P R O G R A M D E L A I N F I N A N Č N I N A Č R T Z A L E T O 2 0 1 5

P R O G R A M D E L A I N

F I N A N Č N I N A Č R T

Z A L E T O 2 0 1 5

KAZALO

UVOD ... 5

I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2015 VSEBUJE ... 6

II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2015 ... 7

1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ... 7

2. ZAKONSKE PODLAGE ... 8

3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2015 ... 9

3.1. STRATEŠKEUSMERITVEINSTRATEŠKICILJIZAVODA ... 10

4. PRIKAZ LETNIH CILJEV UKC LJUBLJANA V LETU 2015 ... 13

4.1. LETNICILJI ... 13

4.1.1. VIDIK PACIENTOV IN DRUGIH ODJEMALCEV ... 13

4.1.2. FINANČNI VIDIK ... 19

4.1.3. VIDIK POSLOVNIH PROCESOV ... 23

4.1.4. VIDIK UČENJA IN RASTI ... 26

4.2. POROČANJEONOTRANJEMNADZORUJAVNIHFINANC ... 28

4.2.1. Opredelitev poslovnih ciljev na področju NNJF ... 28

4.2.2. Register obvladovanja poslovnih tveganj ... 28

4.2.3. Aktivnosti na področju NNJF ... 29

5. FIZIČNI, FINANČNI IN OPISNI KAZALCI, S KATERIMI MERIMO ZASTAVLJENE CILJE ... 30

5.1.SEZNAMBSCKAZALNIKOV ... 30

5.2.SEZNAMKAZALNIKOVPOSLOVNEUČINKOVITOSTI ... 30

5.3.SEZNAMKAZALNIKOVKAKOVOSTI ... 30

6. NAČRT DELOVNEGA PROGRAMA ... 31

6.1.DELOVNIPROGRAMZAZZZS ... 31

6.2.DELOVNIPROGRAMZADRUGEPLAČNIKE ... 42

6.3.PLANTERCIARNEDEJAVNOSTI ... 43

7. FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV ... 44

7.1.FINANČNINAČRTPRIHODKOVINODHODKOVDOLOČENIHUPORABNIKOV ... 45

7.1.1. Načrtovani prihodki ... 45

7.1.2. Načrtovani odhodki ... 47

7.1.3. Načrtovani poslovni izid ... 51

7.1.4. Planiran poslovni izid po nižjih organizacijskih enotah UKC Ljubljana ... 52

7.2.NAČRTPRIHODKOVINODHODKOVDOLOČENIHUPORABNIKOVPOVRSTAHDEJAVNOSTI ... 54

7.3.NAČRTPRIHODKOVINODHODKOVPONAČELUDENARNEGATOKA ... 54

7.4.SANACIJSKIPROGRAMIZALETO2015 ... 55

7.4.1 Kirurška klinika ... 56

7.4.2 Nevrološka klinika ... 58

7.4.3 Pediatrična klinika ... 60

7.4.4 Negovalni oddelek ... 63

7.4.5 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja... 65

7.4.6 Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ... 67

8. PLAN KADROV ... 69

8.1.ZAPOSLENOST ... 69

8.2.OSTALEOBLIKEDELA ... 71

8.3.DEJAVNOSTI,ODDANEZUNANJIMIZVAJALCEM ... 71

9.1.2. Plan nabav opreme ... 75

9.2.PLANVZDRŽEVALNIHDEL ... 75

9.2.1. Plan investicijskega vzdrževanja za 2014 ... 75

9.2.2. Plan tekočega vzdrževanja za 2014 ... 75

9.3.NAČRTRAZVOJNIHPROGRAMOV... 75

10. POSEBNI DEL S PRILOGAMI ... 76

5. FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV ... 117

UVOD

Finančni načrt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2015 je pripravljen na podlagi znanih priporočil in zakonskih izhodišč, ki veljajo za pripravo finančnih načrtov.

V finančnem načrtu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za leto 2015 načrtujemo:

 skupne prioritete

 skupne cilje in cilje posameznih organizacijskih enot

 kazalnike uspešnosti s katerimi bomo spremljali uspešnost uresničevanja načrtovanih ciljev (na nivoju UKC Ljubljana in posameznih klinik in kliničnih oddelkov)

 delovne programe UKC Ljubljana in posameznih klinik in kliničnih oddelkov

 obseg sredstev v katerih bo UKC Ljubljana posloval v letu

 ukrepe in usmeritve za uravnoteženo poslovanje

 kadrovski načrt

 plan investicij in investicijskega vzdrževanja.

Na podlagi zastavljenih ciljev bo v UKC Ljubljana v letu 2015 nadaljeval z izpolnjevanjem svojega poslanstva.

Državljanom Republike Slovenije – zavarovanim osebam ZZZS smo dolžni zagotavljati najkvalitetnejše in strokovno najzahtevnejše zdravstvene storitve. Delovni program bomo izvedli v najmanj dogovorjenem obsegu in kljub omejenim sredstvom bomo poskrbeli za popolno zdravstveno oskrbo bolnikov napotenih v UKC Ljubljana in tudi za nadaljnji razvoj zdravstvenih tehnologij in uvajanje novih programov.

I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2015 VSEBUJE

a)

SPLOŠNI DEL:

Finančni načrt za leto 2015 na obrazcih po Pravilniku o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07,124/08, 58/2010, 104/10, 104/11):

1. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2015

2. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2015, 3. Finančni načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto 2015

b)

POSEBNI DEL z obveznimi prilogami:

- Obrazec 1:

Delovni program 2015 (I. del, II. del in III. del)

- Obrazec 2:

Načrt prihodkov in odhodkov 2015

- Obrazec 3:

Spremljanje kadrov 2015 ((I. del in II. del)

Načrt investicijskih vlaganj 2015

- Obrazec 5:

Načrt investicijsko vzdrževalnih del 2015

- Obrazec 6:

Načrt terciarne dejavnosti 2015

- Priloge AJPES bilančni izkazi:

1. Bilanca stanja.

2. Izkaz prihodkov in odhodkov - določenih uporabnikov,

3. Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti

4. Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po denarnem toku, račun finančnih terjatev in naložb, račun financiranja

II. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2015 1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU

Logotip:

Ime: Univerzitetni klinični center Ljubljana

Okrajšava: UKC Ljubljana

Naziv za poslovanje s tujino: Univerzitetni Klinični center Ljubljana – University Medical Center Ljubljana Sedež: Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana

Identifikacijska številka za DDV: SI52111776

Matična številka: 5057272

Šifra dejavnosti 86100

Šifra proračunskega uporabnika: 27782

Št. transakcijskega računa: 01100-6030277894 Telefon (uprava): 01/522 22 90 Telefaks (uprava): 01/522 24 82 Spletna stran: http://www.kclj.si Ustanovitelj: Republika Slovenija

Datum ustanovitve: Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana) Temeljna dejavnost:

 Zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni,

 Izobraževalna dejavnost,

 Raziskovalna dejavnost.

Organi upravljanja:

 Svet UKC Ljubljana,

 Strokovni svet UKC Ljubljana,

 Generalni direktor UKC Ljubljana,

 Strokovni direktor UKC Ljubljana.

Vodstvo zavoda:

 v.d. generalnega direktorja UKC Ljubljana: mag. Simon Vrhunec,

 strokovni direktor UKC Ljubljana: prof. dr. Sergej Hojker, dr. med.

 glavna medicinska sestra UKC Ljubljana: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.

2. ZAKONSKE PODLAGE

a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:

 Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96),

 Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-UPB2, 23/08, 58/08-ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12-ZUJF, 14/13),

 Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 58/08, 107/10-ZPPKZ, 40/12-ZUJF),

 Določila Splošnega dogovora za leto 2014 z aneksi in določila Splošnega dogovora za leto 2015

 Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2014 ter 2015 z ZZZS.

b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo finančnega načrta:

 Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/13-popr. In 101/13),

 Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99),

 Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11),

 Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št.

91/00 in 122/00),

 Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10, 104/11),

 Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12 in 108/13),

 Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09 in 58/10 in 97/12),

 Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10 in 108/13),

 Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03),

 Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost Ministrstva za zdravje (Št. 012-11/2010-20 z dne 15. 12. 2010)

c) Interni akti zavoda:

Interni akti zavoda UKC Ljubljana so navedeni v Prilogi 1.

3. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA SESTAVO FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2015

Pri sestavi finančnega načrta za leto 2015 smo upoštevali naslednja izhodišča:

 dopis Ministrstva za zdravje – Izhodišča za pripravo finančnih načrtov za leto 2015,

 Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415) (Uradni list RS, št. 101/13, 38/14 IN 84/14),

 Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/2012-ZPIZ-2, 104/2012-ZIPRS1314, 105/2012, 25/13 odl.US, 46/13-ZIPRS1314-A, 56/13-ZŠtip-1, 63/13-ZOsn-I, 63/13-ZJAKRS-A, 99/13-ZUPJS-C, 99/13- ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415, 101/13-ZDavNepr in 85/14),

 Dogovor o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015,

 Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 12/14 in 52/14),

 Kolektivna pogodba za javni sektor s spremembami v aneksih,

 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 13/10, 59/10, 85/10, 34/11- ORZSPJSS49a, 27/12-odl. US, 40/12-ZUJF, 46/13, 25/14-ZFU in 50/14),

 Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) (Uradni list RS, št. 100/13)

Pri pripravi finančnega načrta smo iz vsebinskih navodil upoštevali da:

 obseg delovnega programa ostaja na načrtovani ravni leta 2014 z upoštevanjem prestrukturiranja programov med posameznimi dejavnostmi v okviru enakih sredstev in povečanje dodatno financiranih programov v letu 2015

 vrednotenje in način obračuna zdravstvenih storitev za plačnika ZZZS ostaja na ravni leta 2014 z upoštevanjem predvidenih sprememb v Splošnem dogovoru 2015, katera so že soglasno sprejeta s strani partnerjev

 je načrtovana višina stroškov dela oblikovana na ravni realizacije v letu 2014, zmanjšana za plačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij in povečana za dodatno pridobljene nove programe s strani plačnika ZZZS. Upoštevali smo vsa zakonska določila in dodatna navodila, ki opredeljujejo v letu 2015 dopustno načrtovano višino regresa za javne uslužbence, pravico do izplačila napredovanj, način in višino pravice do izplačila jubilejne nagrade. Priporočila o eno odstotnem znižanju stroškov dela na podlagi zniževanja števila zaposlenih nismo upoštevali. To utemeljujemo s sledečim: na osnovi boljšega vrednotenja in večje realizacije storitev, ki so plačane v celoti smo že v letu 2014 presegli načrtovani program akutne bolnišnične obravnave za 10.537 uteži. Enako realizacijo programa načrtujemo tudi za leto 2015. To pomeni glede na obstoječe normative za izračun kadra dodatno 276 zaposlenih, katere nismo zaposlili. Izplačila povečanega obsega dela načrtujemo za nagrajevanje opravljenega dela iz področja raziskovalnega dela in dela na projektih, ki so financirani iz nejavnih sredstev.

 so načrtovani stroški materiala in storitev oblikovani do višine izravnanega poslovnega izida. Upoštevali smo priporočilo, da mora biti poslovni izid najmanj uravnotežen. To pomeni, da načrtovani odhodki ne smejo preseči načrtovane prihodke. V višini načrtovanih prihodkov smo načrtovali stroške po posameznih vrstah. Stroški materiala in storitev so glede na razpoložljive prihodke načrtovani v nižji višini, kot je bila realizacija leta 2014.

 je načrtovana višina sredstev, ki jo bomo porabili za izvedbo investicij in vzdrževalnih del v letu 2015 določena na podlagi višine vkalkuliranih sredstev za amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev. Glede na višino razpoložljivih sredstev smo načrtovali nabavo le najnujnejše opreme in vlaganja v stavbe, ki jih zahteva

3.1. STRATEŠKE USMERITVE IN STRATEŠKI CILJI ZAVODA

Poslanstvo UKC Ljubljana izhaja iz javnih pooblastil in pristojnosti ter odgovornosti, zaradi katerih ga je država ustanovila - doprinos k boljšemu, socialno učinkovitemu in pravičnemu zdravstvenemu varstvu za vse državljane RS.

UKCL je pomemben subjekt v sistemu zdravstvenega varstva Slovenije in pomembno vpliva na razvoj in uspešnost delovanja sistema zdravstvenega varstva RS, celotne slovenske družbe ter širše mednarodno okolje.

Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da za prebivalce svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe. To dosegamo z dobro klinično prakso, ki temelji na stalnem učenju in utrjevanju veščin, raziskovalni dejavnosti in uvajanju vseh dokazano koristnih novih dognanj v medicinski znanosti in tehnologiji v skladu z razpoložljivimi viri.

Vizija UKC Ljubljana je ostati v elitnem EFQM klubu najodličnejših evropskih univerzitetnih kliničnih centrov in trajno izpolnjevati EFQM standarde za mednarodno veljavni certifikat »Prepoznani v odličnosti – 5 zvezdic«. To zahteva zagotavljanje:

- mednarodno odličnih izidov zdravljenja;

- mednarodno odlične kakovosti in varnosti obravnave pacientov;

- zadovoljnih pacientov (želeno mesto zdravljenja za bolnike) in drugih odjemalcev storitev UKCL;

- mednarodno primernih (primerljivih) in dolgoročno stabilnih virov (finančnih, kadrovskih, infrastrukturnih, opreme...);

- odlične organiziranosti in informacijske podpore;

- odlično usposobljenih in motiviranih zaposlenih UKCL, ki sposobni zagotavljati mednarodno odlične rezultate na področju obravnave pacientov, pedagoškem in razvojno raziskovalnem področju;

- odličnega voditeljstva in jasne strategije.

Ključne vrednote UKC Ljubljana so: osredotočenost na paciente kot ključne odjemalce; mednarodna odličnost; osebna integriteta zaposlenih; v sodelovanju z okoljem poslujemo družbeno odgovorno; dosegamo in presegamo pričakovanja udeleženih strani (globalne, nacionalne in lokalne skupnosti) ter razvijamo partnerstva; voditeljstvo - vodstvo se zaveda pomembnosti pregleda vodenja poslovanja, delegiranja, potrebne procesne organiziranosti in izboljševanja kakovosti na vseh ravneh poslovanja. Vrednote voditeljev se osredotočajo tudi na spodbujanje ustvarjalnosti za razvijanje usposobljenosti.

Ključni dejavniki uspeha zunanjega okolja, ki vplivajo na poslovanje in nadaljnji razvoj UKC Ljubljana so:

 jasna in stabilna zdravstvena politika, integrirano delovanje vseh nivojev zdravstvenega varstva, celovita in integrirana nacionalna informacijska podpora vseh subjektov zdravstvenega varstva; stabilni in korektni pogoji poslovanja (s strani Ministrstva za zdravje in ZZZS je bilo v preteklih letih tudi med poslovnimi leti uveljavljenih več omejevalnih ukrepov, ki so spremenili - večinoma poslabšali pogoje poslovanja UKC Ljubljana);

 zagotavljanje primernega obsega sredstev za primeren obseg in vrste zdravstvenih programov v skladu s potrebami prebivalstva RS (pridobivanje dodatnih in novih programov v skladu s potrebami pacientov), plačevanje vseh opravljenih storitev, ki so bile za paciente nujno potrebne;

 ustrezno vrednotenje in plačevanje zdravstvenih programov (odprava podcenjenosti programov…), pedagoških, razvojno raziskovalnih storitev in drugih storitev UKC Ljubljana;

 ustrezen obseg sredstev za razvojno raziskovalno dejavnost, razvoj in uvajanje novih metod (npr. zamenjava starih invazivnih tehnik operacij z novimi, skrajševanje ležalne dobe, zmanjševanje med in pooperativnih (perioperativnih) zapletov, skrajševanje rehabilitacije…);

V UKC Ljubljana smo z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) uvedli uravnoteženega sistema kazalnikov uspešnosti (v nadaljevanju BSC¹) po štiri vidikih:

 Vidik pacientov in drugih odjemalcev storitev UKCL: uspešna obravnava pacientov, varna in kakovostna obravnava pacientov, dostopnost in enakopravna obravnava pacientov, izpolnjevanje potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev - zadovoljni pacienti in drugi odjemalci, partnerski odnos z odjemalci in dobavitelji, status in ugled UKCL v širšem okolju;

 Finančni vidik: UKC Ljubljana je neprofitni zavod in si prizadeva poslovati dolgoročno finančno stabilno in uravnoteženo (odhodki ne presegajo prihodkov), kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem vseh odhodkov in prihodkov;

 Vidik poslovnih procesov: klinična učinkovitost in produktivnost, poslovna odličnost, učinkovita organizacija dela in korporativno upravljanje, notranja učinkovitost ter uspešnost procesov, izdelava in uvajanje protokolov oz.

kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja, učinkovita in celovita informacijska podpora, dograjevanje sistema notranjih kontrol..;

 Vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, razvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja spodbujanje inovativnosti, hiter prenos znanj v prakso…

Usposobljeni in motivirani zaposleni UKC Ljubljana skupaj z učinkovito organiziranimi in izvajanimi procesi ter informacijsko podporo zagotavljajo uspešno in varno obravnavo pacientov (izidi zdravljenje, obvladovanje zapletov, zadovoljstvo pacientov) ob sprejemljivih stroških, sprejemljivem času in ustrezni kakovosti, kar se odraža v uspešnih izidih zdravljenj in zadovoljstvu pacientov. To velja tudi za zadovoljstvo ostalih odjemalcev storitev UKC Ljubljana (pedagoške storitve, razvojno raziskovalne storitve). V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili strateško mapo. Strateški cilji so razgrajeni v letnih ciljih tako na nivoju UKC Ljubljana kot tudi po nižjih organizacijskih nivojih (klinike, KO). V letnih planih (letni Finančni načrt in program dela) opredelimo letne ciljne vrednosti. Za cilje smo opredelili kazalnike uspešnosti. Z kazalniki spremljamo uspešnost uresničevanja ciljev. V okviru procesa letnega samoocenjevanja ter zunanje presoje po modelu EFQM analiziramo in merimo uspešnost poslovanja in razvoja UKCL v skladu z evropskimi standardi odličnosti. V l. 2014 smo dosegli interval točk med 451 in 500. Gre za mednarodno veljavno oceno. Izvajamo notranje primerjave oz. »benchmarking« med klinikami ter zunanje primerjave s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami po dejavnostih na državnem in mednarodnem nivoju - odličnimi evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri.

UKC Ljubljana redno spremlja uresničevanje ciljev, o rezultatih poslovanja informira Svet Zavoda, Ministrstvo za zdravje ter druge organizacije in sprotno ukrepa v primerih odstopanj. Sestavni del Finančnega načrta UKC Ljubljana so Sanacijski programi klinik. Kazalnike uspešnosti dograjujemo in razgrajujemo tako na nivoju UKC Ljubljana, na nivoju klinik, kliničnih oddelkov ter drugih organizacijskih enot.

Slika : Strateška mapa in UKCL

V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC postavili 10 letnih ciljev UKC Ljubljana:

 Uspešna in celovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana (doseganje želenih – z odličnimi zdravstvenimi ustanovami mednarodno primerljivih izidov zdravljenja);

 Varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana (obvladovanje incidentov in neželenih dogodkov);

 Zagotavljanje dostopnosti (obvladovanje čakalnih dob) in enakopravne obravnave pacientov UKC Ljubljana;

 Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev UKC Ljubljana (ankete, pohvale, pritožbe…);

 Uravnoteženo finančno poslovanje (obvladovanje prihodkov; obvladovanje odhodkov (stroškov materiala, storitev in dela);

 Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov (klinična učinkovitost, produktivnost…);

 Poslovna odličnost (EFQM), upravljanje in informacijska podpora;

 Varno fizično okolje (sistem upravljanja infrastrukture, požarne varnosti, ravnanja z nevarnimi snovmi, izrednih razmer…);

 Motiviran in usposobljen kader;

 Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso.

Poslanstvo UKCL: Doprinos k boljšemu zdravstvenemu varstvi vsem državljanom RS – socialno učinkovit in pravičen sistem zdravstvenega varstva

Socialni vidik

5. Dolgoročno uravnoteženo in stabilno finančno poslovanje UKCL:

Obvladovanje prihodkov:

obvladovanje obsega in cene obstoječih in novih programov OZZ, rast prihodkov iz tržne dejavnosti in drugih virov.

Obvladovanje odhodkov: stroški dela, stroški storitev, materialni stroški.

4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev UKCL

Vidik odjemalcev

2. Varna in kakovostna obravnava pacientov 1. Uspešna in

celovita zdravstvena obravnava pacientov pacientov

8. Varno fizično okolje 7. Poslovna odličnost,

upravljanje in informacijska podpora

Vidik procesov

6. Klinična učinkovitost in produktivnost

9. Usposobljenost in motiviranost zaposlenih UKCL

10. Raziskovalno dejavnost in obvladovanje novih idej

Kadri, inovacije, potenciali

3. Zagotavljanje dostopnosti in enakopravne obravnave pacientovv

4. PRIKAZ LETNIH CILJEV UKC LJUBLJANA V LETU 2015

4.1. LETNI CILJI

V skladu s strateškimi cilji in usmeritvami BSC smo postavili 10 ključnih letnih ciljev UKC Ljubljana, vključno s kazalniki in ciljnimi vrednostmi za l. 2015, s katerimi bomo spremljali uspešnost uresničevanja ciljev. Cilji in kazalniki so razgrajeni tudi po nižjih organizacijskih nivojih UKC Ljubljana (klinike, KO). Kazalnike bomo spremljali mesečno oz. letno in na nivoju UKC Ljubljana, klinik in KO. Izvajali bomo tudi primerjave oz. »benchmarking« med klinikami in s primerljivimi zdravstvenimi ustanovami po dejavnostih na državnem in mednarodnem nivoju.

4.1.1. VIDIK PACIENTOV IN DRUGIH ODJEMALCEV

Cilj 1: Zagotavljanje uspešne zdravstvene obravnave pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenja

Zelo pomembni cilji UKC Ljubljana so:

- uspešna obravnava pacientov (bolnišnična umrljivost, izboljšanje zdravstvenega stanja…);

- nenehno izboljševanje uspešnosti obravnave pacientov UKCL;

- doseganje želenih izidov zdravljenja primerljivih s tujimi odličnimi kliničnimi centri ob upoštevanju razpoložljivih virov UKCL.

Za proces nenehnega izboljševanja in razvoja novih metod zdravljenja je pomembna primerljivost uspešnosti in kakovosti zdravstvenih storitev UKCL v širšem okolju, predvsem s tujimi odličnimi univerzitetnimi kličnimi centri. UKCL spremlja število in uspešnost izidov zdravljenja po mednarodni metodologiji »IQM« zbiranja rutinskih podatkov (kodiranje diagnoz in kliničnih postopkov) in primerja število obravnav in umrljivost za pogosta bolezenska stanja in operacije z mednarodnim združenjem IQM bolnišnic (Iniciativa kakovostna medicina). Združenje IQM bolnišnic se zavzema za:

- transparente podatke o izidih zdravljenja (bolnišnična umrljivost),

- stalno izboljševanje kakovosti s pomočjo zunanjih presoj (Peer Review, analiza celotnega procesa in iskanja priložnosti za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave),

- prenos dobrih praks med bolnišnicami.

Merjenje kakovosti zdravstvene obravnave na osnovi rutinskih podatkov iz obračunskega sistema (skupine primerljivih primerov - SPP) omogoča objektivnost ocenjevanja uspešnosti izidov zdravljenja. UKCL spremlja bolnišnično umrljivost predvsem za tista bolezenska stanja oziroma posege, na katero lahko vpliva s strokovnim in kakovostnim delovanjem.

Izbrani kazalniki odražajo kakovost zdravstvene obravnave pogostih bolezenskih stanj: akutni miokardni infarkt, srčna odpoved, možganska kap, pljučnica, kot tudi pogostih in kompleksnih operacij (operacije žolčnika, velike abdominalne operacije, ortopedske operacije, travmatološke operacije, urološke operacije). Na področju intenzivne medicine UKCL spremlja kompleksne zdravstvene obravnave pri mehanični ventilaciji in sepsi. Transparenten prikaz števila obravnav in uspešnosti izida zdravljenja za pomembna bolezenska stanja, operacije in diagnostične postopke omogoča primerjavo s ciljnimi - pričakovanimi izidi, primerljivimi bolnišnicami na nacionalni in mednarodni ravni ter predstavlja izhodišča za ukrepe in projekte za nenehno izboljševanje uspešnosti in varnosti obravnav pacientov. Z analizo rezultatov in notranjo presojo učinkovito odkrivamo suboptimalne strukture in procese ter morebitna odstopanja od zahtevane kompetentnosti

Tabela 1: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov v primerjavi z odličnimi evropskimi bolnišnicami (IQM) –

UKC Ljubljana dosega pri izbranih kazalnikih izidov zdravljenj – pacientih obravnavanih zaradi srčnega infarkta, srčne odpovedi, pljučnice in večini pogostih operativnih posegov nižjo umrljivost kot je povprečje v evropskih odličnih bolnišnicah, kar potrjuje našo uspešnost. UKCL je tudi na podlagi primerjav s tujimi odličnimi bolnišnicami zaznal priložnosti za izboljšanje za optimizacijo zdravstvene obravnave pacientov z možgansko kapjo, sepso in pacientov na mehanični ventilaciji > 24 ur. Vzpostavili smo delovno skupino, ki analizira vzroke in pripravlja načrt korektivnih ukrepov za optimizacijo zdravstvene obravnave omenjenih področij. V UKCL bomo nadaljevali s širjenjem kazalnikov uspešnosti zdravstvene obravnave na nivoju UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov. UKC Ljubljana bo še naprej zbiral, analiziral in izboljševal kazalnike kakovosti zdravstvenih obravnav Zdravniške zbornica Slovenije (program »Kakovost v zdravstvu Slovenije«) in Ministrstva za zdravje.

Cilj 2. Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih incidentov

- zagotavljanje varne in kakovostne obravnave pacientov UKCL (obvladovanje varnostnih zapletov pri pacientih med diagnostičnimi postopki, zdravljenjem, zdravstveno nego in rehabilitacijo pacientov v UKC Ljubljana) v skladu z internimi (UKCL, klinike - protokoli, SOP…), nacionalnimi in mednarodnimi (DNV DIAS) standardi;

- nenehno izboljševanje varne in kakovostne obravnave pacientov UKCL;

- doseganje primerljivega nivoja varnosti in kakovosti s tujimi odličnimi kliničnimi centri ob upoštevanju

IQM bolnišnice

cilj 2015

% % % %

umrli obrav nav umr. umrli obrav nav umr. umrli obrav nav umr. umrljiv osti

srčni infarkt - glavna diagnoza srčni infakt starost nad 19 let 43,00 1.256,00 3,42 34 1.115 3,05 43 1.311 3,28 8,50

starost 20 d0 44 let 1,00 62,00 1,61 34 0 47 1,90

starost 45 do 64 let 2,00 493,00 0,41 3 429 0,70 7 509 1,38 4,20

starost 65 do 84 let 19,00 589,00 3,23 25 526 4,75 20 630 3,17 9,30

starost nad 84 let 21,00 112,00 18,75 6 126 4,76 16 125 12,80 18,60

srčna odpoved - glavna diagnoza srčna odpoved starost nad 19 let 107,00 1.255,00 8,53 90 1.181 7,62 91 1.278 7,12 7,60

starost 20 d0 44 let 0,00 24,00 0,00 17 1 29 3,45 3,00

starost 45 do 64 let 11,00 186,00 5,91 6 142 4,23 2 144 1,39 3,20

starost 65 do 84 let 48,00 744,00 6,45 48 722 6,65 44 752 5,85 6,30

starost nad 84 let 48,00 301,00 15,95 36 300 12,00 44 353 12,46 12,80

možganska kap - glavna diagnoza možganska kap starost nad 19 let 218,00 1.252,00 17,41 238 1.199 19,85 208 1.067 19,49 9,20

starost 20 d0 44 let 2,00 58,00 3,45 8 60 13,33 2 42 4,76 4,10

starost 45 do 64 let 32,00 305,00 10,49 25 272 9,19 27 228 11,84 4,50

starost 65 do 84 let 134,00 708,00 18,93 134 649 20,65 120 610 19,67 9,10

starost nad 84 let 50,00 181,00 27,62 71 218 32,57 59 187 31,55 16,50

pljučnica - glavna diagnoza pljučnica vse starosti 170,00 1.386,00 12,27 168 1.707 9,84 166 1.925 8,62 8,80

starost pod 15 let 1,00 325,00 0,31 1 539 0,19 1 739 0,14 0,31

starost 15 do 44 let 3,00 92,00 3,26 1 106 0,94 1 123 0,81 1,70

starost 45 do 64 let 14,00 145,00 9,66 12 207 5,80 10 184 5,43 5,50

starost 65 do 84 let 77,00 528,00 14,58 83 549 15,12 73 562 12,99 10,40

starost nad 84 let 75,00 296,00 25,34 71 306 23,20 81 317 25,55 18,00

mehanična ventilacija >24 ur delež umrlih brez novorojenčkov 479,00 1.331,00 35,99 363 1.012 35,87 401 1.162 34,51 31,80

sepsa delež umrlih 212,00 726,00 29,20 192 693 27,71 194 737 26,32 17,70

holecistektomija zaradi žolčnih kamnov delež umrlih 1,00 647,00 0,15 3 933 0,32 6 862 0,70 0,43

resekcije pankreasa delež umrlih 7,00 167,00 4,19 8 179 4,47 9 177 5,08 8,50

kompleksni posegi na požiralniku delež umrlih 0,00 16,00 0,00 2 27 7,41 3 24 12,50 12,30

operacija anevrizme abdominalne aorte (nerupturirana) delež operacij anevrizme 2,00 42,00 4,76 1 36 2,78 13 93 13,98 4,90

zlom vratu stegnenice delež umrlih 52,00 1.049,00 4,96 53 1.081 4,90 41 1.070 3,83 5,20

starost pod 60 let 1,00 190,00 0,53 182 1 156 0,64 0,25

starost 60 do 69 let 2,00 102,00 1,96 3 125 2,40 1 104 0,96 1,30

starost 70 do 79 let 10,00 231,00 4,33 8 229 3,49 8 216 3,70 3,40

starost 80 do 84 let 14,00 217,00 6,45 14 202 6,93 9 227 3,96 5,90

starost 85 do 89 let 11,00 185,00 5,95 17 227 7,49 12 224 5,36 7,10

starost nad 90 let 14,00 124,00 11,29 11 116 9,48 10 143 6,99 11,70

vstavitev kolčne proteze delež umrlih 0,00 533,00 0,00 548 1 447 0,22 0,24

radikalna prostatektomija delež umrlih 0,00 191,00 0,00 119 0 105 0,19

število porodov in delež maternalne umrljivosti 0,00 6.289,00 0,00 5.984 0 6.093 0,004

Bolnišnična umrljivost

2014 Štev ilo 1.1. Uspešna zdravstvena obravnava pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenja

- delež umrlih v bolnišnici

Štev ilo Štev ilo

K A Z A L N I K I N C I L J N A V R E D N O S T Bolnišnična umrljivost Bolnišnična umrljivost

2012 2013

Med posredovanimi varnostnimi zapleti je bilo 41 opozorilnih nevarnih dogodkov (OND), ki so pomembno vplivali na poslabšanje zdravstvenega stanja pacientov. Število sporočenih oz. evidentiranih varnostnih zapletov sicer nekoliko narašča, kar pa je posledica izboljševanja delovanja sistema nadzora ned varnostnimi zapleti in večje ozaveščenosti zaposlenih k doslednemu in celovitemu poročanju (kulture poročanja). Skladno z navodili za izvajanje varnostnih pogovorov je bilo v tem letu 377 pogovorov. V 14 primerih je bil sprožen postopek vzročno posledične analize. Na osnovi omenjenih analiz so bili izvedeni preventivni in korektivni ukrepi. Rezultati analiz se predstavljajo na internih izobraževanjih za zaposlene z namenom širjenja varnostne kulture v UKC Ljubljana.

Sistem za obvladovanje varnostnih zapletov in odklonov je namenjen prepoznavanju, ugotavljanju in analiziranju teh dogodkov ter na osnovi tako pridobljenih spoznanj, poučevanju zdravstvenih delavcev in predlaganju izboljšav, da se podobni zapleti ne bi ponavljali. Večina varnostnih zapletov je posledica okoliščin, ki jih omogoča sistem dela.

Obravnava varnostnih zapletov je usmerjana na dogodke in ne na osebe. V okviru sistema za obvladovanje varnostnih zapletov UKCL zagotavlja:

- poročanje o varnostnih zapletih, spremljanje obravnav varnostnih incidentov, ugotavljanje vzrokov in posledic;

- spremljanje odpravljanja vzrokov in okoliščin, ki so dopustile incident in odpravljanje osnovnih vzrokov in spremljajočih dejavnikov.

Sistem pomaga nenehnemu izboljševanju varnosti pacientov in zaposlenih. V ta namen UKCL uvaja:

- centralno bazo podatkov o vseh oblikah in številu varnostnih zapletov na enem mestu;

- dograditev metodologij in ukrepov za izboljševanje varnostne kulture;

- dodatna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in seznanjanje pacientov ter njihovih bližnjih o pomenu varnostne kulture;

- dodatno vključevanje vseh zaposlenih in uporabnikov v izboljševanje varne zdravstvene obravnave;

- izboljševanje organizacijske in medosebne kulture v bolnišnici itd.

Odbor za varnost, ki deluje v okviru Komisije za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor, je odgovoren za izdelavo in vzdrževanje centralnega registra tveganj, oceno tveganj in izdelavo predlogov ter nadzorom izvedbe preventivnih in korektivnih ukrepov ter varnostnih politik v UKC Ljubljana. Cilji odbora so:

- zagotoviti celovit in učinkovit sistem upravljanja s tveganji, ki lahko vplivajo na varnost pacientov, osebja ali ostale obiskovalce bolnišnice. Ocena tveganja je definirana ob upoštevanju obsega, narave in časovnih dejavnikov tveganja ter da je proaktivna.

- nadzor nad izvajanjem sistema upravljanja s tveganji – poročila o učinkovitosti omenjenega sistema služijo kot osnova za nenehne izboljšave.

- poznati zahteve glede potrebnih virov in zagotoviti ustrezne vire za upravljanje tveganj (po prioritetah in v skladu z zmožnostmi), vključno z dodeljevanjem usposobljenega osebja za vodenje, izvedbo del ter preverjanje, vključno z notranjo presojo.

Tabela 2: Varna in kakovostna obravnava pacientov – obvladovanje varnostnih incidentov

K A Z A L N I K

Realizacija Cilj

2010 2011 2012 2013 2014 2015

05 05 05 07 07 07 08 08 08 08 09 08 12

Število vseh padcev hospitaliziranih pacientov na 1.000 oskrbnih

dni 1.42 1.25 1.33 1.37 1.80 < 2,2

Razjede zaradi pritiska - pacienti, ki so pridobili RZP v bolnišnici

na 100 pacientov* 4.95 5.80 6.50 1.20 1.22 <1,1

Število vseh hospitaliziranih pacientov koloniziranih z MRSA na

1000 pacientov 6.44 6.07 4.66 3.91 4,91 <4,92

Število pacientov že koloniziranih z MRSA ob sprejemu na 1.000

pacientov 4.12 4.29 3.31 2.87 3,88 <3,47

posledice je 25,4%, od tega je bilo težjih posledic 14%. Podatki kažejo, da se večina padcev zgodi v prvih štirih dneh hospitalizacije, padejo največkrat pacienti starejši od 60 let, predvsem v nočni izmeni, med 21.00 in 7.00 uro (41%), izdelanih je bilo 222 (23,5% glede na vse padce) varnostnih pogovorov. Vzroki za večjo pojavnost padcev v l. 2014:

zmanjševanje ekip zaradi omejevanje nadurnega dela, krajša ležalna doba v enotah za intenzivno nego, uporaba zasilnih postelj, kjer pacienti nimajo klicnih naprav, stare postelje brez možnosti nastavitve višine in veliko število visoko ogroženih za padec (dvig II kategorije zahtevnosti zdravstvene nege). V letu 2015 je načrtovano dokončanje protokola za otroke, vpeljava lista kazalnika padci za posamezne organizacijske enote, vpeljava oddelčne table, na kateri bi dnevno spremljali tudi ogroženost pacientov za padce, uvedba trebušnih pasov pri nemirnih pacientih v nočnem času in analiza vpliva zdravil na nemir in zmedenost.

Ministrstvo za zdravje je v leta 2013 spremenil metodologijo spremljanja kazalnika kakovosti – razjeda zaradi pritiska (RZP), zato primerjava s podatki preteklih let ni verodostojno. Po novi metodologiji je kazalnik definiran kot število pacientov, ki so pridobili RZP (vključene so vse razjede od I. do IV. stopnje po razvrstitvi EPUAP) v bolnišnici na 100 hospitaliziranih pacientov. Pri številu hospitaliziranih pacientov so upoštevani izključitveni kriteriji, ki so: pacienti mlajši od 18 let; porodnice po normalnem (vaginalnem) porodu; spremljevalci, doječe matere; pacienti v dnevni in enodnevni obravnavi; pacienti, ki se zdravijo na oddelkih okulistike. V letu 2014 smo v UKC Ljubljana zabeležili 1065 pacientov z RZP in med temi je bilo 693 (65,1%) pacientov, ki so RZP pridobili v bolnišnici. Ob upoštevanju izključitvenih kriterijev je incidenca RZP v UKC Ljubljana v letu 2014 1,22 RZP na 100 sprejetih pacientov.

V letu 2014 se je zvišalo število vseh hospitaliziranih pacientov koloniziranih z MRSA na 1.000 pacientov. Zvišalo se je tudi število pacientov, ki je MRSA pridobilo v UKC Ljubljana.

Cilj 3: Zagotavljanje enakopravne dostopnosti do zdravstvenih storitev in obvladovanje čakalnih dob Cilj 3.1.: Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev - obvladovanje čakalnih dob

Pravočasna obravnava oz. zdravljenje pacientov glede na njihove potrebe je zelo pomembna. Na dolžino čakalnih dob vplivajo predvsem s strani ZZZS razpoložljivi finančni viri za delovne programe (obseg posameznih delovnih programov, dodatni oz. novi programi), potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah, ter razpoložljivost in učinkovitost izrabe virov UKC Ljubljana (kadrovski viri, izkoriščenost medicinske opreme, izkoriščenost operacijskih dvoran…). UKC Ljubljana si bo v sodelovanju s financerjem (ZZZS) prizadeval za znižanje oz. obvladovanje čakalnih dob v okviru predpisanih dopustnih dob (dodatna sredstva od ZZZS, povečanje produktivnosti kadra, optimizacija procesov in izrabe obstoječih virov (kadra, opreme in prostora). Realni cilji UKCL so postavljeni na podlagi čakalnih dob v l. 2014, števila čakajočih in preseganja programov v l. 2014 (UKC Ljubljana je v l. 2014 izvedel za 9,3 mio evrov programov več kot je bilo z ZZZS pogodbeno dogovorjeno in z njihove strani plačano). Zaradi izredno težke finančne situacije mora UKC Ljubljana preseganje s strani neplačanih programov omejiti. V kolikor bo UKC Ljubljana uspel pridobiti s strani ZZZS dodatne programe oz. plačane vse opravljene storitve, bo obvladovanje čakalnih dob učinkovitejše Čakalne dobe bomo še naprej spremljali mesečno na nivoju UKC Ljubljana, klinik, objavljali na spletni strani, ter o njih redno informirali IVZ, MZ, ZZZS in Svet zavoda.

Na dan 31.12. 2014 smo vodili 317 čakalnih seznamov. Za spremljanje kazalnika smo si izbrali čakalne sezname za zdravstvene storitve, kjer je čakalna doba daljša od dopustne določene s Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah.

Tabela 3: Obvladovanje čakalnih dob v UKC Ljubljana

Cilj 3.2.: Zagotavljanje enakopravne obravnave pacientov

UKC Ljubljana opravi letno več kot 1,2 mio evrov različnih zdravstvenih obravnav in vodi 317 čakalnih seznamov (stanje na 31.12.2014), v katere je bilo ob koncu leta 2014 uvrščenih 55.218 čakajočih bolnikov za specialistične ambulantne storitve, storitve funkcionalne diagnostike in hospitalne storitve. UKC Ljubljana je dogradil oz. dograjuje sistem celovite informacijske varnostne politike, učinkovit sistem notranjih kontrol in informacijsko podporo za obvladovanje enakopravne obravnave pacientov (postopki vodenja čakalnih seznamov; poročanja v primeru odklonov in učinkovit nadzor; obvladovanje tveganj za neenakopravno obravnavo pacientov, politiko gesel). UKC Ljubljana je regulatorju za odpravo sistemskih motenj pri zagotavljanju enakopravne obravnave pacientov že predlagal dopolnitve Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in načinu vodenja čakalnih seznamov. Predlogi do sedaj niso bili upoštevani.

UKC Ljubljana spremljamo uresničevanje cilja zagotavljanja enakopravne obravnave pacientov z naslednjimi kazalniki:

- delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so prišli na pregled brez vpisa na čakalni seznam;

- delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so bili vpisani na čakalni seznam in prišli prej kot večina drugih;

- delež pacientov, ki bi moral biti uvrščen na čakalni seznam, vendar so bili obravnavani kot kontrole, čeprav je šlo za prvi pregled.

2014 FN 2015 05 05 05 07 07 07 08 08 08 08 08 08

KLINIKA, KLINIČNI INŠTITUT/KLINIČNI ODDELEK NAZIV ČAKALNEGA SEZNAMA ^A/H/

FD 31.12.2014 pričakovana ČD^realna

Int. klinika- KO za kardiologijo EFP in radiofrekvenčna ablacija - odrasli H 400 365

Int. klinika- KO za revmatologijo revmatološka ambulanta A 428 416

Int. klinika- KO za endokr., diabet. in presn. bol.-endok.endokrinološka ambulanta A 180 180

Kirurška klinika- KO za krg srca in ožilja operacije na ožilju H 480 90

Kirurška klinika- KO za maksilof.in oralno krg maksilofacialna amb II.in III. A 309 302

Kirurška klinika- KO za urologijo malignom prostate* H 210 210

Kirurška klinika- KO za urologijo tumor ledvice* H 200 200

Kirurška klinika- KO za urologijo ostali posegi na ledvici H 440 440

Kirurška klinika- KO za abdominalno kirurgijo operacija kile - odrasli H 259 180

Kirurška klinika- KO za abdominalno kirurgijo operacije žolčnih kamnov H 236 180

Nevrološka klinika ambulantni nevropsihološki pregled A 403 600

Dermatovenerološka klinika splošne dermatološke ambulante A 220 215

Dermatovenerološka klinika ambulanta za dermatoonkologijo A 170 162

Očesna klinika okuloplastične op.,lokalna anest.,večji posegi H 790 365

Ortopedska klinika ENDoproteza kolkov H 320 320

Ortopedska klinika ENDoproteza kolena H 360 360

Ortopedska klinika operacija hrbtenice H 940 950

Ortopedska klinika operacija rame H 240 180

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo operacije mandljev in žrelnice pri otrocih H 365 365

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo audiovestibuloška ambulanta A 240 240

Kl. Za nuklearno medicino perf.scint.miokarda - farmak.obremenitev FD 215 220

Kl. Inštitut za radiologijo MR nevra (glava, vrat)* FD 192 220

Kl. Inštitut za radiologijo MR skelet* FD 198 250

* stopnja nujnosti hitro, vsi ostali programi redno.

** Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in načinu vodenja čakalnih seznamov

900 400 395 390

180 200 200 260

300 180 190 300

50 37 59 130

150 140 127 200

468 330 340 355

75 67 140 237

292 131 173 128

246 247 223 164

57 95 70 115

90 138 156 260

59 67 107 172

90-120 180 120 240

30-60 120 150 200

180-365 240 260 380

540 370 230 350

337 362 339 385

300 235 251 270

Pričakovana čakalna doba (v dnevih) na prvi pregled/poseg (na zadnji dan v letu)

2010 2011 2012 2013

31.12.2010 31.12.2011 31.12.2012 31.12.2013

K A Z A L N I K

135

180 180 200 220

210 240 240 365

240 210 240 240

- 87 90 150

- 90 87

Cilj 4: Povečati zadovoljstvo odjemalcev storitev UKCL Cilj 4.1.: Povečati zadovoljstvo pacientov (izboljšati izkušnje)

UKC Ljubljana si bo tudi v l. 2015 prizadeval za izboljšanje zadovoljstva obravnavanih pacientov. Zadovoljstvo pacientov bomo spremljali s standardiziranim internim vprašalnikom, in sicer:

- v bolnišnični obravnavi (sprejem v bolnišnico; komunikacija z zdravstvenim osebjem, zdravniki, medicinskimi sestrami, fizioterapevti; čistoča; bolnišnično perilo in prehrana; informiranje; zasebnost; lajšanje bolečine; odpust iz bolnišnice).

- v specialistično-ambulantni obravnavi (naročanje in čakanje v čakalnici; seznanitev z vzrokom za čakanje;

zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo; odnos osebja; informacije in navodila po zaključku obravnave; spoštovanje zasebnosti; čistoča in urejenost prostorov).

Maksimalna možna ocena je 5. Spremljali bomo tudi pritožbe in pohvale pacientov oz. njihovih svojcev oziroma sorodnikov. Meritve bomo izvajali na nivoju UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov.

Tabela 4: Zadovoljstvo pacientov ter pritožbe in pohvale pacientov UKC Ljubljana

K A Z A L N I K

2010 2011 2012 2013 2014 2015

skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično obravnavo 4,62 4,65 4,66 4,63 4,77 4,80

skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično-ambulantno obravnavo 0,00 3,85 3,87 3,88 4,24 4,20 čakanje v ambulanti - delež pacientov, ki je čakal manj kot 60 min (iz anketnega

vprašalnika) 0,00 75,70 75,80 78,90 84,3 80,00

število pritožb na 100 pacientov 0,18 0,21 0,16 0,22 0,24 0,20

število pohval na 100 pacientov 0,12 0,11 0,12 0,16 0,17 0,20

Cilj 4.2.: Povečati zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev

Cilj UKCL je zagotavljanje kakovostnih izobraževalnih storitev vsem odjemalcem izobraževalnih storitev oz. zagotoviti ustrezno usposobljene zdravstvene delavce. Zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev spremljamo preko neposrednih stikov in z anketami.

UKC Ljubljana si v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami prizadeva za izvajanje čim bolj kakovostnih strokovnih programov in praktičnih usposabljanj za študente. Le ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci lahko zagotavljajo kakovostne in varne zdravstvene storitve. UKC Ljubljana izvaja izobraževalno dejavnost za potrebe Medicinske fakultete v Ljubljani in Mariboru, Fakultete za farmacijo, Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, Srednje zdravstvene šole v Ljubljani ter drugih šol na dodiplomski in podiplomski ravni. Sodeluje pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva in daje pobude za dograjevanje teh programov. Izvaja podiplomsko izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov in zdravstvenih sodelavcev, oblikuje in izvaja delovanje komisij za strokovne izpite za zdravstvene strokovnjake in zdravstvene sodelavce. UKC Ljubljana izvaja tudi izobraževanje zaposlenih za potrebe pedagoškega, strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela. Zaposleni UKC Ljubljana tudi sodelujejo v obliki dopolnilnega delovnega razmerja na Medicinski fakulteti Ljubljana (MF) sodelujejo v pedagoškem procesu, v nekaterih primerih so tudi predstojniki katedre.

V študijskem letu 2013/14 smo pričeli z izvajanjem merjenja zadovoljstva študentov, ki opravljajo klinično prakso v UKCL s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. V prvih treh sklopih so vprašanja razdeljena na lestvici od 1 (najslabše) do 6 (najbolje). Vprašanja iz prvih treh sklopov so vključena v končno

s strani šole o poteku kliničnih vaj 69,3% (SD 26,13%). 91,4% anketiranih študentov je izrazilo mnenje da so vaje potekale v skladu z njihovimi pričakovanji.

Tabela 5: Zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev - povprečna ocena zadovoljstva študentov z vajami

4.1.2. FINANČNI VIDIK

Cilj 5: Uravnoteženo finančno poslovanje (prihodki = odhodki)

Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati čim bolj uravnoteženo in dolgoročno stabilno finančno poslovanje UKC Ljubljana ob uresničevanju osnovnega poslanstva UKC Ljubljana – zagotavljanju po mednarodnih standardih odlične in varne oskrbe pacientov (EFQM, DNV DIAS). Varčevalni ukrepi, ki sta jih izvajala ZZZS in Ministrstvo za zdravje od leta 2009 močno vplivajo na prihodke in posledično otežujejo pogoje poslovanje UKC Ljubljana. S strani ZZZS odobreni obsegi programov zdravstvenih storitev niso usklajeni s potrebami prebivalstva R Slovenije po zdravstvenih storitvah. Večanje potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah UKC Ljubljana vpliva na preseganje obsega izvedenih programov dogovorjenih in plačanih s strani ZZZS in čakalne dobe. UKC Ljubljana v l. 2014 od ZZZS ni prejel plačila za 9,3 mio evrov preseženega realiziranega programa.

Na predhodno naštete dejavnike UKC Ljubljana težko vpliva, njihovi učinki pa otežujejo oz. onemogočajo uravnoteženo poslovanje, saj negativno vplivajo na prihodke, nekateri pa tudi na odhodke. Prav tako je zelo otežen nadaljnji razvoj odličnosti UKC Ljubljana in izpolnjevanje zahtevnih mednarodnih standardov DNV DIAS in EFQM (razvoj UKCL, posodabljanje infrastrukture in medicinske opreme, zagotavljanje varnega fizičnega okolja…). Varčevalni ukrepi, ki jih izvaja ZZZS v zadnjih petih letih (zniževanje cen zdravstvenih storitev, zniževanje sredstev za amortizacijo, terciar…), ukrepi ZUJF-a, povečanje DDV so negativno vplivali prihodke oz. odhodke UKC Ljubljana. Na finančno poslovanje močno vpliva tudi podcenjenost nekaterih programov UKC Ljubljana. Učinki teh dejavnikov bodo večinoma vplivali tudi na poslovanje v l. 2015. UKC Ljubljana bi moral zaradi zaostrene finančne situacije, kljub večjim potrebam prebivalcev, izvajati delovni program zdravstvenih storitev v s strani ZZZS odobrenem obsegu (čim manjše odstopanje od 100%

realizacije celotnega programa ZZZS). Za doseganje planiranih pogodbenih prihodkov je zelo pomembno, da so vsi programi doseženi čim bližje planiranemu obsegu. Vsako odstopanje navzgor ali navzdol ima za UKC Ljubljana negativne finančne posledice. Ker pa gre pri preseganju programov dostikrat za najtežje bolnike, ki so jih v UKC Ljubljana napotili drugi izvajalci zdravstvenih storitev (bodisi zaradi zahtevnosti ali pa zaradi zagotavljanja nepreseganja svojega programa – s strani ZZZS neplačanih stroškov obravnave) je obvladovanje preseganja programov v UKC Ljubljana težko izvedljivo oz. bi lahko ogrožalo zdravje oz. življenje določenih pacientov.

Tabela 6: Gospodarnost poslovanja

Cilj

2010 2011 2012 2013 2014 2015

koeficient celotne gospodarnosti poslovanja (celotni prihodki / celotni odhodki) 0,999 0,990 0,989 0,951 0,979 1,000

Realizacija

K A Z A L N I K I N C I L J N A V R E D N O S T

Sklop Realizacija

2014 Cilj 2015

Klinični mentor 90,4% 93%

odnos zaposlenih 87,7% 90%

Informiranost na šoli 69,0% 75%

Cilj 5.1.: Rast - obvladovanje prihodkov

- zagotavljanje ustreznega obsega, vrste in vrednosti programov (obvladovanje oz. povečanje obsega obstoječih programov, pridobivanje novih programov v skladu s potrebami prebivalstva in razvojnimi trendi, pravočasno prestrukturiranje programov);

- čim manjše odstopanje realizacije od programa dogovorjenega z ZZZS: hospitalna dejavnost (število hospitalnih primerov ABO, število obteženih primerov ABO), ambulantna dejavnost (točke, obiski), operativna dejavnost (št.

operacij);

- povečevanje programov ZZZS, ki so plačani v celoti oz. do dogovorjene višine nad planom;

- zagotavljanje ustreznega financiranja (zagotavljanje ustreznih cen zdravstvenih storitev, ki v celoti pokrivajo sprejemljive stroške zdravljenja, odprava podcenjenosti določenih programov);

- ustrezno evidentiranje izvedenih zdravstvenih storitev, optimizacija kodiranja SPP (prihodki na SPP, število diagnoz /SPP – povprečno število diagnoz evropskih odličnih bolnišnic (IQM) na SSP znaša 5) in pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih plačnikov;

- črpanje sredstev iz javnih razpisov za projekte novih zdravstvenih tehnologij in raziskovalne projekte;

- povečanje prihodkov tržnih storitev;

- pridobivanje donacij.

UKC Ljubljana večino prihodkov ustvarja z izvajanjem zdravstvenih storitev za zavarovance ZZZS po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za tekoče leto (pogodba), v kateri UKC Ljubljana z ZZZS dogovarja vrste programov, obseg storitev in plačilo za opravljene storitve. Za večino programov velja načelo, da je plačan realiziran obseg opravljenih storitev, vendar največ do planiranega obsega storitev. UKC Ljubljana bo izvajal nadzore nad ustreznostjo evidentiranja in zaračunavanja izvedenih zdravstvenih.

Na področju pridobivanja prihodkov se UKC Ljubljana udeležuje tudi raznih razpisov (npr. javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov, javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja…).

UKC Ljubljana si prizadeva za uvajanje novih programov zdravstvenih storitev in širitev obstoječih programov, vendar zaradi gospodarske krize in posledično omejenih sredstev ZZZS v zadnjih letih potrebnih širitev zelo malo.

Tabela 7: Obvladovanje prihodkov

Cilj 5.2.: Obvladovanje odhodkov

Zaradi v primerjavi z evropskimi cenami zdravstvenih storitev zelo nizkih cen (v Nemčiji znaša povprečna utež SPP

Cilj

2010 2011 2012 2013 2014 2015

Skupaj vsi prihodki v evrih 443.537.027 452.975.728 452.133.371 424.256.713 440.258.539 444.792.707

Prihodki po pogodbi ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti v evrih 397.489.945 403.517.025 406.773.020 388.269.065 408.382.822 413.909.107 Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve (vkljućno s tržno dejavnostjo) v evrih 20.523.023 22.743.943 21.740.169 21.311.014 20.366.247 20.006.180

Prihodki ostalih dejavnosti v evrih 25.524.059 26.714.761 23.620.182 14.676.634 11.509.470 10.877.420

Prihodki od prodaje na trgu (zdravstvene in nezdravstvene storitve in blago) v evrih 11.477.109 12.900.238 12.312.809 12.406.616 12.437.331 13.127.100

odstotek prihodka od prodeje na trgu v vseh prihodkih 2,6% 2,8% 2,7% 2,9% 2,8% 3,0%

K A Z A L N I K I N C I L J N A V R E D N O S T Realizacija