Vpogled v PODOBA SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC V LETU 2009

(1)

V LETU 2009

Gorazd Vodeb

Oddano: 24. 8. 2010 – Sprejeto: 29. 12. 2010

Kratki znanstveni prispevek UDK 027.022:311(497.4)»2009«

Izvleček

V članku so predstavljeni statistični podatki o delu slovenskih splošnih knjižnic v letu 2009, ki jih vsakoletno zbira Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Podatki prikazujejo odprtost knjižnic, prostorske pogoje in opremo knjižnic, stanje knjižničnih zbirk ter velikost prirasta. Predstavljena je tudi struktura zaposlenih, struktura prihodkov in odhodkov ter podatki o obiskovalcih, članih ter izposoji in drugih storitvah knjižnic. Kazalci so primerjani z normativi in standardi ter cilji Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2008–2011.

Ključne besede: splošne knjižnice, statistični podatki, letna poročila

Short scientific article UDC 027.022:311(497.4)»2009«

Abstract

The 2009 Slovenian Public Library Annual Statistical Survey is presented. Data were collected and published by the Library System Development Centre at the National and University Library of Slovenia. Data on opening hours, space and equipment, size of libraries’ collections and annual additions are presented. Data on visitors, regi- stered members, loans and other library services, staff profiles and financial data are included, too. Statistical indicators are compared to library regulations and standards and to the goals of the Resolution on the 2008-2011 National Programme for Culture.

Keywords: public libraries, statistical data, annual report, Slovenia

VODEB, Gorazd. Slovenian public libraries in 2009: an overview. Knjižnica, 54(2010)4, p. 137–154

(2)

1 Uvod

Spremljanje dela splošnih knjižnic je ena izmed nalog Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici (http://cezar.nuk.uni-lj.si, v nadaljevanju Cezar). Splošne knjižnice morajo posredovati statistične podatke o svojem delovanju po Zakonu o knjižničarstvu (2001), Zakonu o državni statistiki (1995) ter drugih dokumentih. Namen zbiranja podatkov je spremljanje razvoja knjižnične dejavnosti na nacionalni ravni, podatke pa se sicer uporablja za najrazličnejše študije, ugotavljanje uspešnosti delovanja, načrtovanje ipd. Zbiranje podatkov poteka s pomočjo informacijskega sistema Bibsist (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/).

Tu so prav tako dostopni vprašalniki, definicije terminov, podatki in analize. Cezar statistične podatke objavlja tudi v tiskani obliki (npr. za leto 2008 glej Vodeb &

Tizaj Marc, 2009).

S pričujočim člankom nadaljujemo serijo predstavitev dela splošnih knjižnic na način, kot smo jih brali v Novljan (2007) in Vodeb (2008; 2009). Strokovni javnosti želimo predstaviti prve rezultate zbranih statističnih podatkov, zato so izpostav- ljene samo osnovne značilnosti celotnega dela splošnih knjižnic v letu 2009, pri čemer smo povzeli najpomembnejše rezultate in ugotovitve. Na kratko smo poskušali orisati tudi razvojni trend splošnih knjižnic, pri čemer smo se oprli na zakonske dokumente in standarde.

2 Metodološka pojasnila

Metodološka osnova za zbiranje podatkov je oblikovana po standardu za medna- rodno statistiko za knjižnice SIST ISO 2789 (2007). Podatke za poročevalsko leto 2009 smo zbirali z vprašalnikom, ki so ga knjižnice izpolnjevale v elektronski obliki od 15.3 do 31.3.2010, Centru za razvoj knjižnic pa so posredovale tudi uradno potrjeno tiskano obliko. V meritvah je sodelovalo vseh 58 splošnih knjižnic, kar predstavlja 100 % odziv. Naša analiza se nanaša na podatke za vse knjižnice oziroma celotno Slovenijo, rezultate predstavljamo s povprečjem. Zajeli smo vse sklope podatkov, torej osnovne značilnosti vseh sedmih področij: a) organiziranost knjižnic, b) prostor in oprema, c) knjižnična zbirka, d) knjižnični delavci, e) finančna shema, f) uporabniki in storitve in g) druge storitve.

Dobljene podatke smo primerjali tudi z zahtevami Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa minimalne pogoje za izvajanje javne službe. Zahteve temeljijo na povprečnem stanju splošnih knjižnic v letu 2000. Uporabili smo tudi Standarde za splošne knjižnice (2005, v nadaljevanju Standardi), ki so naravnani razvojno, saj naj bi njihove zahteve splošne knjižnice dosegle do leta 2015. Na ta način smo pred-

(3)

stavili doseganje minimalnih zahtev normativa in stanje razvoja pri doseganju standardov. Primerjali pa smo tudi stanje v letu 2009 z doseženimi kazalci leto poprej. V analizi smo upoštevali zakonodajo, ki je relevantna za področje sploš- nih knjižnic: Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (2003), Zakon o lokalni samoupravi (1993) in Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (2007).

Na podlagi Pravilnika in Standardov smo v zaključnem delu izpostavili tudi neka- tere kazalce. Kot osnovo za izračune kazalcev na podlagi stanja prebivalstva smo uporabili podatke Statističnega urada RS (http://www.stat.si/), in sicer tabelo

»Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, pol- letno«. Prebivalstvo Republike Slovenije je štelo na dan 1. 1. 2010 2.046.976 oseb, potencialnih uporabnikov v starosti do 15. leta je bilo 287.275, medtem ko je bilo potencialnih uporabnikov v starosti 15 let in več 1.759.701. Naj opozorimo, da se je statistična definicija prebivalstva z 31. 12. 2008 spremenila¹.

V pričujočem članku ne problematiziramo dobljenih rezultatov in jih tudi ne poskušamo posebej kritično vrednotiti, saj analiza razvojnega trenda temelji na dokumentih, ki imajo formalno veljavo in so osnovna referenčna točka naše analize. Na tem mestu je potrebno posebej opozoriti, da naša predstavitev temelji na izračunih povprečij, s katerimi smo želeli le zgoščeno orisati dejavnost sploš- nih knjižnic v celoti. Zato nismo izpostavljali posameznih odstopanj, neena- komernosti razvitosti ipd., za kar bi bilo potrebno opraviti bolj zahtevne statis- tične analize. Ravno tako mislimo, da bi bilo za bolj poglobljeno razumevanja stanja in razvoja potrebno upoštevati druge dejavnike, kot npr. zahteve stroko- vne javnosti in uporabnikov, družbene in ekonomske spremembe okolja idr., kar bi posledično pomenilo vključevanje drugih raziskovalnih metod.

3 Rezultati

3. 1 Organiziranost knjižnic

Knjižnična mreža je bila v letu 2009 razprostrta na območju 210 občin, kjer je delovalo 58 osrednjih knjižnic. Število se je povečalo v primerjavi z letom 2009, ker je Knjižnica Medvode, ki je bila prej krajevna knjižnica Mestne knjižnice

1 Po novi definiciji, ki je usklajena z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, se kot prebivalci štejejo osebe, ki v Sloveniji dejansko prebivajo eno leto ali več, zatem osebe, ki imajo v Sloveniji namen prebivati eno leto ali več, ter tudi osebe, ki na datum opazovanja sicer začasno prebivajo ali nameravajo začasno prebivati zunaj Slovenije, vendar le, če prebivajo ali bodo prebivale zunaj Slovenije manj kot eno leto. Po statistični definiciji prebivalstva, ki je veljala v obdobju od 1. 1.

1995 do konca leta 2008, je bilo prebivalcev Slovenije 2.056.794. Podatki se nanašajo na stanje 1.

1. 2010 ob 00.00 uri.

(4)

Ljubljana, postala samostojni javni zavod. Osrednje knjižnice so organizirale skupno 1013 izposojevalnih mest, kjer je bila knjižnična dejavnost prebivalstvu neposredno dostopna: osrednje in krajevne knjižnice ter postajališča bibliobusa in premičnih zbirk. Knjižnice poročajo o 273 izposojevališčih, kamor štejemo osrednje knjižnice, druge krajevne knjižnice v mreži in bibliobuse. Poročajo o 12 bibliobusih, ki so se ustavljali na 671 postajališčih v 589 krajih. 29 osrednjih knjižnic je imelo 81 postajališč premičnih zbirk. Na podlagi zbranih podatkov o lokaciji krajevnih knjižnic in postajališč premične zbirke ugotavljamo, da kar 56 od 210 slovenskih občin nima krajevne knjižnice, od teh 56 občin pa 47 tudi nima postajališča premične zbirke. V občinah brez krajevne knjižnice živi 172.980 prebivalcev (8,5 % vseh prebivalcev RS), v občinah, ki so tudi brez postajališča premične zbirke, pa 156.172 prebivalcev (7,6 % vseh prebivalcev RS). Podatkov o lokacijah postajališč bibliobusa po občinah nismo zbirali, zato je seveda možno, da je prebivalstvu v teh občinah knjižnična dejavnost dostopna na ta način. Za- skrbljujoče je dejstvo, da gre povečini za manjše občine, ki so v manj razvitih področjih Slovenije.

Izposojevališča in postajališča premičnih zbirk knjižnic so bila skupaj odprta 378.093 ur. Knjižnice so bile tako v povprečju odprte 665 sekund na prebivalca, kar pomeni za 20,7 % dlje v primerjavi z letom 2000 in za 2,3 % dlje kot leta 2008.

3.2 Prostor in oprema

Knjižnice so razpolagale s skupno 97.079 m² prostora oziroma površin v zgrad- bah, namenjenih opravljanju knjižnične dejavnosti. V primerjavi z letom poprej se je površina povečala za 3196 m². Na 1000 prebivalcev so knjižnice razpolagale s 47,4 m² površine. Celotna površina se je glede na leto 2000 povečala za 59,5 %, glede na leto 2008 pa za 3,4 %. V povprečju so dosegle 474 m² na 10.000 prebivalcev in s tem presegle določilo iz 15. člena Pravilnika, ki navaja minimum 300 m² na 10.000 prebivalcev. Normativ je bil presežen za 58 %.

Uporabniki so imeli na razpolago skupno 5856 čitalniških sedežev, v povprečju 23 čitalniških sedežev na krajevno knjižnico oziroma 2,9 sedeža na 1000 prebivalcev. V primerjavi z letom 2000 se je skupno število sedežev povečalo za 23,8

%, v primerjavi z letom 2008 pa za 0,4 %. Pravilnik določa v 15. členu minimum dva čitalniška sedeža na 1000 prebivalcev, v povprečju so ga knjižnice presegle za 45 %. Uporabniki lahko povežejo svoj računalnik z omrežjem knjižnice na 1614 sedežih, kar predstavlja 27,6 % od vseh razpoložljivih sedežev. V primerjavi z letom 2008 se je število sedežev, kjer se lahko uporabniki povežejo z omrežjem knjižnice, povečalo za 22,9 %. Povečanje je posledica uvajanja teh- nologije brezžičnih omrežij v knjižnicah. Knjižnice niso dosegle določila Stan-

(5)

dardov za splošne knjižnice, ki zahteva štiri sedeže na 1000 prebivalcev, razpolagajo pa s 73 % števila čitalniških sedežev po določilih Standardov.

V okviru postavke računalniške opreme je bilo v knjižnicah uporabnikom namenjenih 1.287 osebnih računalnikov, 6 terminalov, 280 tiskalnikov, 79 skener- jev in 33 LCD projektorjev. Skupno so knjižnice zagotavljale 1293 računalni- ških delovnih mest, kar pomeni 0,63 mesta na 1000 prebivalcev. Glede na leto 2000 se je skupno število računalniških delovnih mest povečalo za 144 %, glede na leto 2008 pa je padlo za 3,6 %. Določilo Pravilnika iz 15. člena, ki navaja 0,25 delovnega mesta na 1000 prebivalcev, je bilo preseženo. Določil Standardov za splošne knjižnice, ki zahtevajo eno računalniško delovno mesto na 1000 prebivalcev, knjižnice niso dosegle, saj razpolagajo s 63 % števila računalniških delovnih mest. Knjižnice so razpolagale z 2585 osebnimi računalniki, 26 termi- nali, 1173 tiskalniki, 219 skenerji in 106 LCD projektorji. Splošne knjižnice umikajo iz uporabe zastarele terminale, ki pa jih ne nadomeščajo z osebnimi računalniki, kar pomeni manjšanje števila računalniških delovnih mest za upo- rabnike.

3.3 Knjižnično gradivo

V letu 2009 so imele splošne knjižnice največ monografskega gradiva (88,9 %), sledilo je neknjižno gradivo z 7,9 %, najmanj je bilo serijskih publikacij 3,6 % (Preglednica 1, Slika 1).

Preglednica 1: Knjižnična zbirka v letu 2009

o v i d a r

G Številoenot Dele`v%

o v i d a r g .j n k o g u r d n i i d r a d n a t s , i t n e t a p , e r u { o r b , e g i j n

K 9.041.320 88,5%

e j i c a k i l b u p e k s j i r e

S 363.014 3,6%

o v i d a r g o n

` i j n k e

N 811.364 7,9%

j a p u k

S 10.215.698 100,0%

Povprečno število enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev je znašalo 4991 enot. Glede na leto 2000 se je skupno število enot povečalo za 38,4 %, glede na leto 2008 pa za 2,5 %. Na posameznega prebivalca imajo splošne knjižnice v povprečju 4,4 knjige in brošure. Določilo Standardov, ki navaja štiri knjige na prebivalca, je bilo tako preseženo. Med knjižničnim gradivom je bilo 0,40 enote neknjižnega gradiva na prebivalca. Med neknjižnim gradivom je največji delež 65,4 % avdiovizualnega gradiva, 5,1 % elektronskih virov in 29,6 % ostalega gradiva.

Določilo Pravilnika v 15. členu, ki navaja minimalno 0,3 enote neknjižnega gradiva na prebivalca, je bilo tako v povprečju preseženo. Določilo Standardov za

(6)

splošne knjižnice je bilo prav tako doseženo. V vseh splošnih knjižnicah je bilo skupno naročenih 19.208 serijskih publikacij, v povprečju 70,9 naslova na or- ganizacijsko enoto. Določilo Standardov, ki navaja 30 naslovov na organizacij- sko enoto, je bilo tako preseženo. V prostem pristopu je bilo postavljenega 75,6

% gradiva.

Prirast knjižničnega gradiva je podoben značilnostim knjižnične zbirke, saj se je največ prirasta beležilo pri monografskem gradivu, kar 83,8 %. Sledili sta postavki neknjižno gradivo in serijske publikacije (Preglednica 2, Slika 1).

Preglednica 2: Prirast knjižničnega gradiva v letu 2009

o v i d a r

K 448.096 83,8%

S 29.273 5,5%

o v i d a r g o n

` i j n k e

N ² 57.470 10,7%

j a p u k

S 534.839 100%

Knjižnice so v povprečju pridobile 261 enot gradiva na 1000 prebivalcev. Letni prirast monografskega knjižnega in neknjižnega gradiva skupaj znaša v povprečju 247 enot na 1000 prebivalcev. Določilo iz 11a. člena Pravilnika je bilo tako preseženo za 24 %. Prirast enot knjig in brošur je znašal 219 enot na 1000 prebivalcev. Knjižnice so tako dosegle 88 % zahtevanega prirasta knjig in brošur glede na zahtevo 4.4.1 Standardov za splošne knjižnice glede sestave, aktualnosti in obsega knjižnične zbirke. Letni prirast neknjižnega gradiva je bil 28 enot na 1000 prebivalcev, kar pomeni preseganje določila Pravilnika, ki navaja 22 enot, za 27

%. Določila Standardov za splošne knjižnice o 40 enotah na 1000 prebivalcev niso bila dosežena, saj prirast dosega le 70 % zahteve. Največji delež v prirastu med neknjižnim gradivom predstavlja avdiovizualno gradivo z 49.507 enotami oziroma 86,1 %, zatem elektronski viri z 2701 enoto oziroma 4,7 % in ostalo gradivo s 5262 enotami ali 9,2 %. Knjižnice so imele 19.208 tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij, od tega 97,2 % samo v tiskani obliki. Knjižnice so pridobile z nakupom 436.712 enot gradiva (81,7 %), z obveznim izvodom 32.041 (6,0 %), z zameno 1200 (0,2 %) in darovi 64.680 (12,1 %)³. Pridobile so 220.890 naslovov knjig in brošur, kar pomeni 2,1 inventarne enote na pridobljen naslov. Glede na leto poprej je opazen 8 % padec prirasta gradiva, najbolj se je zmanjšal prirast neknjižnega gradiva, in sicer za 30 %.

2 Med neknjižno gradivo je vštetih tudi 206 na novo naročenih naslovov elektronskih virov, dostop- nih na daljavo.

3 Med podatki niso upoštevani elektronski viri, dostopni na daljavo.

(7)

Knjižnice so skupno odpisale 240.176 enot knjižničnega gradiva (Preglednica 3, Slika 1), kar predstavlja 44,9 % prirasta⁴. V primerjavi z letom 2008 se je odpis povečal za 6,2 %.

Preglednica 3: Odpis knjižničnega gradiva v letu 2009

o v i d a r

K 189.362 78,8%

S 22.325 9,3%

o v i d a r g o n

` i j n k e

N 28.489 11,9%

j a p u k

S 240.176 100,0%

Slika 1: Deleži knjižnične zbirke, prirasta in odpisa po vrstah gradiva v letu 2009 Knjižnice poročajo o 7931 naslovih elektronskih virov, dostopnih na daljavo, ki so jih pridobile bodisi samostojno ali v sodelovanju z drugimi knjižnicami oziroma zgradile same. V letu 2009 so imele splošne knjižnice nekaj manj kot 8000 naslovov (Preglednica 4), naročile so ali začele graditi 206 novih naslovov (Preglednica 5).

Preglednica 4: Elektronski viri, dostopni na daljavo v letu 2009

r i v i k s n o r t k e l

E Številonaslovov

e g i j n k e k s n o r t k e l

E 46

e k r i b z e n v o k t a d o p e n e

~ o r a

N 2058

e k r i b z e n v o k t a d o p e n a r i e r k e n t s a

L 51

i t n e m u k o d i n l a t i g i d i g u r

D 5659

i k i l b o i k s n o r t k e l e v e j i c a k i l b u p e k s j i r e s e n e

~ o r a n e

~ o k e

T ⁵ 117

j a p u k

S 7931

4 Med podatki o odpisu niso upoštevani elektronski viri, dostopni na daljavo.

5 Upoštevani so naslovi, ki so naročeni izključno v elektronski obliki.

(8)

Preglednica 5: Novonaročeni elektronski viri, dostopni na daljavo v letu 2009

r i v i k s n o r t k e l

E Številonaslovov

e g i j n k e k s n o r t k e l

E 3

e k r i b z e n v o k t a d o p e n e

~ o r a

N 194

e k r i b z e n v o k t a d o p e n a r i e r k e n t s a

L 3

i t n e m u k o d i n l a t i g i d i g u r

D 6

j a p u k

S 206

3.4 Knjižnični delavci

V vseh splošnih knjižnicah je delalo skupaj 1344 oseb. Knjižničarsko delo je opravljalo 1067 oseb (79,4 %), tehnična dela 127 oseb (9,4 %) in upravno delo 150 oseb (11,2 %). V rednem delovnem razmerju je bilo 1171 oseb (87,1 %), v drugih oblikah zaposlitve pa 173 oseb (12,9 %). Delavci oziroma delavke so bile v večini zaposlene v rednem delovnem razmerju, za nedoločen čas je bilo zaposlenih 1067 oseb, za določen čas pa 104 osebe. V drugih oblikah zaposlitve prevladujejo zaposleni prek posredovalnic študentskega dela, tako je delalo 76 oseb, 64 oseb je bilo zaposlenih po pogodbi, 33 oseb pa je delalo prostovoljno.

V primerjavi z letom 2008 glede celotnega števila zaposlenih oseb praktično ni bilo spremembe, knjižničarsko delo je opravljalo 1,8 % več oseb, tehnična dela pa 12,4 % manj oseb. Število zaposlenih po pogodbi se je zmanjšalo 7,2 %, števi- lo oseb, ki so delale prek posredovalnic študentskega dela, se je prav tako zmanj- šalo, in sicer za 18,3 %, medtem ko se je število oseb, ki opravljajo prostovoljno delo, povečalo za 26,9 %. Merjeno po ekvivalentu polne zaposlitve je v knjižnicah delalo v rednem delovnem razmerju 897 strokovnih knjižničarskih delavcev za poln delovni čas in 250 knjižničnih delavcev, ki so opravljali druga dela, skupaj 1146. Glede na leto 2008 je število delavcev, merjeno v ekvivalentu polne zaposlitve, ostalo skoraj na isti ravni (zmanjšanje za 0,25 %). Na 1000 prebivalcev je bilo zaposlenih 0,44 strokovnega delavca. Določilo 14. člena Pravilnika, ki določa 0,32 oziroma 0,37 strokovnega knjižničarskega delavca na 1000 prebivalca, je bilo preseženo, prav tako določilo, ki določa enega administrativno-tehničnega in manipulativnega delavca na 10.000 prebivalcev.

Po strokovni izobrazbi je bilo v knjižnicah največ zaposlenih diplomiranih pri- učenih bibliotekarjev, in sicer 330 zaposlenih, merjenih po ekvivalentu polne zaposlitve, kar pomeni 36,8 % vseh strokovnih delavcev, zatem priučenih knjižničarjev 304 EPZ (33,9 %), diplomiranih bibliotekarjev z bibliotekarskim izpitom 239 EPZ (26,7 %) in diplomiranih bibliotekarjev 23 EPZ (2,6 %) (Slika 2).

Glede na leto 2008 je število tako diplomiranih priučenih bibliotekarjev kot pri-

(9)

učenih knjižničarjev padlo, naraslo pa je število diplomiranih bibliotekarjev z bibliotekarskim izpitom. Bibliotekarski izpit je imelo 97,4 % strokovnih delavcev.

Določilo Standardov za splošne knjižnice o petih strokovnih knjižničarskih de- lavcih na 10.000 prebivalcev ni bilo doseženo, knjižnice so zaposlovale 88 % zahtevanih delavcev. Skupno število zaposlenih, ki so bili deležni izobraževanja, je znašalo 985, izobraževali so se skupno 31.446 ur. V povprečju se je delavec izobraževal 31,9 ure. V primerjavi z letom 2008 se je število vključenih oseb povečalo za 13 %, skupno trajanje izobraževanja pa zmanjšalo za 1,2 %.

Slika 1: Strokovni knjižničarski delavci po strokovni izobrazbi v letu 2009

3.5 Finančna ocena

Splošne knjižnice so za izvajanje programa dobile skupno 49.097.130 EUR prihodkov, največji delež od pristojnih občinskih upravnih organov, in sicer 39.462.624 EUR (80,4 %), od pristojnih državnih upravnih organov 4.490.875 (9,1

%) EUR, lastni prihodki iz javne službe znašajo 3.845.223 EUR (7,8 %), drugi viri pa 1.298.408 EUR (2,6 %) (Slika 3). Prihodki od nadomestil za včlanitev so zna- šali 2.012.844 EUR, kar pomeni 4,1 % vseh prihodkov⁶. V primerjavi z letom 2008 so knjižnice prejele za 3,1 % več prihodkov. Glede na strukturo prihodkov je opazno zmanjšanje prihodkov iz drugih virov (7,2 %) in prihodkov od pristojnih državnih organov (3,7 %). Če prihodke preračunamo na določene kazalce, so knjižnice dobile v povprečju na prebivalca 23,99 EUR in na člana 94,04 EUR. Glede

6 Podatki niso neposredno primerljivi z letom poprej, kajti za leto 2009 so knjižnice poleg članarin navajale tudi vpisnine ter stroške za izkaznice.

(10)

na regije pa lahko ugotovimo velike razlike, saj so splošne knjižnice najbolje financirane v goriški regiji z 29,01 EUR na prebivalca, zatem pa v osrednjeslov- enski regiji s 27,63 EUR. Na vzhodu pa so vse regije najmanj financirane, na dnu je pomurska regija s 17,55 EUR na prebivalca, spodnja podravska s 18,46 EUR in štajerska z 19,67 EUR na prebivalca.

Slika 2: Struktura prihodkov knjižnic v letu 2009

Knjižnice so imele v letu 2009 48.570.015 EUR odhodkov, od tega je bilo porabljeno za dejavnost 15.432.141 EUR (31,8 %), za investicije 4.553.622 (9,4 %) EUR (10,2 %) in za delo 28.584.253 (58,9 %) EUR. Odhodki so se v primerjavi z letom 2008 povečali za 2,4 %, opazen pa je upad investicij za 6,1 % ter rast porabljenih sredstev za delo za 3,5 % in dejavnosti za 3,2 %. Stroški dela so znašali v pov- prečju 21.803 EUR na osebo, ki je delala v knjižnici proti plačilu, oziroma 24.107 EUR za ekvivalent zaposlenega za poln delovni čas v rednem delovnem razmerju. Za bruto osebne dohodke je bilo porabljeno 27.632.954 EUR, kar pomeni 3,4

% več kot leto poprej. Knjižnice so porabile za nakup knjižničnega gradiva 8.697.839 EUR, kar pomeni le 0,3 % letno rast. Za nakup elektronskih virov pa je bilo porabljeno 364.958 EUR, kar pomeni za 99 % večji znesek glede na leto poprej in predstavlja 4,2 % delež vseh porabljenih sredstev za nakup gradiva. Pov- prečno so porabile 4,25 EUR na prebivalca za nakup gradiva in 19,82 EUR za kupljeno enoto⁷. Za izobraževanje zaposlenih so knjižnice porabile 363.780 EUR, kar predstavlja 3,2 % povečanje sredstev od leta poprej. Povprečno so porabile 317 EUR na zaposlenega v rednem delovnem razmerju za poln delovni čas oziroma 369 EUR na udeleženca izobraževanja.

7 V prirastu inventarnih enot, pridobljenih z nakupom, so od elektronskih virov, dostopnih na daljavo, upoštevane samo naročene podatkovne zbirke.

(11)

3.6 Uporabniki in storitve

V slovenske splošne knjižnice je bilo včlanjeno 506.599 članov, kar pomeni 24,7

% delež celotnega prebivalstva. Delež članstva ostaja že od leta 2000 na isti ravni. Razmerje v članstvu med mladino do 15. leta in odraslimi je bilo 31,8 % proti 68,2 %, medtem ko je razmerje med deležem potencialnih uporabnikov, tj. ust- reznih starostnih skupin prebivalstva, 14 % proti 86 %⁸. Delež včlanjenih mladih prebivalcev do 15. leta starosti znaša 56 %, delež odraslih prebivalcev pa 19,6 % (Preglednica 6). Večji delež mladine kaže na ustrezno pozornost, ki jo splošne knjižnice namenjajo mladim uporabnikom. Določila Standardov za splošne knjižnice, ki navaja 40 % včlanjenih prebivalcev, knjižnice niso dosegle, saj je včlanjenih 61,9 % zahtevanega števila.

Preglednica 6: Člani knjižnic po starostnih skupinah v letu 2009

v o n a l

~ a j i r o g e t a

K Število~lanov Dele`~lanovvustreznistarostniskupini a

v t s l a v i b e r p )

i t s o r a t s a t e l . 5 1 o d ( a n i d a l

M 160.973 56%

i l s a r d

O 345.626 19,6%

j a p u k

S 506.599 24,7%

Slovenske splošne knjižnice so uporabniki obiskali skupno 9.200.197-krat⁹, v namen izposoje na dom 6.751.706-krat, 749.824 obiskovalcev pa se je udeležilo prireditev. Vsak prebivalec je tako obiskal knjižnico 4,5-krat, na uro je bilo v knjižnici v povprečju 24,3 obiskovalca. Član je obiskal knjižnico v povprečju 18,2-krat letno.

Iz postavk izposoja in uporaba gradiva v knjižnici ugotavljamo, da so si uporabniki izposodili na dom 23.112.109 enot knjižničnega gradiva, v knjižnico¹⁰ so si izposodili 846.544 enot gradiva, medtem ko so v knjižnicah uporabili 5.788.997 enot gradiva¹¹. V povprečju si je 1000 prebivalcev izposodilo ali uporabilo v knjižnici 14.532 enot knjižničnega gradiva. Uporabniki so si na dom izposodili za 1,2 % več gradiva kot v letu 2008. Član si je na dom v povprečju izposodil 45,6 enote gradiva, mladi člani do 15. leta starosti so si na dom izposodili nekoliko več gradiva od povprečja, in sicer 51,6 enote, medtem ko so si odrasli člani izposodili 42,8 enote gradiva. Ob obisku za namen izposoje na dom (izposoja,

8 Po statistični definiciji prebivalstva, objavljeni leta 2008, je bilo prebivalcev RS do 15. leta 287.275, od 15. leta starosti pa 1.759.701.

9 Ena knjižnica ni posredovala podatkov o obisku.

10 Razlika med izposojo in uporabo gradiva v knjižnici je pojasnjena v definicijah statističnih po- datkov na spletnem mestu htp://bibsist.nuk.uni-lj.si

11 Sedem knjižnic ni navedlo podatka o uporabi gradiva v knjižnici, podatek smo zato ocenili s po- močjo multiplikativnega faktorja.

(12)

podaljšava, vračanje itn.) si je povprečni obiskovalec izposodil 3,4 enote gradiva. Če upoštevamo tako izposojo na dom, v knjižnico kot tudi uporabo gradiva v knjižnici, se je knjižna zbirka v celoti izposodila 2,91-krat, če upoštevamo samo izposojo na dom pa 2,26-krat. Glede na vrsto gradiva so se na dom najbolj izposojale knjige (84, 2 %), ki tudi sicer prevladujejo v celotni izposoji. Pri izposoji v knjižnico pa z 68, 4 % prevladujejo serijske publikacije (Preglednica 7).

Preglednica 7: Deleži izposojenih enot po vrsti gradiva v letu 2009

e j o s o p z i n i

~ a

N Knjige,bro{ureitn. Serijske e j i c a k i l b u p

o n

` i j n k e N

o v i d a r g

j a p u k S m

o d a n a j o s o p z

I 84,2% 2,2% 13,6% 100%

o c i n

` i j n k v a j o s o p z

I 27,0% 68,4% 4,6% 100%

Če podatke o izposoji na dom preračunamo na število članov ustrezne kategorije, nam omogočajo predstaviti strukturo izposoje povprečnega člana. Ta si izposodi nekoliko več leposlovja kot ostalega gradiva, in sicer za faktor 1,3. Raz- merje pri odraslih članih je uravnoteženo, saj si izposodijo enako število enot leposlovja in ostalega gradiva. Povprečni mladi član pa izraziteje izstopa, saj si izposodi kar za faktor 2,3 več leposlovja kot ostalega gradiva (Preglednica 8).

Preglednica 8: Število in deleži povprečno izposojenih enot na dom, preračunani na posameznega člana ustrezne kategorije glede na vsebino gradiva v letu 2009

v o n a l

~ a j i r o g e t a

K Leposlovje Ostalogradivo Vsegradivoskupaj e

t o n

E Dele` Enote Dele` Enote Dele` i

d a l

M 36,0 70% 15,5 30% 51,6 100%

i l s a r d

O 21,5 50% 21,3 50% 42,8 100%

i n a l

~ i s

V 26,1 57% 19,5 43% 45,6 100%

Razmerja med posameznimi kategorijami članov prikazuje Preglednica 9, ki kaže, da so mladi člani aktivnejši izposojevalci. Izposojajo si precej več leposlovja kot odrasli člani in, sicer za faktor 1,7. Ostalega gradiva si odrasli člani izposojajo za faktor 1,4 več kot mladi člani.

Preglednica 9: Število povprečno izposojenih enot na dom glede na vsebino gradi- va, preračunano na posameznega člana ustrezne kategorije z indeksom glede na povprečje v letu 2009

, a v i d a r g a n i b e s V

m o d a n a g e n e j o s o p z i

i d a l

M Odrasli Vsi~lani e

t o n

E Indeks Enote Indeks Enote Indeks e

j v o l s o p e

L 36,0 140 21,5 82 26,1 100

o v i d a r g o l a t s

O 15,5 79 21,3 109 19,5 100

j a p u k

S 51,6 113 42,2 93 45,6 100

(13)

Strokovni knjižnični delavec je v povprečju izposodil 26.717 enot knjižničnega gradiva, na dom 25.773 enot. V eni uri odprtosti knjižnice je bilo v povprečju izposojenih 63,4 enote, na dom pa 61,1 enote.

V primerjavi s celotno izposojo na dom in v knjižnico znaša delež izposojenega gradiva iz drugih knjižnic in v druge knjižnice (medknjižnična izposoja) le 0,1 %. Od 16.263 izposojenih enot oziroma dokumentov so si knjižnice 59 % izposodile iz drugih knjižnic, 41 % pa posodile v druge knjižnice. Knjižnice so največ izposojale fizične enote gradiva, njihov delež je bil 84 %, 14 % je bilo kopij dokumentov in le 2 % ele- ktronsko posredovanih dokumentov (Preglednici 10 in 11). V primerjavi z letom 2008 se je število izposojenih enot oziroma dokumentov zmanjšalo za 4,5 %.

Preglednica 10: Medknjižnična izposoja po deležu izposojenih enot oz. dokumen- tov glede na pasivo ali aktivo v letu 2009

a j n a v o d e r s o p . z o e j o s o p z i a k i l b

O Pasiva–izposojeno c i n

` i j n k h i g u r d z i

o n e j o s o p z i – a v i t k A

e c i n

` i j n k e g u r d v

j a p u k S e

t o n e e n

~ i z i

F 61% 39% 100%

v o t n e m u k o d e j i p o

K 48% 52% 100%

i t n e m u k o d i n a v o d e r s o p o k s n o r t k e l

E 54% 46% 100%

j a p u k

S 59% 41% 100%

Preglednica 11: Medknjižnična izposoja po aktivi in pasivi glede na izposojene enote oz. dokumente v letu 2009

e j o s o p z i a t s r

V Fizi~ne

e t o n e

e j i p o K

v o t n e m u k o d

o k s n o r t k e l E

i n a v o d e r s o p

i t n e m u k o d

j a p u k S

c i n

` i j n k h i g u r d z i o n e j o s o p z i – a v i s a

P 87% 12% 2% 100%

e c i n

` i j n k e g u r d v o n e j o s o p z i – a v i t k

A 80% 18% 2% 100%

j a p u k

S 84% 14% 2% 100%

V okviru drugih storitev so knjižnice v letu 2009 organizirale 19.570 prireditev, kar pomeni povečanje za 0,9 % v primerjavi z letom poprej. V povprečju je vsako izposojevališče organiziralo 71,7 prireditve, pri čemer v izračunu povprečja ne upoštevamo postajališč premičnih zbirk. Prireditev se je skupno udeležilo 749.824 obiskovalcev, vsako prireditev je tako v povprečju obiskalo 46,1 obiskovalca. Obisk se je glede na leto 2008 zmanjšal za 5 %.

Iz postavke elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva ugotavljamo, da je vsak član knjižnice v povprečju opravil 3 elektronske storitve pri izposoji gradiva, kamor štejemo naročanje, rezerviranje in podaljšanje izposoje preko OPAC ter po- daljšanje s pomočjo bibliofona. Člani so največkrat podaljševali gradivo preko OPAC in bibliofona (Preglednica 12). Iz 21 knjižnic poročajo o delovanju 38 knjigomatov,