d o g o d k e , ki so o d človeka odvisni, o d tistih, ki niso, in ki usmerja voljo s a m o n a p r v e , m e d t e m ko do d r u g i h goji d r ž o r a v n o d u š n e g a p r e n a š a n j a in z a n e m a r j a n j a « (Jelovac 1997: 2 6 ) . Vehk p r e o b r a t je p o v z r o č i l o
D e s c a r t e s o v o odkritje subjekta, mislečega j a z a , in H e g l o v o p o j m o v n o razlikovanje m e d etiko in m o r a l o in njegova etika odločitve. N a j p o m e m bnejše v razvoju z g o d o v i n e filozofije etike p a je z etiko odgovornosti v s e k a k o r prispeval I m m a n u e l K a n t .
Tudi p o s l o v n a etika kot e n a i z m e d ved znotraj etike ima svoje k o r e n i n e v zgodovini s t a r e Grčije, č e p r a v se je kot l o č e n a veja pojavila šele v 2 0 . stoletju, v d o b i p o z n e m o d e r n e . T a k o p o z n o roj
stvo p o s l o v n e etike je razumljivo, saj je m o r a l a p o č a k a t i n a u g o d n e d r u ž b e n o e k o n o m s k e r a z m e re, n a p r e o b r a z b o g o s p o d a r s k e g a življenja o d klasičnega liberalizma k postindustrijski d r u ž b i .
V življenju n a s p l o h , še zlasti p a v p o s l o v n e m k o m u n i c i r a n j u se zelo p o g o s t o pojavlja vprašanje izbire prioritete m e d resnico in i n t e r e s o m . Iskanje o d g o v o r a na to dilemo je temeljno vprašanje etike v p o s l o v n e m k o m u n i c i r a n j u . O r g a n i z a c i j e so n a m r e č v svojem delovanju p o g o s t o prisiljene postaviti svoj i n t e r e s n a d r e s n i c o .
Z a presojo etičnosti n e k e g a r a v n a n j a se kot kriterij zelo p o g o s t o postavlja n a č e l o k o r i s t n o s t i . Temeljni usmeritvi sta:
• k o r i s t n o s t glede n a d o s e g o ciljev o r g a n i zacije
• k o r i s t n o s t glede n a v r e d n o t e p o s a m e z n i k a in d r u ž b e .
N a ta vidik o b r a v n a v e etike je o p o m n i l že Aristotel, ki je zapisal, da »nihče n e daje p r e d n o s t i t i s t e m u , k a r je s p l o š n o d o b r o , p r e d tistim, k a r je d o b r o z a n j s a m e g a « . S p o m n i t i velja t u d i n a Machiavellija. O svojem t a k o zelo s p o r n e m Vla
darju s a m n a m r e č pravi, d a se o p i r a »na tisto, kar je res, n e p a n a tisto, kar si glede n e č e s a n e k d o izmisli«.
Če kot kriterij za etičnost p o s t a v i m o koristnost n e k e g a r a v n a n j a , l a h k o p r i p r e s o j i e t i č n o s t i s r e č u j e m o več tipov ljudi o z i r o m a o r g a n i z a c i j :
• etika človekovih pravic postavlja za etično vse tisto, k a r n e krši človekovih pravic;
• utilitaristični tip etike postavlja za etično vse tisto, k a r p r i n a š a največ splošnih koristi in naj
manj š k o d e ;
• egoistični tip etike postavlja za etično vse tisto, k a r koristi organizaciji, n e glede n a posle
dice v okolju;
• etika pravičnosti postavlja za etično vse tisto, k a r n e p o v z r o č i n i k o m u r n i k a k r š n e š k o d e .
D a n e s v etiki ločimo dve glavni p o d r o č j i ozi
r o m a dva p r i s t o p a pri o b r a v n a v a n j u m o r a l n o s t i , t e o r e t i č n o in p r a k t i č n o m o r a l n o etiko. Praktično,
normativno etiko d e l i m o n a teleološko in deon- tološko etiko. Teleološka etika se o s r e d o t o č i n a kategoriji »dobro« in » v r e d n o t a « , ki opredeljujeta s m e r in cilj človekovega delovanja. D e o n t o l o š k a etika p a se ukvarja p r e d v s e m z z a h t e v o izpolnje
vanja »dolžnosti« in s p o j m o m » n o r m a « . D e o n t o - logija je v zadnjih desetletjih, z r a z c v e t o m aplika
tivnih e t i č n i h r a z i s k o v a n j , veliko p r i d o b i l a n a u p o r a b n e m p o m e n u (etični k o d e k s i ) . Torej naj bi bila aplikativna etika tista veja m o r a l n e filo
zofije, ki dejansko rešuje etične p r o b l e m e . N j e n a n a l o g a je, da p r i p r e u č e v a n j u specifičnih etičnih p r o b l e m o v v k o n k r e t n i h p r i m e r i h u p o r a b i vpo
g l e d e m e t a e t i k e in s p l o š n a n a č e l a t e r p r a v i l a n o r m a t i v n e etike (Poler 1997: 4 4 ) .
Tudi v poslovni etiki sta se, glede n a m e t o d o loški p r i s t o p raziskovanja in obravnavanja poslov
n e m o r a l e , razvila dva p r i m a r n o r a z l i č n a tipa p o s l o v n e etike:
• D e s k r i p t i v n a p o s l o v n a etika je o m e j e n a iz
ključno n a o p i s n o pojasnjevanje t e k o č e g a stanja stvari in d u h a , o d n o s o v in n o r m v polju p o s l o v n e m o r a l e ter n a analizo a k t u a l n e jezikovne u p o r a b e b e s e d in stavkov, ki funkcionirajo v p r a k s i m o r a l n e g a ocenjevanja v s a k d a n j e g a g o s p o d a r s k e g a življenja. S t a k o a n a l i z o n a v a d n e g a n a r a v n e g a j e z i k a v s a k d a n j e p o s l o v n e p r a k s e se u k v a r j a p o s e b n a p o d z v r s t d e s k r i p t i v n e p o s l o v n e etike:
p o s l o v n a m e t a e t i k a ,
• N o r m a t i v n a p o s l o v n a etika ima daljnosežne in strožje z a h t e v e , saj si p r i z a d e v a , z d o l o č e n i h k r i t i č n o - v r e d n o s t n i h pozicij in kriterijev lastnega p o g l e d a n a svet p o d r e d i t i o b s t o j e č o g o s p o d a r s k o p r a k s o m o r a l n e m u o c e n j e v a n j u in r a c i o n a l n i p r e s o j i . V z t r a j a p r i p r e v r e d n o t e n j u v l a d a j o č i h m o r a l n i h v r e d n o t ( t a k o p o z i t i v n i h n o r m kot tudi p r o j e k t i v n i h i d e a l o v ) , d a bi izboljšali njihovo n o r m i r a n j e za p o t r e b e n e k e p r i h o d n j e p r a k s e (Jelovac 1997: 3 8 ) .
T i p i č e n p r i m e r n o r m a t i v n e p o s l o v n e e t i k e p r i n a š a t a H o r s t S t e i n m m a n in Albert Lohr. Pojem p o d j e t n i š k e etike opredeljujeta t a k o l e : »Podjet
niška etika obsega vsa gradiva in p r o c e s n e n o r m e , ki so jih s a m o z a v e z u j o č e sprejeli v d o l o č e n e m podjetju, d a bi s t e m omejili k o n f l i k t n o r e l e v a n t n e u č i n k e profitnega p r i n c i p a pri krmiljenju konkret
nih p o d j e t n i š k i h aktivnosti« ( S t e i n n m a n , L o h r 1 9 9 3 : 3 5 ) . N a t o razlagata: »Podjetje kot p o d r o č j e k o n k r e t n e g a udejanjanja p r o f i t n e g a p r i n c i p a naj n e bi bilo več s a m o temeljna e k o n o m s k a insti
tucija, temveč tudi temeljno p o d r o č j e etične refle
ksije, ki p a n e s m e biti s a m o d o m e n a m e n e d ž -
m e n t a . Etične u s m e r i t v e , n o r m e l a h k o nastajajo, se uveljavljajo, o h r a n j a j o in s p r e m i n j a j o le z u p o š t e v a n j e m in vključevanjem v dialoško spo
r a z u m e v a n j e vseh članov podjetja.«
Prostovoljna z a v e z a n o s t k d o g o v o r n o u s m e r jeni podjetniški etiki postaja vse bolj sprejemljiva.
N e m o r e m o p a sprejeti pogoja, ki ga avtorja p o stavljata skoraj kot absolutni imperativ, da n a m r e č m o r a j o s p o s l o v n o etiko, z z a ž e l e n i m i n o r m a m i r a v n a n j a in o b n a š a n j a , za k a r so se odločili v ne
k e m podjetju, »soglašati vsi prizadeti«. Pri iskanju in oblikovanju etične usmeritve in m o r a l n i h n o r m u p r a v i č e n o p r i č a k u j e m o , d a se b o v dogovor vklju
čila večina članov podjetja, ne p a vsi, k a k o r na
vajata avtorja. P r a v t a k o je i l u z o r n o p r i č a k o v a t i , da se b o d o za i z b r a n o p o s l o v n o etiko »odločili in z njo soglašali vsi p r i z a d e t i « .
Se en zanimiv p r i s t o p k razmišljanju o poslov
ni etiki p o n u j a t a H o f f m a n in M o o r e . Z a njiju ni n a j p o m e m b n e j š e v p r a š a n j e : » k a t e r o je d o b r o ali s l a b o dejanje v p o s a m e z n i situaciji«, t e m v e č :
» k a k o zagotoviti u s t r e z n e p o g o j e , ki bi o m o g o č i l i e t i č n o poslovanje« (Hoffman, M o o r e 1 9 9 0 : 19- 31).^
Še nekaj je, k a r p o s l o v n a etika ocenjuje k o t ključni pogoj za to, d a si neki p o s a m e z n i k u s t v a r i d o s t o j a n s t v o in ugled d o b r e g a p o s l o v n e g a člo
veka. T o je d o b r a volja. »Po K a n t u je s a m o d o b r a ( m o r a l n a ) volja b r e z p o g o j n o d o b r a . Ni d o b r a z a r a d i tega, k a r n a r e d i ali k a k o u č i n k u j e , a m p a k je d o b r a s a m a p o sebi. Njen edini m o t i v je, d a svojo d o l ž n o s t n a r e d i z a r a d i d o l ž n o s t i « (Poler 1997: 6 3 - 6 4 ) . V p o s l o v n e m svetu, ki ga v veliki meri oblikujejo zakonitosti, s t r u k t u r e in d i n a m i k a g o s p o d a r s k e g a sistema, bi K a n t o v a trditev, »da i m a m o l a h k o za d o b r o zgolj d o b r o voljo b r e z omejitev, p a č e p r a v bi bilo to največ, s č i m e r s o d o b n i poslovni človek l a h k o r a z p o l a g a « , ostala n e d o r e č e n a .
V u v o d u t e g a p o g l a v j a je z a p i s a n o , d a je p o s l o v n a etika e n a i z m e d ved z n o t r a j etike. V g r o b e m z a j e m a n a j m a n j n a s l e d n j i h s e d e m p o d r o č i j : » o d n o s e d o z a p o s l e n i h , o d n o s e d o s k u p n o s t i in o k o l j a , o d n o s e d o d e l n i č a r j e v , o d n o s e d o dobaviteljev, kontraktorjev, o d n o s e d o inovacij, tehnologije in politični interes« (Hrastelj 1997: 3). P r a v in le z vzpostavitvijo p o v e z a v e z d r u g i m i d i s c i p l i n a m i , z l a s t i z e k o n o m i j o k o t t e m e l j n i m i z h o d i š č e m n j e n e g a s o o d v i s n e g a delovanja, b o lahko p o s l o v n a etika d o k a z a l a svojo e d i n s t v e n o v r e d n o s t in upravičila svoj o b s t a n e k in r a z v o j . Ђ •'r^мi::sч'::iá•шr
D e j s t v o j e , d a se p o s l o v n a e t i k a o b l i k u j e , spreminja in deluje na ravni podjetja. D a p a lahko
»zaživi«, sta p o t r e b n a dva pogoja:
1. Podjetje m o r a delovati v t a k e m d r u ž b e n o e k o n o m s k e m okolju, ki m u o m o g o č a p r o f i t n o dejavnost.
2 . I m e t i m o r a dovolj »podjetniško samostoj
n e g a p r o s t o r a « , ki ga p r a v n a regulativa d r ž a v e ne sme omejiti d o take m e r e , da ne bi moglo sproti in za d o l o č e n e p r i m e r e p o s e b e j p r e v e r j a t i , ali i z b i r a s r e d s t e v in n a č i n izpeljave z a n a č r t n o doseganje zastavljenega cilja n e strežita le večanju profita, a m p a k h k r a t i p r e d s t a v l j a t a tudi etično sprejemljiv način odločanja.
Če ta d r u g i pogoj ni izpolnjen, lahko v naj
boljšem p r i m e r u g o v o r i m o le o g o s p o d a r s k i etiki, ki se p r a v i l o m a o s r e d o t o č i n a preverjanje legi
timnosti profitnega n a č e l a in njegovih spremlja
j o č i h i n s t i t u t o v ( d e l o v n o p r a v o , k o n k u r e n č n o p r a v o itn.).
Pri nadaljnjih razmišljanjih b o m o izhajali iz podjetja kot osnovne celice, kjer so vse dejavnosti, funkcije, ravni in sestavni deli podjetja, p a tudi vsi p o s a m e z n i k i , s k u p i n e in o r g a n i z a c i j e v no
tranjem in v z u n a n j e m okolju, ki so k a k o r koli p o v e z a n i z njegovo dejavnostjo, u s m e r j e n i v iz
vajanje poslovne strategije in doseganje poslovnih r e z u l t a t o v . N a j p o m e m b n e j š i cilj j e , p o s t a t i us
p e š n o podjetje, u s p e š n o tako z vidika e k o n o m s k i h meril k a k o r tudi v obliki p r i z n a n j a okolja, d a se podjetje z a v e s t n o in n a č e l o m a z a v z e m a za vre
d n o t e , za združljivost lastnih koristi z m o r a l n i m i v r e d n o t a m i d r u g i h u d e l e ž e n c e v iz n j e g o v e g a p o s l o v n e g a o k o l j a . Č e p a u s p e š n o s t p o d j e t j a m e r i m o iz n o t r a n j e g a okolja, je ta u s p e š n o s t
» r e z u l t a n t a i n t e r e s o v v s e h aktivnih u d e l e ž e n c e v , ki n e p o s r e d n o in t e k o č e vplivajo n a u s p e š n o s t , i n t e r e s o v v s e h a k t i v n i h u d e l e ž e n c e v , k a t e r i h i n t e r e s i oblikujejo o d n o s (kUmo, p o d o b o , pri
ljubljenost, uglednost ipd.) notranjega in zunanjih okolij p o d j e t j a t e r t a k o p o s r e d n o , p o n a v a d i d o l g o r o č n e j e vplivajo n a n j e g o v o u s p e š n o s t « (Tavčar 1 9 9 5 : 512). u ^
M O R A L A
M o r a l a sodi v okvir e n e g a m e d p o d s i s t e m o v d r u ž b e n e g a sociosistema, še p o s e b e j tistega, ki skozi sklop n e n a p i s a n i h vzorov, n o r m in pravil v z o r n e g a delovanja, ravnanja in značaja p o s a m e z n i k o v in s k u p i n p r i r e j a življenje v
n a č i n e in oblike, k a t e r i h p r i m a r n a z n a č i l n o s t je sprejemljivost, z a ž e l e n o s t , o b č e veljavna v z o r n o s t in funkcionalnost v j a v n e m življenju.
(Jelovac 1997: 18.)
V s a k d a n j e življenje ni m o g o č e b r e z t a k š n e ali d r u g a č n e m o r a l e . S p r o t i se m o r a m o o d l o č a t i , kaj b o m o naredili in k a k o b o m o t o , za k a r s m o se odločili, opravili. K o se tako o d l o č a m o , se že r a v n a m o , č e p r a v tega i z r e c n o n e v e m o , p o pravilih. O d l o č a m o se, kaj je p r a v in kaj ni prav, in če o t e m o d l o č a m o glede n a m e d s e b o j n e , m e d č l o v e š k e o d n o s e , p o t e m svojo odloči
tev p o o b č u j e m o . Svoje r a z u m e v a n j e tega, kaj je d o b r o in kaj je slabo ali zlo, p r e n a š a m o n a r a v e n d r u ž b e n o s t i ter se z d r u g e s t r a n i so
o č a m o , včasih tudi s p o p a d a m o s to ravnjo.
( H r i b a r 1996: 5.)
Kaj p a poslovna m o r a l a ? Tudi ta zajema sistem n e n a p i s a n i h pravil, v z o r c e v in m a k s i m , v e n d a r je njihova v s e b i n a » p r i r e j e n a « za d r u g a č n o , ožje okolje g o s p o d a r s k i h o d n o s o v : »za s i s t e m a t i č n o organiziranje, upravljanje, krmiljenje in o h r a n i t e v g o s p o d a r j e n j a z n o t r a j m o r a l n o sprejetih, s tra
dicijo p o d e d o v a n i h o b r a z c e v o b n a š a n j a in zaže
lenih n o r m ravnanja ter značajev p o s l o v n i h ljudi«
(Jelovac, 1 9 9 7 : 2 2 ) . Njen cilj je »varovanje vsebine g o s p o d a r s k i h o d n o s o v , v k a t e r i h naj bi bila d a n a v s a k e m u u d e l e ž e n c u e n a k a m o ž n o s t p r i n a s t o p a nju in uveljavljanju njegovih i n t e r e s o v « (Ivanjko
1 9 9 6 : 179), k a r p a v e m o , d a je v v s a k d a n j e m živ
ljenju p r a k t i č n o neizvedljivo. H k r a t i p a se t u d i z a v e d a m o , d a b r e z p o s l o v n e m o r a l e , tega nefor
m a l n e g a v a r o v a l a sivega o b m o č j a , ki je n a eni strani o m e j e n o z o b v e z n o s t m i , k a k o r jih n a r e k u jejo zakoni, in n a d r u g i strani s tehnično-tehnološ- kimi normativi, podjetje ne m o r e d o b r o poslovati.
- - ^ - V R E D N O T E - - ^ i w - ^ Tudi v r e d n o t e imajo, kot k a ž i p o t n a š i m o r a l i in etiki, svoje m e s t o v o p r e d e l i t v i etike »kot filozof
ske d i s c i p l i n e o s m o t r n i uveljavitvi v r e d n o t v n a č i n u človekove eksistence« (Novak 1 9 8 9 : 193).
Č e i z h a j a m o iz n a v e d e n e g a , so v r e d n o t e p o s p l o š e n a in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko c e n i m o , ki se n a n a š a j o n a široke kategorije p o d r e j e n i h objektov in o d n o sov in ki usmerjajo n a š e i n t e r e s e in n a š e vedenje.
Predstavljajo p o s e b n o v r s t o motivacijskih ciljev
- zelo p o s p l o š e n e in o b e n e m m o č n o cenjene cilje ali motivacijske cilje najvišjega h i e r a r h i č n e g a re
da. Njihova značilnost je v r e d n o s t n a k o m p o n e n t a , saj se v e d n o n a n a š a j o n a stvari, ki so p o z i t i v n o ali n e g a t i v n o ( n e v r e d n o t e , a n t i v r e d n o t e ) v r e d n o t e n e ali cenjene. V njih se o d r a ž a j o d r u ž b e n e in k u l t u r n e n o r m e , imajo g l o b o k o s e b n i p o m e n za p o s a m e z n i k a , saj jih »doživljamo z o b č u t k o m od
g o v o r n o s t i in z a v e z a n o s t i , angažirajo n a s v naši notranjosti in globini« (Poler 1997: 4 3 ) .
V najširšem p o m e n u b e s e d e r a z h k u j e m o pri človeku osebne in družbene vrednote. O d r u ž b e n i h v r e d n o t a h o z i r o m a o njihovem p o m e n u za posa
m e z n i k o v o življenje razmišlja M r m r a k t a k o l e :
» G l o b a l n i sistem človeških v r e d n o t vsebuje kot b i s t v e n i d e l v r e d n o t e n j e g o v e d r u ž b e n o s t i in d r u ž b e n e g a izražanja. Z njihovo p o m o č j o človek kot i n d i v i d u m ah kot človek d r u ž b e n i h s k u p i n i z r a ž a svoje temeljne p o t r e b e in i n t e r e s e , cilje in želje p o urejanju svojega d r u ž b e n e g a življenja [...]
V r e d n o t e so tudi p o d l a g a za njegovo prostovoljno z d r u ž e v a n j e v d r u ž b e n e s k u p i n e . Te s k u p i n e , če so f o r m a l n o o r g a n i z i r a n e in i n s t i t u c i o n a l i z i r a n e , imajo p o s e b n o d o l o č e n e tudi svoje cilje, ki vse
bujejo t e m e l j n e v r e d n o t e t e h s k u p i n « ( Z i d a n 1 9 8 9 : 104).
M o r a l n i k o d e k s je p o definiciji s k r b n o izbrana, d o d o l o č e n e m e r e s i s t e m a t i č n o z b r a n a in j a s n o f o r m u l i r a n a m n o ž i c a o c e n , m e r i l , m a k s i m in n o r m , ki veljajo za p r a k t i č n a merila p r a v i l n e g a o b n a š a n j a p o s a m e z n i k o v oz. kot vzorci v z o r n e g a v e d e n j a / d e l o v a n j a v d o l o č e n i s k u p n o s t i (lelovac 1997: 3 4 ) . Novolatinska b e s e d a codex (starolatin- sko: caudex) je p r v o t n o p o m e n i l a p o p i s , knjigo, sestavljeno iz povoščenih lesenih ploščic, ali tnalo, h k a t e r e m u k o g a p r i v e d e j o , d a bi ga kaznovali ali izpostavili p o s m e h u . K o d e k s poslovne m o r a l e riše s k u p e k vrlin, s k a t e r i m i se m o r a oblikovati sodo
b e n slovenski m e n e d ž e r kot z a ž e l e n p o z i t i v e n vzor, p o k a t e r e m se b o v v s a k o d n e v n i p r a k s i o b l i k o v a l o d o b r o m e n e d ž e r s k o o b n a š a n j e o z . p o s l o v n o r a v n a n j e , t a k o d a se b o , kolikor b o d o d o p u š č a l e r a z m e r e , t e m u približala vsaj večina v o d i l n i h g o s p o d a r s t v e n i k o v . D o b e r p o s l o v n i n a m e n je n e p o g r e š l j i v a v r l i n a d o b r e g a m e n e - džerja, ki je u s p e š e n in p o š t e n h k r a t i .
V reviji Manager je bil leta 1997 objavljen slo
venski m e n e d ž e r s k i k o d e k s , s k a t e r i m naj bi si p r i v s a k o d n e v n e m o d l o č a n j u p o m a g a l i slovenski m e n e d ž e r j i . K o d e k s je p i s a n za profitne organi
zacije, p o smislu p a ga je m o č uporabljati tudi v d r u g i h o r g a n i z a c i j a h . Sestavljen je iz dvanajstih
n a č e l za vodenje.
B l a n c h a r d in Peale ( 1 9 9 0 : 12-23, 31-58) pra
vita, d a je etično vedenje p o v e z a n o z d o b r i m m n e njem o s a m e m sebi. Ljudje, ki imajo o sebi d o b r o m n e n j e , znajo v z d r ž a t i zunanje pritiske in so spo
s o b n i storiti to, k a r je p r a v in n e tistega, k a r je p r i k l a d n o , p o p u l a r n o ali pridobitniško. T r d n a mo
r a l n a pravila, ki zahtevajo, d a je v s a k u s l u ž b e n e c o d g o v o r e n za n e o p o r e č n o s t in za posledice svojih dejanj, so prvi k o r a k k u s p e š n o s t i v s a k e g a pod
jetja, p o š t e n i direktorji so tudi u s p e š n i direktorji.
N e e t i č n o dejanje uničuje p o s a m e z n i k o v o samo
spoštovanje, njihova vest se b o r i z n a g o n i za pre
živetje. V m o r a l n o s p o r n i h o d l o č i t v a h in dejanjih l a h k o p o s a m e z n i k opravi etični p r e i z k u s in odgo
vori n a njegova v p r a š a n j a .
V p r a š a n j a etičnega p r e i z k u s a so:
Ali je odločitev o z i r o m a dejanje z a k o n i t o ? Ali b o m kršil z a k o n e in p r e d p i s e v podjetju?
Ali j e o d l o č i t e v o z i r o m a d e j a n j e u r a v n o t e ž e n o ? Ali je n e p r i s t r a n s k o za vse sodelujoče, k r a t k o r o č n o in d o l g o r o č n o ? Ali s p o d b u j a »fair play« o d n o s e ?
K a k š n o m n e n j e b o m imel o sebi? B o m p o n o sen n a s e ? Bi m i bilo prav, če bi m o j o odločitev objavili v č a s o p i s u ? Bi mi bilo prav, če bi d o m a č i zvedeli?
P r i p r e u č e v a n j u e t i k e in m o r a l e r a v n a n j a m e n e d ž e r j e v je t r e b a p r e u č e v a t i zlasti naslednje relacije:
• o d n o s e m e n e d ž e r j e v k o t z a u p n i k o v d o lastnikov o z i r o m a njihovih p o o b l a š č e n c e v ;
• o d n o s e m e n e d ž e r j e v kot poslovodij in vodij do z a p o s l e n i h v organizaciji, saj s stališča lastni
kov vzdušje v organizaciji bistveno vpliva n a učin
kovitost in u s p e š n o s t njenega delovanja;
• o d n o s e m e n e d ž e r j e v d o p o s l o v n i h p a r t n e r jev in k o n k u r e n t o v ; p o m e m b n i so zlasti p a r t n e r j i (dobavitelji, odjemalci in d r u g i ) , ki jim etično ve
denje m e n e d ž e r j e v zmanjšuje o b č u t e k tveganja in olajšuje z a u p a n j e kot temelj d o l g o r o č n e g a so
delovanja;
• o d n o s e m e n e d ž e r j e v d o d r u g i h okolij orga
nizacije bistveno vpliva n a u s p e š n o s t poslovanja - ter s t e m n a i n t e r e s e lastnikov (Tavčar 1 9 9 5 :
O R A Z I S K A V I
V p r v e m delu članka s m o opredelili p o j e m etike in m o r a l e . V d r u g e m delu p a žeHmo raziskati in
predstaviti, k a k š n o je dejansko vključevanje etike v p o s l o v n i h o d n o s i h in k a k š n a p o z o r n o s t je d e j a n s k o n a m e n j e n a tej p r o b l e m a t i k i . Želeli s m o p o d r o b n e j e r a z i s k a t i , k a k š n o je r a z m i š l j a n j e m e n e d ž e r j e v o poslovni etiki, o etičnosti odlo
čanja ter o etičnosti k o m u n i c i r a n j a .
Z a n i m a l o n a s j e z l a s t i , k o l i k o s l o v e n s k i m e n e d ž e r j i dejansko vključujejo v p r a š a n j e etike v izvajanje v s a k o d n e v n i h a k t i v n o s t i p o d j e t j a , usklajevanju p o t r e b p o s a m e z n i k o v s p o t r e b a m i podjetja, lojalnosti, o s e b n e g a okoriščanja posa
m e z n i k o v , o s e b n e integritete, o p o z a r j a n j a n a ne
pravilnosti ipd. Z r a z i s k a v o s m o želeli ugotoviti, k a k o menedžerji razmišljajo o poslovni etiki, kak
šen je njihov o d n o s d o etičnosti o d l o č a n j a ter o d n o s d o etičnosti p o s l o v n e g a k o m u n i c i r a n j a .
Postavili s m o tri h i p o t e z e :
H I : M e n e d ž e r j i p o d p i r a j o u p o r a b o etike v p o s l o v n e m okolju .
H 2 : Etiki poslovnega komuniciranja slovenska podjetja n a m e n j a j o p r e m a l o p o z o r n o s t i .
H 3 : M e n e d ž e r j i v z r o k e za neetičnost ravnanja v p r o c e s u odločanja in s t e m o d g o v o r n o s t pripi
sujejo dispozicijskim dejavnikom.
Z a n k e t o s m o želeli ugotoviti, k a k š n o je stanje n a p o d r o č j u etičnega ravnanja m e n e d ž m e n t a v slovenskem p o s l o v n e m p r o s t o r u . Anketiranje je bilo opravljeno o s e b n o . V p r a š a l n i k , ki o b s e g a 2 2 v p r a š a n j o z i r o m a trditev, je bil v s e b i n s k o raz
deljen n a štiri sklope. Prvi del vprašalnika vsebuje tri v p r a š a n j a o s p l o š n i h p o d a t k i h p o d j e t j a , s p o m o č j o k a t e r i h s m o lahko opisali v z o r e c razi
skovanja (dejavnost organizacije, o r g a n i z i r a n o s t p o d j e t j a , število let d e l o v n i h i z k u š e n j a n k e t i r a n c a ) .
D r u g i del v p r a š a l n i k a vsebuje s e d e m vprašanj o o d n o s u m e n e d ž e r j e v d o p o s l o v n e etike, s p o m o č j o k a t e r i h s m o ugotavljali, k a k š n o p r e d s t a v o imajo o smiselnosti in u p o r a b n o s t i etike in m o ralnosti v p o s l o v n e m okolju.
Tretji del v p r a š a l n i k a vsebuje šest v p r a š a n j o o d n o s u m e n e d ž e r j e v do etičnosti odločanja, s po
m o č j o k a t e r i h s m o ugotavljali njihova stališča d o p o s a m e z n i h etično s p o r n i h p r e d p o s t a v k . Č e t r t i del v p r a š a l n i k a vsebuje šest vprašanj o o d n o s u podjetij d o etičnosti p o s l o v n e g a k o m u n i c i r a n j a , s p o m o č j o k a t e r i h s m o ugotavljali, koliko p o z o r n o s t i podjetja namenjajo etiki k o m u n i c i r a n j a .
V p r a š a n i h je bilo 5 0 m e n e d ž e r j e v slovenskih podjetij iz različnih b r a n ž . V z o r e c a n k e t i r a n i h menedžerjev je bil izbran iz podjetij, ki so prisotna v slovenskem m e d i j s k e m p r o s t o r u , so u s p e š n a v
s v o j e m p o s l o v a n j u t e r p o s l u j e j o t u d i i z v e n d r ž a v n i h m e j a . K o t d e l n i š k e d r u ž b e j i h j e o r g a n i z i r a n i h 6 6 % , 3 2 % jih je o r g a n i z i r a n i h kot d r u ž b e z o m e j e n o o d g o v o r n o s t j o le 2 % o r g a n i zacij p a so bile n e p r o f i t n e organizacije (javni za
vodi). A n k e t i r a n i m e n e d ž e r j i imajo v p o v p r e č j u 18 let delovnih i z k u š e n j .
U G O T O V I T V E R A Z I S K A V E V nadaljevanju b o m o predstavili o d g o v o r e vpra
šanih m e n e d ž e r j e v na n e k a t e r a najbolj z a n i m i v a v p r a š a n j a in jih n a k r a t k o k o m e n t i r a l i .
Tabela 1 : Mnenje menedžerjev o trditvi: »Etično vedenje je združljivo z e k o n o m s k i m i interesi«
Iz tabele 1 je r a z v i d n o , d a 7 4 % v p r a š a n i h me
n e d ž e r j e v m e n i , d a sta etično vedenje in i n t e r e s p o e k o n o m s k i h koristih (npr.: d o b i č k u ) z d r u ž ljiva. 12% jih m e n i , d a sta p o p o l n i m a združljiva.
N i h č e o d a n k e t i r a n i h m e n e d ž e r j e v n e zagovarja trditvi o nezdružljivosti etičnega v e d e n j a in eko
n o m s k i h koristi. 12% m e n e d ž e r j e v p a se ni m o g l o o p r e d e l i t i .
Iz tabele 2 je videti, d a 5 4 % v p r a š a n i h m e n e džerjev trdi, d a je za p o s a m e z n e odločitve u p o š t e vanje etike res n e u p o r a b n o in kot t a k o n e m o g o č e . Z a d r u g e p a ta trditev n e drži. 4 2 % m e n e d ž e r j e v t r d i t e v o n e u p o r a b n o s t i etike v v s a k o d n e v n i h od
ločitvah o d l o č n o z a n i k a . Le 2 % jih m e n i , d a je etika za v s a k o d n e v n e odločitve v d v o u m n i h situa
cijah n e u p o r a b n a . Prav toliko, torej 2 % anketi
rancev, p a se ni m o g l o o p r e d e l i t i .
Iz tabele 3 je r a z v i d n o , d a 7 2 % v p r a š a n i h me
n e d ž e r j e v m e n i , da m e d z a s e b n i m in p o s l o v n i m e t i č n i m o b n a š a n j e m n e s m e biti r a z l i k e . P o m n e n j u 2 4 % m e n e d ž e r j e v je m o g o č e , d a je k d o zelo m o r a l e n v z a s e b n e m življenju, v p o k l i c n e m življenju p a se p a č p o d r e j a »pravilom igre«, ki veljajo v t r e n u t n i h r a z m e r a h . 4 % je t a k i h , ki se
včasih tudi sami p o d r e j a j o o m e n j e n i m »pravilom igre«.
Tabela 2: M n e n j e m e n e d ž e r j e v o trditvi: »Etika je n e u p o r a b n a in je ni m o g o č e u p o š t e v a t i p r i odločanju v v s a k o d n e v n i h in d v o u m n i h situa
cijah z a r a d i njenih a b s o l u t n o postavljenih stan
d a r d o v d o b r e g a in zlega«
N i h č e o d v p r a š a n i h ni m n e n j a , d a bi bilo i z o b r a ž e v a n j e na p o d r o č j u etike n e s m i s e l n o , k a r p r i k a z u j e tabela 4 . 8% v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v m e n i , d a si p o s a m e z n i k s a m i z o b l i k u j e svoj v r e d n o s t n i sistem, n e glede n a izobraževanje. Več kot polovica, 5 2 % , jih m e n i , d a bi se bilo d o b r o i z o b r a ž e v a t i n a t e m p o d r o č j u . 4 0 % m e n e d ž e r j e v p a trdi, d a je i z o b r a ž e v a n j e n a p o d r o č j u etike n u j n o p o t r e b n o .
Tabela 3 : M n e n j e m e n e d ž e r j e v o ločnici m e d etičnim o b n a š a n j e m v z a s e b n e m in p o k l i c n e m življenju
Tabela 4: M n e n j e m e n e d ž e r j e v o smiselnosti i z o b r a ž e v a n j a n a p o d r o č j u etike
T a b e l a 5: O c e n a m e n e d ž e r j e v o e t i č n o - m o r a l n e m o d n o s u njihovega podjetja d o p o s a m e z n i h subjektov
O d g o v o r i v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v , p r i k a z a n i v t a b e l i 5, p r i č a j o o t e m , d a njihova podjetja posvečajo p o s e b n o p o z o r n o s t e t i č n o - m o r a l n e m o d n o s u d o p o t r o š n i k o v ( 7 0 % v p r a š a n i h podjetij) in d o p o s l o v n i h p a r t n e r j e v ( 6 8 % podjetij) ter t a o d n o s želijo n e g o v a t i t u d i v p r i h o d n o s t i . Vsa vprašanja glede etičnosti in m o r a l n o s t i o d n o s a d o o k o l j a u s t r e z n o r e š u j e p o l o v i c a p o d j e t i j , d o z a p o s l e n i h p a 4 4 % p o d j e t i j . 2 2 % v p r a š a n i h
m e n e d ž e r j e v ocenjuje, d a v podjetju p r e m a l o p o z o r n o s t i namenjajo etičnim in m o r a l n i m vpra
šanjem v o d n o s u d o z a p o s l e n i h , 12% p a ocenjuje kot t a k njihov o d n o s d o okolja. D a podjetje s p l o h n e razmišlja o svojem e t i č n o - m o r a l n e m o d n o s u d o okolja, ocenjuje 4 % m e n e d ž e r j e v . 2 % p a jih ocenjuje, d a v podjetju n e razmišljajo o svojem e t i č n o - m o r a l n e m o d n o s u d o z a p o s l e n i h in d o svojih p o s l o v n i h partnerjev.
Tabela 6: M n e n j e m e n e d ž e r j e v o povezavi m e d etičnim delovanjem in u s p e š n o s t j o podjetja
Tabela 6 p r i k a z u j e m n e n j a v p r a š a n i h o t e m , k a k š n a je p o v e z a v a m e d etiko in u s p e š n o s t j o . Po m n e n j u večine ( 7 0 % v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v ) :
• p o v e z a v a m e d etičnim delovanjem in u s p e š nostjo podjetja k r a t k o r o č n o ne obstaja,
• n a dolge r o k e p a obstaja p o v e z a v a m e d etič
n i m d e l o v a n j e m m e n e d ž m e n t a in u s p e š n o s t j o podjetja, ki ga vodijo.
2 4 % m e n e d ž e r j e v celo t r d i , d a u s p e š n o s t i podjetja b r e z etičnosti delovanja sploh ni. S a m o 2 % jih m e n i , d a u s p e š n o s t podjetja ni o d v i s n a od etičnosti delovanja. 4 % m e n e d ž e r j e v p a je ostalo n e o p r e d e l j e n i h .
T a b e l a 7 p r i k a z u j e o d g o v o r e v p r a š a n i h n a v p r a š a n j a v zvezi z p o d k u p o v a n j e m , t a b e l a 8 p a v zvezi z z l o r a b o položaja.
Tabela 7: O d n o s m e n e d ž e r j e v d o p o d k u p o v a n j a
V p r a š a n i menedžerji v velikem deležu odločno zavračajo k a k r š n o koli obliko p o d k u p o v a n j a . 7 2 % v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v bi sklenitev p o s l a raje za
v r n i l o , če bi bilo to p o v e z a n o z p o d k u p o v a n j e m . 2 0 % v p r a š a n i h p a trdi, da so p o d k u p n i n e del skle
panja poslov, torej nič neobičajnega. P o h v a l n o je.
da nihče o d anketiranih ne bi sprejel p o d k u p n i n e , tudi če bi bil p r e p r i č a n , d a tega n i h č e n i k d a r n e bi izvedel. 8% v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v p a ni želelo odgovoriti n a to v p r a š a n j e .
Podatki iz t a b e l e 8 pričajo o t e m , d a v p r a š a n i menedžerji n e podpirajo zlorabe položaja v lastno korist, č e p r a v radi n a r e d i j o usluge d r u g i m . 7 2 % jih trdi, d a sicer radi u s t r e ž e j o d r u g i m ljudem, v e n d a r n i k d a r z a r a d i lastne koristi. 2 % je t a k i h , ki storijo u s l u g o d r u g i m le v p r i m e r u , ko imajo sami o d tega korist. Svoj p o l o ž a j n e bi n i k d a r izkoristilo v svojo korist 18% m e n e d ž e r j e v . 8%
p a se jih ni želelo o p r e d e l i t i .
Tabela 8: O d n o s m e n e d ž e r j e v d o z l o r a b e polo
žaja
Tabela 9 p r i k a z u j e stališča v p r a š a n i h g l e d e o d p u š č a n j a . N i h č e o d v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v n e bi delal razlike v o d p u š č a n j u p o d r e j e n i h , n e glede n a v p l e t e n o s t njim bližnjih. 7 2 % v p r a š a n i h me
nedžerjev je izjavilo, d a odločitve o o d p u s t u svojih bližnjih z d e l o v n e g a m e s t a ne bi s p r e m i n j a l o , če bi bile p o s l e d i c e k r š i t v e d e l o v n i h o b v e z n o s t i p r e h u d e . 2 8 % p a se jih ni m o g l o o p r e d e l i t i .
Tabela 9: O d n o s m e n e d ž e r j e v d o o d p u š č a n j a p o d r e j e n i h , ki so njihovi bližnji ( s o r o d n i k i , pri
jatelji, ...) v p r i m e r u kršitev delovnih o b v e z n o s t i
Tabela 10 p a p r i k a z u j e , k a k š e n je o d n o s vpra
šanih m e n e d ž e r j e v do sprejetja m o r a l n o s p o r n e g a p o s l a , v p r i m e r u d a jim g r o z i i z g u b a položaja o b ne sprejetju s p o r n e g a p o s l a .
T a b e l a 10: O d n o s m e n e d ž e r j e v d o sprejetja m o r a l n o s p o r n e g a posla, v p r i m e r u d a jim grozi izguba položaja o b n e sprejetju s p o r n e g a p o s l a
Večina v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v ( 6 8 %) se čuti o d g o v o r n e za p o s l e d i c e sprejetja m o r a l n o spor
n e g a p o s l a , z a t o bi p o s e l odklonili. 10 % m e n e džerjev je raje p r i p r a v l j e n i h tvegati i z g u b o polo
žaja, kot p a d a bi odgovarjali za e t i č n o - m o r a l n o s p o r n i m i p o s l e d i c a m i . Le 2 % bi jih s k l e n i l o s p o r e n p o s e l , če bi jim grozili z i z g u b o položaja.
2 0 % p a se jih ni želelo o p r e d e l i t i glede odločitve.
Iz t a b e l e 11 l a h k o r a z b e r e m o bistvene ugoto
vitve glede m n e n j a v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v o raz
sežnosti k o r u p c i j e v Sloveniji. Po m n e n j u 5 8 % m e n e d ž e r j e v bi upoštevanje m e d n a r o d n i h poslov
nih etičnih s t a n d a r d o v l a h k o znižalo r a z s e ž n o s t k o r u p c i j e v Sloveniji. 2 4 % m e n e d ž e r j e v m e n i , d a je širjenje osveščenosti za boj p r o t i korupciji m e d p o s l o v n i m i subjekti n u j n o . 12% m e n e d ž e r j e v p a t r d i , d a je korupcija n e i z b e ž e n p r o c e s v t r ž n e m g o s p o d a r s t v u p r o t i k a t e r e m s m o n e m o č n i .
Z a n i m a l o n a s je t u d i , ali v podjetjih imajo k o d e k s e t i k e . O d g o v o r e v p r a š a n i h p r i k a z u j e t a b e l a 12.
K o d e k s etike sicer še n e obstaja v 5 2 % vpra
šanih podjetjih, v e n d a r se v njih poskušajo ravnati p o načelih pravičnosti in p o š t e n o s t i . K o d e k s etike p a obstaja in ga u p o š t e v a j o pri svojem delovanju le v 16% v p r a š a n i h podjetjih.
Tabela 11: O c e n a m e n e d ž e r j e v o r a z s e ž n o s t i k o r u p c i j e v Sloveniji
Tabela 12: O d g o v o r i v p r a š a n i h n a vprašanje
»Ali v podjetju i m a t e in u p o r a b l j a t e k o d e k s etike?«
S K L E P
Raziskava m n e n j o etičnosti ravnanja m e n e d ž e r jev je p o k a z a l a , k a k o v p r a š a n i m e n e d ž e r j i raz
mišljajo o poslovni etiki, k a k š e n je njihov o d n o s d o etičnosti odločanja ter njihov o d n o s d o etično
sti p o s l o v n e g a k o m u n i c i r a n j a . V e n d a r se najprej u s t a v i m o p r i h i p o t e z a h
H i p o t e z a , d a m e n e d ž e r j i p o d p i r a j o u p o r a b o etike v p o s l o v n e m okolju, je sprejeta. Rezultati p r e d s t a v l j e n e raziskave so p o k a z a l i , d a v p r a š a n i m e n e d ž e r j i p o d p i r a j o idejo o združljivosti etič
nega vedenja z e k o n o m s k i m d o b i č k o m in dolgo
r o č n o uspešnostjo podjetja. V prid hipotezi govori t r d i t e v v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v , d a je i z o b r a ževanje n a p o d r o č j u etike p o t r e b n o in d a u p o r a b n o s t etike pri v s a k o d n e v n i h odločitvah ni čisto zanemarljiva. Zagovarjajo tudi trditev, d a moral
n o o b n a š a n j e p o s a m e z n i k a v p o k l i c n e m življenju n e s m e o d s t o p a t i o d m o r a l n e g a o b n a š a n j a v z a s e b n e m življenju. Čutijo se m o r a l n o o d g o v o r n e za lasten p r i s p e v e k k razvoju okolja. Izjave vpra
šanih menedžerjev p a dokazujejo tudi, da podjetja p r i svojem o d n o s u p o s e b n o d o p o t r o š n i k o v in poslovnih p a r t n e r j e v , m a l o manj p a v o d n o s u d o z a p o s l e n i h in okolja, n a m e n j a j o p o z o r n o s t tudi v p r a š a n j e m etičnosti in m o r a l n o s t i v o d n o s u .
H i p o t e z a , d a etiki p o s l o v n e g a k o m u n i c i r a n j a slovenska podjetja namenjajo p r e m a l o p o z o r n o sti, je sprejeta. R e z u l t a t i a n k e t e so p o k a z a l i , da v večini podjetij nimajo i z d e l a n e g a k o d e k s a etike niti p l a n a k o m u n i c i r a n j a v p r i m e r u pojava k r i z n e situacije. Večina v p r a š a n i h m e n e d ž e r j e v n a m r e č ocenjuje, d a v njihovem podjetju sicer skrbijo za image in d o l g o r o č n i ugled podjetja, v e n d a r p a jim medijsko oglaševanje predstavlja zgolj funkcijo p o v e č a n j a p r o d a j e in v z b u j a n j e k a k o v o s t n e k o n k u r e n č n e t e k m e na trgu. Menedžerji sami oce
njujejo, da v podjetjih p r e m a l o p o z o r n o s t i n a m e njajo etiki p o s l o v n e g a k o m u n i c i r a n j a .
H i p o t e z a , d a m e n e d ž e r j i v z r o k e za n e e t i č n o s t ravnanja v p r o c e s u o d l o č a n j a in s t e m odgovor
n o s t pripisujejo d i s p o z i c i j s k i m d e j a v n i k o m , je sprejeta. Rezultati i z v e d e n e a n k e t e so p o k a z a l i , d a v p r a š a n i m e n e d ž e r j i n e p o d p i r a j o n e e t i č n e g a ravnanja v p r o c e s u odločanja in o d g o v o r n o s t i n e želijo zniževati o z . pogojevati z z u n a n j i m i v z r o k i (situacijski dejavniki), ki bi m o r d a vplivali n a njihovo odločitev ( p o d k u p n i n e , grožnje z i z g u b o položaja, sorodstvene in prijateljske vezi). V z r o k e za sprejetje n e e t i č n e odločitve m e n e d ž e r j i iščejo v sebi (dispozicijski dejavniki) in t a k o odgovor
n o s t p o s l e d i č n o p r e v z e m a j o n a s e . Slednjo trditev l a h k o p o t r d i m o z izjavo m e n e d ž e r j e v , d a bi naj
p o g o s t e j e u p o r a b i l i strategijo p r i z n a n j a in ob
žalovanja, če bi se i z k a z a l o , d a so v p r e t e k l o s t i sprejeli etično s p o r n o o z . n e m o r a l n o odločitev.
Cilj r a z i s k a v e je bil r a z i s k a t i in p r e d s t a v i t i , k a k š n o je d e j a n s k o vključevanje etike v poslovnih o d n o s i h o z i r o m a , k a k š n a p o z o r n o s t je d e j a n s k o n a m e n j e n a tej problematiki. Skleniti želimo z ugo
tovitvami i z v e d e n i h raziskav, najprej z r a z i s k a v o mnenj o etičnosti ravnanja menedžerjev. Poudariti je t r e b a , d a je bila raziskava i z v e d e n a n a r a z m e r o m a m a j h n e m v z o r c u (menedžerji 5 0 slovenskih podjetij), tako d a r e z u l t a t o v o etičnosti m e n e d ž m e n t a ne m o r e m o k a r posplošiti n a vsa slovenska podjetja. Seveda se je t r e b a z a v e d a t i , d a je m a l o m e n e d ž e r j e v , ki bi priznali, d a ravnajo n e e t i č n o , p a naj se n e e t i č n o s t i svojega r a v n a n j a zavedajo ali n e . O b p r e g l e d u r e z u l t a t o v r a z i s k a v e je t r e b a t u d i u p o š t e v a t i , d a so a n k e t i r a n i m e n e d ž e r j i o sebi, vede aH nevede, verjetno želeli ustvariti dolo
č e n vtis. Obstajajo m e n e d ž e r j i , k a t e r i h odločitve in ravnanja so etično vprašljiva, a so o sebi p r e pričani, da so visoko etični p o s a m e z n i k i . Poslovna m o r a l n o s t je p r e d m e t i n t e r p r e t a c i j e . Z a v e d a t i se m o r a m o t a k o dejanskih razlik v d o j e m a n j u istih d o g o d k o v m e d r a z l i č n i m i p o s a m e z n i k i , k a k o r t u d i premišljenih taktik, ki naj bi to d r u g a č n o d o j e m a n j e ustvarilo.
o ETIKI IN MORALI S L O V E N S K I H M E N E D Ž E R J E V LITERATURA
ARISTOTEL ( 1 9 7 0 ) , Politika. B e o g r a d : K u l t u r a .
ANDREWS, K. R. ( 1 9 8 9 ) , Ethics in Practice. B o s t o n , H a r v a r d Business Review.
BLANCHARD, K. ( 1 9 9 0 ) , Moč poštenega poslovanja. Celje: M o h o r j e v a d r u ž b a . FERIAN, M. ( 1 9 9 8 ) , Poslovno komuniciranje. Kranj, M o d e r n a organizacija.
HRASTELI, T. ( 1 9 9 7 ) , Etika v mednarodnem poslovanju. M a r i b o r : E k o n o m s k o - p o s l o v n a fakulteta.
HRIBAR, T. ( 1 9 9 1 ) , Uvod v etiko. Ljubljana: Nova revija.
- ( 1 9 9 6 ) , Etika in p r o f e s i o n a l n o s t . V: Profesionalna etika pri delu z ljudmi (zbornik posvetovanja).
M a r i b o r : U n i v e r z a v M a r i b o r u , Institut A n t o n a Trstenjaka.
IvANjKO, Š. ( 1 9 9 6 ) , Poslovna morala. V: Profesionalna etika pri delu z ljudmi (zbornik posvetovanja).
M a r i b o r : U n i v e r z a v M a r i b o r u , Institut A n t o n a Trstenjaka.
JELOVAC, D . ( 1 9 9 7 ) , Poslovna etika. Ljubljana: Š O U . - ( 1 9 9 4 ) , M e n e d ž e r s k i etični k o d e k s . Menedžer, 5: 5 2 - 5 4 .
KNEŽEVIĆ, A., et.al. ( 1 9 9 8 ) , Poslovno komuniciranje. M a r i b o r : Z a l o ž b a O b z o r j a . KOVAČ, B . ( 1 9 9 6 ) , Nova morala? Ljubljana: K o l a p s .
KOVAČ, E . ( 1 9 9 6 ) , O s e b a v s o d o b n i p e r s o n a l i s t i č n i filozofiji. V: Profesionalna etika pri delu z ljudmi (Zbornik posvetovanja). M a r i b o r : Univerza v M a r i b o r u , Institut A n t o n a T r s t e n j a k a .
MACHIAVELLI, N . ( 1 9 6 6 ) , Vladar. Ljubljana: M l a d i n s k a knjiga.
M O O R E , S. (1991 ), Sociologija: Ključni pojmi in dejstva. Ljubljana: Z n a n s t v e n o in publicistično središče.
NOVAK, B . ( 1 9 8 9 ) , P r o b l e m u t e m e l j e n o s t i m o r a l n e g a dejanja pri K a n t u . Anthropos, X X , 1-2: 139- 154.
PIPER, T. R., et al. ( 1 9 9 3 ) , Can Ethics be Thought? B o s t o n : H a r v a r d Bussiness S c h o o l . PoLER, M. ( 1 9 9 7 ) , Novinarska etika. Ljubljana: Magnolija.
RAMOVŠ, J ( 1 9 9 7 ) , O s e b n o s t n e o s n o v e etičnega ravnanja v p o k l i c u . V: Profesionalna etika pri delu z ljudmi (zbornik posvetovanja). M a r i b o r : U n i v e r z a v M a r i b o r u , Institut A n t o n a Trstenjaka.
SFILIGOI, N . ( 1 9 9 3 ) , Profitna logika in etika v m a r k e t i n g u . Pristop, 3 : 4 1 - 4 3 . STARMAN, D . ( 1 9 9 5 ) , Tržno komuniciranje. Ljubljana: E k o n o m s k a fakulteta.
STEINMANN, H . , et al. ( 1 9 9 3 ) , Temeljna v p r a š a n j a in p r o b l e m i podjetniške etike. Pristop, 3 : 3 3 - 4 0 . TAVČAR, M. ( 1 9 9 4 ) , S t r o k o v n o in e t i č n o o d l o č a n j e v m e n e d ž m e n t u : N a b o r vidikov in m o d e l za
o d l o č a n j e . Organizacija in kadri, X X V I I , 4: 3 4 9 - 3 6 8 .
- ( 1 9 9 5 ) , O b v l a d o v a n j e dejavnosti m e n e d ž e r j e v : S t r o k o v n i in etični vidiki. Organizacija, X X V I I I , 9- 10: 5 0 9 - 5 2 1 .
- ( 1 9 9 7 ) , Etika menedžmenta pri nas in v tržnih gospodarstvih. Ljubljana: M e n e d ž e r . VELASQUEZ, M. G. ( 1 9 9 2 ) , Business Ethics: Concept and Cases. N e w Jersey, P r e n t i c e Hall.
ŽiDAN, A. ( 1989), O v r e d n o t a h kot (raznovrstni) oblikovalni sestavini človekove o s e b n o s t i . Anthropos, X X , 3-4: 101-108.
