Vpogled v NAKUP KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH: POROČILO ZA LET O 2011

(1)

Acquisition of Library Materials in Public Libraries in the Year 2011

marjan gujtman

Oddano: 18. 5. 2012 – Sprejeto: 19. 10. 2012 1.04 Strokovni članek

1.04 Professional Article UDK 027.022:311(497.4)“2011”

Izvleček

Leta 2011 je Ministrstvo za kulturo zadnjič sofinanciralo nakup knjižničnega gradiva 58 splošnim knjižnicam po postopku javnega ciljnega razpisa. Skladno s pogodbeno obveznostjo so knjižni- ce ministrstvu posredovale zaključna poročila, ki vsebujejo podatke o obsegu in oceno kakovosti nakupa. Splošne knjižnice so kupile knjižnično gradivo v vrednosti 8.538.626 EUR, od tega iz državnih sredstev za 3.235.136 EUR (37,9 odstotkov). Nabavljenih je bilo 449.890 enot (219,53 enote na 1000 prebivalcev), od tega 157.295 enot (35 odstotkov) iz državnih sredstev. Lokalne skupnosti so za nakup namenile v povprečju 2,3 EUR na prebivalca, v razponu od 0 EUR (občine Dobrna, Turnišče, Velika Polana, Beltinci, Gornji Petrovci, Križevci, Šalovci in Tišina) do 6,27 EUR na prebivalca (Bovec). Lokalne skupnosti so financirale knjižnično dejavnost povprečno v višini 19,83 EUR na prebivalca, v razponu od 0 EUR (Velika Polana in Šalovci) do 34,33 EUR (Cerknica). V članku so predstavljeni še podatki o doseženih rezultatih nakupa za vsako splošno knjižnico po naslednjih dejavnikih: število enot (državna sredstva) in število vseh kupljenih enot na 1000 prebivalcev; število kupljenih enot knjižnega gradiva in število kupljenih enot neknjižnega gradiva na prebivalca; število aktivnih članov na 1000 prebivalcev in povprečna dosežena cena na enoto.

Zbrani podatki kažejo, da splošne knjižnice svoje zbirke gradijo strokovno in skladno s kriteriji, ki jih določijo v letnem načrtu nakupa knjižničnega gradiva. Dosežena sta preglednost porabe javnih sredstev in pregled nad nabavno politiko z javno objavo dokumenta na spletnih straneh.

Ključne besede: splošne knjižnice, nakup knjižničnega gradiva, letna poročila

(2)

Abstract

In 2011 the Ministry of Culture co-financed the purchase of library materials in 58 public libraries in Slovenia for the last time. The project was carried out in compliance with public tender proce- dures. In accordance with the contractual obligation, all the libraries had to provide final reports (to the Ministry of Culture) with detailed data on the range of purchases and the evaluation of their quality. Public libraries purchased library materials in value of 8,538,626 €. 3,235,136 € (37.9 %) were funded by the state. They acquired 449,890 units (219.53 units per 1000 inhabitants) however, 157,295 units (35 %) were provided out of state funds. For the purchase of library materials local communities allocated (on average) 2.3 € per inhabitant in the range from 0 € (municipalities: Dobrna, Turnišče, Velika Polana, Beltinci, Gornji Petrovci, Križevci, Šalovci and Tišina) up to 6.27 € per inhabitant (Bovec). Local communities financed library activity with an average of 19.83 € per inhabitant in the range from 0 € (Velika Polana and Šalovci) to 34.33 € (Cerknica).

The article also presents all the data on individual public library purchases based on the follow- ing indicators: the total number of units (state funds) and the total number purchased units per 1,000 inhabitants, the number of purchased units of book materials and the number of purchased units of non-book materials per inhabitant; the number of active members per 1,000 inhabitants and the average price per unit.

The data collected confirm that public libraries are building their collections in accordance with professional guidelines and purchasing criteria determined in an annual library plan. The trans- parency of public funds spending and the overview of purchasing policy were achieved by pub- lishing the document on various websites.

Keywords: public libraries, the purchase of library materials, annual reports

1 Uvod

Država skladno z veljavno zakonodajo že od leta 2003 splošnim knjižnicam sofinan- cira del nakupa knjižničnega gradiva na podlagi vsakoletnega javnega projektnega razpisa. V pogodbi o sofinanciranju nakupa knjižničnega gradiva, ki jo država sklene z vsako od 58 splošnih knjižnic, sta poleg višine sredstev določena tudi namen uporabe sredstev in način poročanja o porabi sredstev. Vsaka knjižnica mora na podlagi sklenje- ne pogodbe v okviru letnega poročila pristojnemu ministrstvu posredovati podatke o realizaciji nakupa knjižničnega gradiva. V članku so predstavljeni podatki o realizira- nem nakupu knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah z državnimi in drugimi sredstvi (občinska, lastna) v letu 2011. Namen pričujočega članka je seznaniti strokovno javnost z zbranimi podatki, uporabnimi za načrtovanje in spremljanje razvoja knjižnične dejavnosti v prihodnje.

(3)

2 postopek sofinanciranja nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah z državnimi sredstvi v letu 2011

Zakon o knjižničarstvu¹ določa, da mora država za podporo usklajenemu razvoju knji- žnične dejavnosti prispevati tudi del sredstev za nakup knjižničnega gradiva. V postopku² za sofinanciranje je določeno, kaj mora splošna knjižnica upoštevati pri oblikova- nju letnega načrta nakupa knjižničnega gradiva.

Z nakupom knjižničnega gradiva iz državnih sredstev naj bi splošne knjižnice predvsem:

• uresničevale kulturne, izobraževalne, informacijske, raziskovalne in socialne potrebe okolja,

• spodbujale informacijsko opismenjevanje,

• podpirale vseživljenjsko učenje in smotrno izrabo prostega časa,

• omogočale izgradnjo urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije in

• izvajale druge dejavnosti, ki prispevajo k razvoju pismenosti in bralne kulture, neformalnega in formalnega izobraževanja, informiranosti, osebni in osebnostni rasti uporabnikov ipd.

Pri načrtovanju nakupa knjižničnega gradiva so morale knjižnice upoštevati naslednje cilje:

• zagotavljanje splošne dostopnosti raznovrstne in kakovostne založniške produkcije v knjižnični mreži slovenskih splošnih knjižnic,

• posodabljanje knjižničnih zbirk na vseh medijih,

• približevanje strokovnim priporočilom o sestavi knjižničnih zbirk,

• približevanje strokovnim priporočilom o obsegu knjižničnih zbirk,

• ustrezna kakovost knjižničnega gradiva, zlasti njegova aktualnost in prilagojenost potrebam uporabnikov in ciljem kulturne politike.

Poleg navedenega so morale knjižnice pri načrtovanju letnega nakupa knjižničnega gradiva upoštevati še:

• informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja,

• razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti,

• značilne potrebe okolja, priporočila Standardov za splošne knjižnice in priporočila Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011,

1 Zakon o knjižničarstvu. Uradni list RS, št. 87/2001 in 96/2002.

2 Javni ciljni razpis za izbor projektov nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (JPR-NKG-2011). Uradni list RS, št. 100/2010.

(4)

• posebne potrebe okolja: zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju knjižnice, zagotavljanje knjižničnih storitev za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami, oblikovanje posebnih zbirk knjižničnega gradiva ipd.,

• aktualnost knjižničnega gradiva,

• zastopanost različnih vrst knjižničnega gradiva,

• zastopanost knjižničnega gradiva na različnih medijih,

• zastopanost različnih tematskih oz. predmetnih področij,

• omogočanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju knjižnice.

Za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva v letu 2011 je država namenila sredstva v skupni višini 3.006.358 EUR.

Del sredstev v višini 0,88 EUR na prebivalca je bil dodeljen za:

• zagotavljanje splošne dostopnosti raznovrstne in kakovostne založniške produkcije v knjižnični mreži slovenskih splošnih knjižnic,

• posodabljanje knjižničnih zbirk na vseh medijih,

• približevanje strokovnim priporočilom o sestavi knjižničnih zbirk,

• približevanje strokovnim priporočilom o obsegu knjižničnih zbirk,

• zagotavljanje ustrezne kakovosti knjižničnega gradiva, zlasti njegove aktualnosti in prilagojenosti potrebam uporabnikov in ciljem kulturne politike.

Višina sredstev za posamezno knjižnico je bila skladno z razpoložljivimi sredstvi dolo- čena glede na število prebivalcev območja, ki ga knjižnica s svojim delovanjem pokriva, in glede na doseženo oceno predloga nakupa.

Del sredstev v izhodiščni višini 0,45 EUR na prebivalca je bil dodeljen za podporo usklajenemu razvoju knjižnične dejavnosti. Višina sredstev na prebivalca posamezne obči- ne je bila skladno z razpoložljivimi sredstvi določena glede na ugotovljeno povprečno stopnjo brezposelnosti v posamezni občini na območju knjižnice v obdobju od januarja do julija 2010.

(5)

Preglednica 1: Povprečna stopnja brezposelnosti v posamezni občini na območju knjižnice v obdobju januar–julij 2010

povprečna stopnja brezposelnosti vrednost na prebivalca

višja od vključno 15,5 % 0,405 EUR

od vključno 12,0 % do 15,5 % 0,360 EUR

do 6,0 % 0,225 EUR

Višina sredstev za posamezno knjižnico je bila skladno z razpoložljivimi sredstvi dolo- čena glede na število prebivalcev območja, ki ga knjižnica s svojim delovanjem pokriva, in glede na doseženo oceno predloga nakupa.

Skladno z usmeritvami nacionalne kulturne politike po večjem uveljavljanju izvirne slovenske ustvarjalnosti in zahtevnejših vsebin, za 1. cilj v sklopu 3. ukrepa za podro- čje knjižnične dejavnosti,³ ki določa, da naj splošne knjižnice v nakup vključijo vsaj 15 odstotkov naslovov publikacij v javnem interesu, so bila vsaki knjižnici dodeljena dodatna sredstva v izhodiščni višini 1500 EUR na organizacijsko enoto knjižnice.

Višina sredstev za posamezno knjižnico je bila skladno z razpoložljivimi sredstvi dolo- čena glede na število organizacijskih enot na območju, ki ga knjižnica s svojim delovanjem pokriva, in glede na doseženo oceno predloga nakupa.

Ker je za enotno izvajanje javne službe treba zmanjšati razlike v prejetih sredstvih med knjižnicami, ki izvajajo knjižnično dejavnost na območjih z malo prebivalci, in tistimi, ki delujejo na bolj naseljenih območjih, se je vsaki splošni knjižnici, v odvisnosti od dose- žene ocene, dodal delež od izhodiščno določene vrednosti 3000 EUR. Več sredstev so tako prejele tiste knjižnice, ki so bile v okviru splošnih razpisnih kriterijev ocenjene bolje.

Pri izračunu višine sredstev je bilo tako upoštevano:

• za nakup knjižničnega gradiva po splošnih kriterijih: število prebivalcev območja, in sicer skupaj 2.049.307 prebivalcev Republike Slovenije,

• za potrebe večjega uveljavljanja izvirne slovenske ustvarjalnosti in zahtevnejših vsebin: izhodiščna vrednost 1500 EUR ter število organizacijskih enot (279),

3 Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (Uradni list RS, št. 35/2008).

(6)

• za zmanjševanje razlik v prejetih sredstvih med knjižnicami, ki izvajajo knjižnično dejavnost na območjih z malo prebivalci, in tistimi, ki delujejo na bolj naseljenih območjih: izhodiščna vrednost 3000 EUR ter število splošnih knjižnic (58).

3 Dosežena obseg in kakovost izvedenega nakupa gradiva v letu 2011

Leta 2011 je država sofinancirala nakup knjižničnega gradiva v 58 slovenskih splošnih knjižnicah⁴ oziroma njihovih pravnih naslednicah. Vse knjižnice so skladno s pogodbeno obveznostjo do konca januarja 2012 pristojnemu ministrstvu posredovale zaključ- no poročilo s podatki o obsegu in oceno kakovosti nakupa knjižničnega gradiva v letu 2011, v katerih izkazujejo elemente nabavne politike za doseganje namena in ciljev razpisa, še zlasti:

• vsebinske kriterije, po katerih so oblikovale letni nakup knjižničnega gradiva,

• cilje, ki so jih z načrtovanim nakupom uresničile, še zlasti cilje za uveljavljanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju posamezne knjižnice,

• utemeljitev zastopanosti tematskih oz. predmetnih področij, upoštevajoč kriterij potreb in zahtevnosti uporabnikov in ciljev lokalne skupnosti ter obrazložitev morebitnih odstopanj (posebnosti okolja, domoznanstvo, skupine prebivalcev s posebnimi potrebami, posebne zbirke knjižničnega gradiva ipd.),

• utemeljitev obsega in vsebine nakupa knjižničnega gradiva za potrebe sodelo- vanja s Slovenci v zamejstvu.

Leta 2011 so knjižnice nakup gradiva izvedle skladno s sprejetimi in javno objavljenimi letnimi načrti nakupa knjižničnega gradiva, ki so jih oblikovale glede na prepoznane informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe posameznega okolja, razpoložljiva finančna sredstva ter ponudbo na knjižnem trgu. Poskrbele so za enako- meren dotok gradiva v celotni knjižnični mreži in si prizadevale vzdrževati primerna razmerja glede vrste in namembnosti gradiva. Sodelovale so s široko mrežo dobavite- ljev in poskušale doseči čim boljše nakupne pogoje, da bi s tem vsaj delno ublažile zni- žanje namenskih sredstev za nakup knjižničnega gradiva. Pri dopolnjevanju knjižnične zbirke se knjižnice niso osredotočile le na dejanske uporabnike, temveč tudi na prepo- znavanje potencialnih uporabnikov in njihovih pričakovanj glede storitev knjižnice in knjižničnih zbirk.

4 Knjižnice so navedene v Prilogi 1 Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/2003 in 70/2008).

(7)

Knjižnice so pri nabavi knjižničnega gradiva upoštevale predvsem:

• aktualnost in zastopanost različnih vrst knjižničnega gradiva in nosilnih medijev,

• zastopanost različnih tematskih in predmetnih področij,

• priporočeno razmerje med namembnostjo za otroke in odrasle,

• literarno kakovost, ustreznost jezikovnih prvin in likovno opremljenost,

• strokovno veljavnost, recenzije, reference,

• nadgrajevanje vsebin,

• bralno stopnjo,

• prepoznane potrebe ciljnih uporabnikov,

• prepoznavnost avtorja, naslova in založnika,

• velikost knjižnične mreže in ceno.

Poleg naštetega so knjižnice upoštevale tudi posebne značilnosti svojega okolja, npr.:

• socialno strukturo prebivalstva,

• delež posameznih ciljnih skupin uporabnikov,

• razvojne prioritete lokalnega okolja,

• aktualne gospodarske in socialne razmere (gospodarska kriza, povečana brezposelnost),

• druge posebnosti svojega okolja.

Knjižnice so pri nabavi knjižničnega gradiva iz državnih sredstev, skladno s priporoči- li stroke in usmeritvami kulturne politike, upoštevale zastopanost različnih tematskih oziroma predmetnih področij, s poudarkom na nakupu leposlovja slovenskih avtorjev in prevodov zahtevnejših tujih del. V svoje knjižnične zbirke so osrednje knjižnice vključevale večino naslovov publikacij v javnem interesu, to je tistih, ki jih je v letih 2010 in 2011 finančno podprla Javna agencija za knjigo, v organizacijske enote pa vsaj 15 odstotkov naslovov tovrstnih publikacij; svoje zbirke so dopolnjevale s primernim deležem umetniške avdiovizualne produkcije s poudarkom na evropski produkciji in na gradivu s področja humanistike, s periodiko različnih strokovnih in leposlovnih po- dročij, ki ustreza širšemu krogu uporabnikov, in z neknjižnim gradivom s poudarkom na aktualnosti, kvaliteti, umetniški vrednosti in poučnosti.

Splošne knjižnice so v letu 2011 s sredstvi razpisa, sredstvi lokalnih skupnosti, lastni- mi ter donatorskimi sredstvi nabavile 444.991 enot knjižničnega gradiva (kar pomeni 83,64 odstotka od načrtovanega), od tega 85,9 odstotka monografij, 11,7 odstotka ne- knjižnega gradiva in 0,4 odstotka serijskih publikacij.

(8)

Preglednica 2: Struktura nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah v letu 2011 po virih financiranja

vir financiranja Število enot Odstotki

MK (razpis) 149.920 33,7

MK – za zamejce (razpis) 2476 0,6

Občine 260.049 58,4

Lastna sredstva 29.642 6,7

Donatorska sredstva 2904 0,6

sKUpAJ 444.991 100

V povprečju so knjižnice kupile 142,5 tekočega naslova informativnega periodičnega tiska na osrednjo enoto knjižnice in 30,5 naslova informativnega periodičnega tiska na organizacijsko enoto knjižnice.

S finančnimi viri, navedenimi v Preglednici 2, so knjižnice kupile v povprečju 216,6 enote knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev (najmanj 130,23 enote na 1000 prebivalcev v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper in največ 397,87 enote na 1000 prebivalcev v Knjižnici Medvode⁵). S sredstvi razpisa so knjižnice v povprečju kupile 73,16 enote knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev, kar predstavlja 33,8 odstotka celotne- ga nakupa na 1000 prebivalcev.

Knjižnice so knjižnično gradivo kupovale v okvirih strokovnih priporočil za izgradnjo knjižničnih zbirk: kupile so 68,7 odstotka naslovov gradiva za odrasle in 31,3 odstotka naslovov gradiva za otroke in mladino; 59,24 odstotka naslovov strokovnega gradiva ter 40,76 odstotka naslovov leposlovja. Knjižnice v svojih poročilih navajajo, da je razmerje kupljenih naslovov med strokovnim in leposlovnim gradivom, med gradivom za odrasle in gradivom za otroke ter mladino v precejšnji meri tudi odraz ponudbe gradiva na tržišču. Omenjajo zlasti slabo ponudbo ustreznega mladinskega poučnega gradiva.

Skladno s pričakovanji nacionalnega kulturnega programa po večjem uveljavljanju izvirne slovenske ustvarjalnosti in zahtevnejših vsebin so knjižnice v letu 2011 kupile 55.913 enot gradiva, katerega izdajo je v letih 2010 in 2011 finančno podprla Jav- na agencija za knjigo v okviru založniških programov in projektov, kar pomeni 37,3 odstotka od skupnega števila enot, kupljenih z državnimi sredstvi (v povprečju je po

5 Knjižnica Medvode se je kot samostojni javni zavod – osrednja splošna knjižnica – organizirala leta 2008, zato knjižnično zbirko dopolnjuje skladno s priporočilom za izgradnjo, in ne za dopolnjevanje.

(9)

podatkih knjižnic posamezna knjižnica kupila 420 naslovov gradiva, katerega izdajo je v letih 2010 in 2011 finančno podprla Javna agencija za knjigo v okviru založniških programov in projektov).

Delež nakupa leposlovja slovenskih avtorjev in prevodov zahtevnejših tujih del v letu 2011 je ocenjen na 75 odstotkov od skupnega števila enot knjižničnega gradiva, kupljenega s sredstvi razpisa.

Leta 2011 so slovenske splošne knjižnice za nakup knjižničnega gradiva (Preglednica 3) porabile sredstva v skupni višini 8.332.491,90 EUR (76,3 odstotka načrtovanih sredstev).

Preglednica 3: Sredstva za nakup knjižničnega gradiva po virih (2011)

vir financiranja eUR Odstotki

MK (razpis) 2.979.191,88 35,8

MK – za zamejce (razpis) 49.810,42 0,6

Občine 4.695.834,81 56,3

Lastna sredstva 521.376,37 6,3

Donatorska sredstva 86.278,42 1,0

sKUpAJ 8.332.491,9 100

Knjižnice so v letu 2011 za nakup gradiva prejele 59,8 odstotka načrtovanih državnih sredstev oziroma 1,45 EUR na prebivalca, od občin pa 94,7 odstotka načrtovanih sredstev oziroma 2,3 EUR na prebivalca. Iz lastnih sredstev so knjižnice za nakup knjižnične- ga gradiva namenile v povprečju 0,25 EUR na prebivalca. V povprečju je bilo za nakup knjižničnega gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah v letu 2011 porabljenih 4,1 EUR na prebivalca (3,74 EUR iz državnih in občinskih sredstev).

Pri izvedbi nakupa knjižničnega gradiva so si knjižnice ves čas prizadevale najti naju- streznejše razmerje med vsebino, ceno in povpraševanjem. Za doseganje optimalne nabavne cene knjižničnega gradiva so se knjižnice z založniki dogovarjale za čim ugo- dnejši rabat (Valvasorjeva knjižnica Krško npr. navaja, da so pri dobaviteljih dosegli po- pust v skupni višini 19.500 EUR, kar pomeni 1000 enot gradiva). Knjižnice so za nakup knjižničnega gradiva iz državnih sredstev dosegle povprečno ceno 19,87 EUR na enoto gradiva, iz občinskih sredstev 18,06 EUR na enoto in iz lastnih sredstev 17,59 EUR na enoto, v povprečju pa 18,73 EUR na enoto knjižničnega gradiva (najmanj 15,16 EUR na enoto in največ 22,97 EUR na enoto).

(10)

Deset osrednjih območnih knjižnic in pet splošnih knjižnic, ki delujejo na narodnostno mešanem območju, je za nakup knjižničnega gradiva, poleg sredstev, pridobljenih na razpisu, prejelo še dodatna sredstva. Omenjene knjižnice so jih pridobile na podlagi neposrednih pozivov k predložitvi programov za izvajanje posebnih nalog osrednje območne knjižnice in programov za pripadnike narodne skupnosti.

Osrednje območne knjižnice so za zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij v okviru programa izvajanja posebnih nalog osrednje območne knjižnice v letu 2011 namenile 180.329,83 EUR. Knjižnice so z razpo- ložljivimi sredstvi nabavile 3292 enot knjižničnega gradiva (skupaj s podatkovnimi zbirkami).

Knjižnice, ki delujejo na narodnostno mešanem območju, so za dodatni nakup knji- žničnega gradiva in informacijskih virov za potrebe narodne skupnosti namenile skupaj 25.804,47 EUR (od tega 24.705,47 EUR državnih sredstev). Z razpoložljivimi sredstvi so nabavile 1607 enot knjižničnega gradiva.

Leta 2011 so splošne knjižnice iz vseh razpoložljivih finančnih virov za nakup knjižnič- nega gradiva porabile skupaj 8.538.626,20 EUR (od tega 3.235.136,60 EUR ali 37,9 odstotka državnih sredstev), kar je zadoščalo za nabavo 449.890 enot knjižničnega gradiva (219,53 enote na 1000 prebivalcev). S sredstvi države so splošne knjižnice nabavile 157.295 enot gradiva (35 odstotkov).

Preglednica 4: Sredstva za nakup knjižničnega gradiva po virih – skupaj (2011)

vir financiranja eUR Odstotki

MK (razpis) 2.979.191,88 34,89

MK – za zamejce (razpis) 49.810,42 0,58

MK – sredstva OOK 180.329,83 2,11

MK – sredstva NS 25.804,47 0,30

Občine 4.695.834,81 55,0

Lastna sredstva 521.376,37 6,11

Donatorska sredstva 86.278,42 1,01

sKUpAJ 8.538.626,2 100

(11)

4 Cilji za uveljavljanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva

Knjižnice poročajo, da so pri izvedbi nakupa knjižničnega gradiva sledile naslednjim ciljem:

• zagotoviti raznovrstno gradivo v ustreznem številu in tako s svojo knjižnično zbirko potrjevati, da so splošne knjižnice informacijsko, izobraževalno, kulturno, socialno in komunikacijsko središče lokalne skupnosti,

• uporabnike seznaniti s kakovostnim slovenskim leposlovjem in kakovostnimi prevodi tujega leposlovja ter omogočiti dostop do tega gradiva,

• povečevati zavest o pomenu branja in spodbujati zanimanje ter poznavanje zlasti vrhunske slovenske izvirne ustvarjalnosti s področja leposlovja in humanistike,

• spodbujati, razvijati in utrjevati pismenost ter splošno bralno kulturo,

• uporabnikom omogočiti seznanitev z najnovejšimi dosežki in spoznanji posameznih strok,

• uporabnike seznanjati z dosežki preteklega in sedanjega ustvarjanja doma in po svetu ter podpirati dialog med kulturami,

• zagotoviti osnovno gradivo za potrebe vseživljenjskega učenja in usvajanja novih tehnologij ter medijev,

• uporabnike navajati na samostojno iskanje informacij iz gradiv in s svetovnega spleta ter s tem zviševati informacijsko pismenost,

• omogočiti dostop do informacij javnega značaja,

• mladim privzgojiti veselje in potrebo po branju,

• mlade navajati na iskanje informacij po strokovni literaturi na različnih medijih,

• razvijati bralne navade uporabnikov s posebnimi potrebami,

• spodbujati ustvarjalnost,

• povečati število aktivnih članov knjižnice,

• zvišati kakovost knjižnične zbirke z zamenjavo zastarelih vsebin z novimi deli in z nadomeščanjem izrabljenega gradiva z novimi izdajami,

• skladno z letnim načrtom nakupa knjižničnega gradiva upoštevati utemeljene predloge uporabnikov,

• omogočiti smotrno preživljanje prostega časa, npr. v povezavi s hobiji, prostoča- snimi aktivnostmi in osebnimi interesi.

Knjižnice so za zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva za vse prebivalce na svojem območju dosegle naslednjo razpoložljivost: osrednje knjižnice so bile v pov- prečju odprte 52,75 ure na teden, njihove organizacijske enote pa so skladno z do- ločbami Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic v povprečju dosegle 100-odstotno te- densko odprtost. Dostopnost do vzajemnega kataloga v mreži so knjižnice zagotovile 100-odstotno.

(12)

Knjižnice prav tako poročajo, da so imele v letu 2011 496.263 aktivnih članov (v pov- prečju 240,11 na 1000 prebivalcev) oziroma 24,2 odstotka vseh prebivalcev Sloveni- je (najmanj 143,01 člana na 1000 prebivalcev v Splošni knjižnici Ljutomer in največ 379,28 člana na 1000 prebivalcev v Knjižnici Domžale).

Knjižnice so v letu 2011 izposodile 25.402.799 enot knjižničnega gradiva (od tega, po navedbah knjižnic, okoli 850.000 enot oziroma 3,3 odstotka publikacij v okviru založni- ških programov in projektov, katerih izdajo sta v preteklih letih sofinancirala Ministr- stvo za kulturo ali Javna agencija za knjigo).

Za uveljavljanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju posamezne knjižnice so knjižnice v mrežo organizacijskih enot (279) uvrstile 58.519 enot knjižničnega gradiva, ki so ga kupile z državnimi sredstvi (40 odstotkov), od tega 54.330 monografij (41,7 odstotka), 1253 serijskih publikacij (29,1 odstotka) in 2355 enot neknjižnega gradiva (25,4 odstotka).

5 Zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva skupinam uporabnikov s posebnimi potrebami

Knjižnice so pri nakupu knjižničnega gradiva upoštevale tudi posebne potrebe okolja, da bi zagotovile dostop do knjižničnega gradiva in knjižničnih storitev za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami.

Knjižnice so v svojih poročilih navedle naslednje aktivnosti:

• sodelovanje z domovi za ostarele in varstveno-delovnimi centri,

• sodelovanje z društvi gluhih in naglušnih,

• dopolnjevanje zbirk gradiva za slepe in slabovidne (zvočnice in knjige s povečanim tiskom, gradivo v braillovi pisavi) ter za uporabnike z disleksijo (gradivo z ustreznim črkovnim tipom, levostransko poravnavo besedilnega bloka, ustrezno kako- vostjo in barvo papirja, s primernimi ilustracijami, primerno težavnostjo besedil in z ustreznim besednim naborom); Mariborska knjižnica poroča, da je za uporabnike s posebnimi potrebami knjižnično zbirko dopolnila z 19 naslovi/201 izvodom knjig v povečanem tisku, 7 naslovi/26 izvodi zvočnih knjig, 4 naslovi/76 izvodi knjig za dislektike in 2 naslovoma/3 izvodi knjig v braillovi pisavi,

• izvajanje bibliopedagoške dejavnosti za otroke s posebnimi potrebami (npr.

Knjižnica Domžale, Osrednja knjižnica Mozirje, Valvasorjeva knjižnica Krško, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj),

• prizadevanja za dvig bralne kulture pri starejših uporabnikih (npr. Osrednja knji- žnica Mozirje v organizacijskih enotah Gornji Grad in Nazarje).

(13)

6 Občinsko financiranje knjižnične dejavnosti

Zakon o knjižničarstvu opredeli knjižnično javno službo v 2. členu, v katerem v prvem odstavku določi vsebine knjižnične dejavnosti, ki jih knjižnična javna služba zajema.

Zakon določa, da knjižnično dejavnost kot javno službo izvajajo javni zavodi in da sredstva za izvajanje javne službe knjižnice, ki je javni zavod, zagotavljajo ustanovitelj oziroma soustanovitelji in morebitni pogodbeni partnerji. Ustanovitelji, soustanovitelji oziroma pogodbeni partnerji 58 slovenskih splošnih knjižnic so občine (211).

Preglednica 5: Struktura občinskega financiranja knjižnične dejavnosti v letu 2011 (brez investicij)

eUR/preb. Število občin Odstotkov vseh (211)

0–0,99 3 1,4

1–4,99 8 3,8

5–9,99 45 21,3

10–14,99 59 28,0

15–19,99 43 20,4

20–24,99 38 18,0

25–29,99 9 4,3

30 in več 6 2,8

Občine so leta 2011 za financiranje knjižnične dejavnosti (brez investicij) namenile sredstva v skupni višini 40.659.973 EUR, kar v povprečju znaša 19,83 EUR na prebivalca, sicer pa v razponu od 0,0 EUR na prebivalca (Velika Polana in Šalovci) do 34,33 EUR na prebivalca (Občina Cerknica). Več kot 30 EUR na prebivalca so za knjižnično dejavnost leta 2011 namenile naslednje občine: Medvode, Nova Gorica, Ravne na Koroškem, Bovec, Tolmin in Cerknica.

Dosežene povprečne višine namenskih sredstev za knjižnično dejavnost na območjih osrednjih knjižnic so prikazane v Preglednici 6.

(14)

Preglednica 6: Struktura financiranja knjižnične dejavnosti v EUR na prebivalca na območjih OOK (2011)

Območje OOK eUR/preb.

Pomursko 12,89

Štajersko 13,50

Spodnjepodravsko 14,76

Celjsko 15,62

Dolenjsko 17,75

Gorenjsko 19,60

Obalno-kraško 21,00

Koroško 21,10

Osrednjeslovensko 21,46

Goriško 22,55

Občine so leta 2011 za financiranje nakupa knjižničnega gradiva namenile sredstva v skupni višini 4.695.834,81 EUR, kar v povprečju znaša 2,3 EUR na prebivalca, sicer pa v razponu od 0 EUR na prebivalca (Dobrna, Turnišče, Velika Polana, Beltinci, Gornji Petrovci, Križevci, Šalovci, Tišina) do 6,27 EUR na prebivalca (Bovec). Več kot 5 EUR na prebivalca so za nakup knjižničnega gradiva zagotovile občine: Tolmin, Kranjska Gora, Medvode, Bistrica ob Sotli in Bovec.

Preglednica 7: Struktura občinskega financiranja nakupa knjižničnega gradiva v letu 2011

eUR/preb. Število občin Odstotkov vseh (211)

0 8 3,8

manj kot 1 15 7,1

1–1,99 56 26,5

2–2,99 96 45,5

3–3,99 26 12,3

4–4,99 5 2,4

5–5,99 3 1,4

6 in več 2 0,9

Dosežene povprečne višine namenskih sredstev za nakup knjižničnega gradiva na ob- močjih osrednjih knjižnic so prikazane v Preglednici 8.

(15)

Preglednica 8: Struktura financiranja nakupa knjižničnega gradiva v EUR na prebivalca na obmo- čjih OOK (2011)

Območje OOK eUR/preb.

Pomursko 1,72

Celjsko 1,79

Štajersko 1,87

Spodnjepodravsko 2,00

Gorenjsko 2,16

Obalno-kraško 2,19

Koroško 2,27

Dolenjsko 2,33

Osrednjeslovensko 2,90

Goriško 3,25

Letni prirast z nakupom knjižničnega gradiva je bil v 18 splošnih knjižnicah (31 odstotkov) leta 2011 manjši od 200 enot na 1000 prebivalcev (najmanj 130,23 enote v Osre- dnji knjižnici Srečka Vilharja Koper). Standardno priporočilo dopolnjevanja knjižnične- ga gradiva z nakupom najmanj 250 enot na 1000 prebivalcev je leta 2011 doseglo 14 splošnih knjižnic (24 odstotkov), največ s 397,87 enote Knjižnica Medvode.

Preglednica 9 prikazuje podatke o doseženih rezultatih nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah v letu 2011 po naslednjih dejavnikih: število enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev, kupljenega z državnimi sredstvi; število vseh kupljenih enot na 1000 prebivalcev; število kupljenih enot knjižnega gradiva na prebivalca;

število kupljenih enot neknjižnega gradiva na prebivalca; število aktivnih članov na 1000 prebivalcev in povprečna dosežena cena na enoto knjižničnega gradiva.

Preglednica 9: Doseženi rezultati nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah v letu 2011

Knjižnica A b C č D e

LAVRIČEVA KNJIŽNICA

AJDOVŠČINA 95,61 231,17 0,20 0,03 303,60 17,62

KNJIŽNICA BREŽICE 72,92 178,46 0,16 0,02 194,63 19,41

OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 83,55 202,11 0,18 0,02 241,69 19,41

(16)

Knjižnica A b C č D e KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA

CERKNICA 73,27 320,56 0,28 0,05 258,45 20,28

KNJIŽNICA ČRNOMELJ 114,36 223,51 0,18 0,04 143,82 16,41

KNJIŽNICA DOMŽALE 74,27 243,30 0,21 0,03 379,28 17,52

KNJIŽNICA DRAVOGRAD 112,97 202,12 0,18 0,02 258,83 16,86

OBČINSKA KNJIŽNICA GORNJA

RADGONA 43,83 142,72 0,13 0,01 219,58 22,97

MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE 68,85 263,61 0,21 0,04 308,95 18,96 KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA

HRASTNIK 83,79 232,35 0,20 0,02 257,69 15,16

MESTNA KNJIŽNICA IN

ČITALNICA IDRIJA 83,07 299,07 0,28 0,02 302,74 18,60

KNJIŽNICA MAKSE SAMSA 70,81 291,35 0,27 0,02 273,67 19,12

MESTNA KNJIŽNICA IZOLA 69,85 243,68 0,21 0,04 244,44 18,73 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE 82,49 276,97 0,25 0,02 186,48 19,75 MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK 71,57 207,23 0,18 0,03 248,42 18,61

KNJIŽNICA KOČEVJE 68,12 240,44 0,23 0,01 264,52 21,01

OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA

VILHARJA KOPER 63,17 130,23 0,12 0,01 253,61 22,29

OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ 84,51 166,82 0,14 0,02 221,97 19,21 VALVASORJEVA KNJIŽNICA

KRŠKO 68,19 267,11 0,24 0,02 212,13 19,34

KNJIŽNICA LAŠKO 88,09 241,42 0,22 0,02 273,04 18,77

KNJIŽNICA LENART 67,58 165,41 0,12 0,01 174,52 19,89

KNJIŽNICA LENDAVA –

KÖNYVTÁR LENDVA 101,93 211,44 0,20 0,01 243,46 18,83

KNJIŽNICA LITIJA 75,43 243,97 0,21 0,03 256,55 19,78

(17)

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA 57,87 238,06 0,19 0,04 255,33 18,24 SPLOŠNA KNJIŽNICA LJUTOMER 91,02 182,53 0,17 0,01 143,01 17,18

KNJIŽNICA LOGATEC 96,48 282,11 0,23 0,04 237,19 18,45

MARIBORSKA KNJIŽNICA 72,65 174,64 0,15 0,02 225,16 18,77

KNJIŽNICA MEDVODE 65,47 397,87 0,30 0,09 270,00 17,57

LJUDSKA KNJIŽNICA METLIKA 67,03 161,40 0,15 0,01 182,32 21,43 OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE 103,73 223,79 0,21 0,01 238,53 19,60 POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA

KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA 72,60 140,84 0,13 0,01 244,70 18,38 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA

BEVKA 53,59 281,67 0,22 0,02 265,95 18,18

KNJIŽNICA MIRANA JARCA

NOVO MESTO 72,80 213,91 0,20 0,01 270,89 20,26

KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA

MEŠKA 69,68 223,10 0,18 0,04 159,65 17,69

MESTNA KNJIŽNICA PIRAN –

BIBLIOTECA CIVICA PIRANO 69,02 200,23 0,17 0,03 223,12 19,89 KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA

POSTOJNA 94,04 220,74 0,20 0,02 277,28 19,65

KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ 56,41 167,29 0,16 0,01 191,40 19,48 KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI 93,07 226,21 0,19 0,02 189,45 19,20 KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA

LINHARTA RADOVLJICA 91,69 278,72 0,24 0,03 282,50 19,41

KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA

SUŠNIKA 77,62 232,02 0,19 0,04 327,95 19,59

KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA 81,22 202,46 0,18 0,01 164,67 18,91 KNJIŽNICA ROGAŠKA SLATINA 80,69 260,72 0,17 0,03 201,04 17,80

(18)

KNJIŽNICA SEVNICA 71,75 183,83 0,17 0,02 204,21 20,00

KOSOVELOVA KNJIŽNICA

SEŽANA 88,03 254,51 0,24 0,01 248,63 17,58

KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA

SLOVENJ GRADEC 75,79 213,67 0,19 0,02 298,32 18,66

KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA 63,52 185,74 0,16 0,02 202,04 17,74 SPLOŠNA KNJIŽNICA

SLOVENSKE KONJICE 89,31 206,31 0,18 0,02 218,59 17,45

KNJIŽNICA ŠENTJUR 92,54 194,14 0,16 0,03 212,97 18,20

KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA

ŠKOFJA LOKA 62,89 193,35 0,17 0,01 237,28 19,25

KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH 91,15 243,16 0,24 0,02 291,90 18,87 KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA

TOLMIN 98,00 393,77 0,34 0,06 319,55 17,28

KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA

TRBOVLJE 64,91 183,84 0,17 0,01 229,44 20,10

KNJIŽNICA PAVLA GOLIE

TREBNJE 86,15 252,66 0,22 0,02 177,29 17,86

KNJIŽNICA DR. TONETA

PRETNARJA 81,67 211,22 0,18 0,03 151,11 18,97

KNJIŽNICA VELENJE 81,76 188,09 0,14 0,03 234,53 16,38

CANKARJEVA KNJIŽNICA

VRHNIKA 69,25 286,29 0,24 0,04 310,87 18,28

KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA

ZAGORJE OB SAVI 79,96 184,85 0,16 0,02 186,14 20,86

MEDOBČINSKA SPLOŠNA

KNJIŽNICA ŽALEC 72,52 164,29 0,15 0,02 149,96 18,02

legenda:

A: število enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev, kupljenega z državnimi sredstvi B: število vseh kupljenih enot na 1000 prebivalcev

C: število kupljenih enot knjižnega gradiva na prebivalca Č: število kupljenih enot neknjižnega gradiva na prebivalca D: število aktivnih članov na 1000 prebivalcev

E: povprečna dosežena cena na enoto knjižničnega gradiva

(19)

7 struktura nabave knjižničnega gradiva s sredstvi razpisa po UDK

V strukturi nabave monografskih publikacij po UDK z 51,97 % prevladuje leposlovje, sledijo: UDK 3: 7,78 %; UDK 6: 7,22 %; UDK 7: 6,45 %; UDK 9: 6,12 %; UDK 80: 6,12 %;

UDK 1: 5,47 %; UDK 0: 4,14 %; UDK 5: 3,18 % in UDK 2: 1,53 %.

V strukturi nabave serijskih publikacij po UDK prevladuje UDK 0 z 32,74 %, sledijo:

UDK 6: 16,19 %; UDK 3: 15,38 %; UDK 7: 12,89 %; UDK 9: 6,12 %; UDK 82: 4,75 %;

UDK 5: 4,68 %; UDK 80: 3,96 %; UDK 1: 2,07 % IN UDK 2: 1,23 %.

V strukturi nabave avdiovizualnega gradiva prevladuje UDK 7 s 66,19 %, sledijo:

UDK 82: 17,69 %; UDK 80: 5,12 %; UDK 3: 3,00 %; UDK 9: 2,20 %; UDK 6: 1,73 %;

UDK 5: 1,67 %; UDK 2: 0,96 %; UDK 1: 0,95 % IN UDK 0: 0,50 %.

Preglednica 10: Struktura nabave knjižničnega gradiva s sredstvi razpisa po UDK (v %)

0 1 2 3 5 6 7 80 82 9

Monografije 4,14 5,47 1,53 7,78 3,18 7,22 6,45 6,12 51,97 6,12 Ser. publ. 32,74 2,07 1,23 15,38 4,68 16,19 12,89 3,96 4,75 6,12 AV gradivo 0,50 0,95 0,96 3,00 1,67 1,73 66,19 5,12 17,69 2,20

8 Razprava

Knjižnice so v zaključnih poročilih o realizaciji nakupa knjižničnega gradiva v letu 2011 opozorile tudi na nekatere težave, s katerimi se srečujejo pri izvajanju knjižnične dejavnosti. Prostorsko stisko omenjajo npr. Valvasorjeva knjižnica Krško, Mariborska knjižnica in Občinska knjižnica Jesenice, ki med drugim navaja: »Zaradi mnogo pre- majhnih prostorov, predvsem oddelka za odrasle (le 125 m²), se pogoji za izposojo iz leta v leto drastično slabšajo. Kar tretjina knjig je zaradi pomanjkanja prostora 'umaknjena' iz neposredne izposoje v arhiv v drugi kletni etaži, kjer uporabnikom niso prosto dostopne.

Z oddelka za odrasle smo morali v druge prostore preseliti deset vsebinskih področij. Prav tako omejujemo nakup neknjižnega gradiva, saj ni več prostora za postavitev. Vse to zni- žuje kakovost zbirke in obseg izposoje.«

Knjižnica Lenart poroča, da občini Sveta Ana in Benedikt ukinjata dejavnost bibliobusa Mariborske knjižnice na njunem območju. Večina knjižnic v poročilih opozarja tudi na problematiko financiranja nakupa knjižničnega gradiva.

(20)

Posamezne knjižnice so bile kritične tudi do nekaterih delov obrazca za poročanje.

Občinska knjižnica Jesenice je na primer opozorila, da so podatki o gradivu za odrasle in otroke iz statistike COBISS nerealni, saj gradivo za mladino zajame le gradivo do 15.

leta starosti; marsikatero gradivo, ki ni katalogizirano kot gradivo za mladino, pa je v re- snici lahko locirano tako na oddelku za odrasle kot na mladinskem oddelku. Knjižnica je izrazila pomislek tudi glede kvantitativnega merjenja zahtevnejših tujih leposlovnih del, saj je ta kriterij po mnenju knjižnice subjektiven. Metodologija merjenja zahtev- nejšega tujega leposlovja ni bila vnaprej določena, zato predstavlja posredovani po- datek le približno oceno.

Iz zaključnih poročil o izvedenem nakupu knjižničnega gradiva v letu 2011 je mogoče razbrati tudi nekatere elemente nabavne politike splošnih knjižnic, ki glede na njihove zakonsko določene naloge ne ustrezajo v celoti kriterijem nabavne politike v splošnih knjižnicah, npr.:

• nakup dragih del umetniške vrednosti,

• dodatni nakup knjižničnega gradiva za potrebe formalnega izobraževanja na vseh stopnjah na območju knjižnice (domača branja, učbeniki),

• dodatni nakup knjižničnega gradiva, vezan na priporočilne sezname bralnih značk za otroke, dijake in odrasle.

9 Zaključek

Oblikovanje kakovostne knjižnične zbirke v času naraščajoče komercializacije knjižne- ga trga postaja vedno večji izziv in odgovornost za splošne knjižnice. Zaključna poroči- la kažejo, da si splošne knjižnice prizadevajo izvajati nabavno politiko skladno z načeli stroke, ob tem pa upoštevajo tudi utemeljene potrebe uporabnikov. Nabavne politike osrednjih knjižnic se vse bolj usklajujejo z nabavnimi politikami osrednjih območnih knjižnic.

Država si s sofinanciranjem nakupa knjižničnega gradiva že ves čas prizadeva izbolj- ševati nabavno politiko splošnih knjižnic. Leta 2011 je bila v sklopu študije o nabavni politiki splošnih knjižnic izdelana tudi analiza učinkov državne podpore nabavni politiki splošnih knjižnic.⁶ Novljan (2011) ugotavlja, da je pomoč države pri nakupu knjižničnega gradiva še vedno potrebna in upravičena. Na podlagi Zakona o uresniče- vanju javnega interesa za kulturo⁷ je država v obdobju 2003–2011 splošnim knjižnicam sofinancirala nakup knjižničnega gradiva po postopku javnega projektnega razpisa.

6 Novljan, S. (2011): Navadna knjižnična zbirka. Ljubljana: samozaložba.

7 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS št. 96/2002, 56/08, 4/2010 in 20/2011).

(21)

Pravne podlage (zakon, pravilniki, uredbe) in strokovna priporočila (manifest, standar- di) za organizacijo in delovanje knjižnic so bili pri projektnem nakupu knjižničnega gradiva temeljno vodilo. Novljan (2011) priporoča, da država pripravo programa nakupa knjižničnega gradiva prepusti knjižničarjem ter predlaga programsko sofinanciranje nakupa, s katerim bi še bolj poudarili vsebinska merila za čim večjo dostopnost raznovrstne in kakovostne založniške produkcije v knjižnični mreži slovenskih splošnih knjižnic.

Skladno z zadnjo spremembo 103. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo⁸ je ministrstvo že leta 2012 poenostavilo upravni postopek dodeljevanja sredstev in splošne knjižnice neposredno pozvalo k predložitvi programov nakupa. Do- ločeno je bilo tudi, da mora knjižnica vlogi obvezno priložiti pisni in javno objavljeni letni načrt nakupa knjižničnega gradiva. Namreč, če so vsi postopki nabave in nabavna politika zapisani v dokumentu, ki je vsem javno dostopen, je izgradnja knjižnične zbirke bolj sistematična in s tem preglednejša, pa tudi racionalnejša. Notranja in zunanja javnost lahko vsak trenutek preverita, kaj knjižnica zbira in česa ne.

Pridobljeni podatki iz zaključnih poročil slovenskih splošnih knjižnic za leto 2011 ka- žejo pozitivne premike v njihovih nabavnih politikah, saj te vse bolj izkazujejo težnjo h kvalitativni rasti knjižničnih zbirk in njihovem približevanju uporabnikom. Dostopnost kakovostnega bralnega gradiva pa je pomemben element razvoja bralne kulture in bralne pismenosti.

Navedeni viri

Viri podatkov

Vsebinsko in finančno poročilo o izvajanju posebnih nalog osrednje območne knjižnice.

Poročevalsko leto 2011 (10 poročil osrednjih območnih knjižnic). Arhiv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi programa posebnih nalog splošne knjižnice za pripadnike narodne skupnosti. Poročevalsko leto 2011 (5 poročil splošnih knjižnic). Arhiv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Zaključno poročilo. Javni projektni razpis 2011 (JPR-NKG-2011) (58 poročil osrednjih splošnih knjižnic). Arhiv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

8 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 20/2011).

(22)

Viri in literatura

Javni ciljni razpis za izbor projektov nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. (JPR- NKG-2011). (2010). Uradni list RS, št. 100.

Novljan, S. (2011). Navadna knjižnična zbirka. Ljubljana: samozaložba. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDPFV2MA

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št.

73 in 70/2008.

Rampih, S. (2010). Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011. (2008). Uradni list RS, št. 35.

Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. (2002). Uradni list RS, št. 96, 56/2008, 4/2010 in 20/2011.

Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87 in 96/2002.

marjan gujtman

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Direktorat za kulturno dediščino, Sektor za arhive, muzeje in knjižnice, Maistrova 10, 1000 Ljubljana

e-pošta: marjan.gujtman@gov.si