UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
VILMA PETERNEL
PRIMERJAVA RISB ENOJAJČNIH DVOJČKOV V PREDŠOLSKEM IN ZGODNJEŠOLSKEM OBDOBJU
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja
VILMA PETERNEL
Mentorica: dr. URŠULA PODOBNIK
PRIMERJAVA RISB ENOJAJČNIH DVOJČKOV V PREDŠOLSKEM IN ZGODNJEŠOLSKEM OBDOBJU
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem družini dvojčkov za risbe, ki so jih prispevali, in za vso pomoč. Še posebej se zahvaljujem dvojčkoma, ki sta vse te čudovite risbe ustvarila. Iskrena hvala.
Prav tako se lepo zahvaljujem svoji mentorici, dr. Uršuli Podobnik, za vso strokovno pomoč in podporo pri nastajanju diplomskega dela.
Posebna zahvala gre moji družini, ki me je skozi celoten študij podpirala in mi stala ob strani.
Hvala tudi vsem prijateljem in fantu za vso podporo in pomoč.
POVZETEK
Dvojčki so bili skozi zgodovino tako vir navdušenja kakor tudi vraževerja. Že Maji so se navduševali nad tem, da sta dve telesi videti enako. V Rimu so častili rojstvo dvojčkov moškega spola, rojstvo dvojčic pa je za njih predstavljalo nesrečo in breme.
Dandanes se delež dvojajčnih dvojčkov povečuje, število enojajčnih dvojčkov pa ostaja enako.
Enojajčni dvojčki trenutno predstavljajo slaba dva promila svetovnega prebivalstva. Od dvojajčnih dvojčkih se ločijo po tem, da imajo enak DNK. Znanstveniki so ugotovili, da sta njihova ustvarjalnost in genialnost na drugem mestu vedenjskih lastnosti, ki so v večji meri gensko pogojene. Ker imata dvojčka enak genski material, je velika verjetnost, da bosta enako ustvarjalna. Na področje ustvarjalnosti pa spada tudi risanje oz. risbe, ki imajo v diplomskem delu osrednjo vlogo.
V diplomskem delu sem primerjala risbe enojajčnih dvojčkov, ki so nastale v obdobju od tretjega do sedmega leta starosti. Risbe so datirane in si sledijo po vrsti. Narisala sta jih dvojčka, ki odraščata v isti družini, imata enak DNK, sta risala na isto temo, ob istem času in v isti vrtčevski skupini. Njune risbe sem primerjala z vidika razvoja človeške figure ter z vizualno- prostorskega in ekspresivnega vidika. Ob zbranih enaindvajsetih primerih risb vsakega dvojčka sem naredila zanimivo analizo, ki je pokazala podobnosti in razlike med dvojčkoma v njunem likovnem izražanju.
KLJUČNE BESEDE
Predšolsko in zgodnješolsko obdobje, enojajčna dvojčka, risba, primerjava
ABSTRACT
Twins have throughout the history been a source of excitement as well as superstition. Already the Maya were excited about the fact two bodies can look completely alike. In the Ancient Rome, births of two male babies were worshipped; births of two female babies were, however, considered to reflect misfortune and burden. Nowadays, the number of twins is increasing, whereas the number of identical twins remains unchanged. Identical twins currently represent almost two per mile of the world population. Identical twins differ from twins in the fact that they share the same DNA. Scientists have found out that creativity and genius are placed on the second place of behavioral features which are to a large extent genetically conditioned. Since identical twins share the same DNA, and there is a great possibility they also share the same level of creativity. In the field of creativity also belongs drawing, which in the thesis carries the main role.
In the thesis, drawings of identical twins, aged between three and seven years, have been compared. The drawings are dated and follow a chronological order. They were made by identical twins that were brought up within the same family and share the same DNA, and they were drawn on the same topic, at the same time and in the same pre-school group. Their drawings have been compared from the view of the development of human figure, from the visual-spatial and expressive view. Using 21 examples of each twin, an interesting analysis has been prepared that showed similarities and differences in their art expression.
KEY WORDS
Pre-school and early school period, identical twins, drawings, comparison
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 1
2. DVOJČKI ... 2
3. RAZVOJ RISBE ... 5
3.1 RISANJE ČLOVEŠKE FIGURE... 6
3.1.1 Glavonožec ... 6
3.1.2 Prehodna stopnja ... 6
3.1.3 Konvencionalna človeška figura ... 6
3.2 VIZUALNO-PROSTORSKI VIDIK ... 7
3.2.1 Odnosi med oblikami ... 7
3.2.2 Odnosi med oblikami in formatom ... 8
3.3 EKSPRESIVNI VIDIK... 10
4. LIKOVNA PRIMERJAVA RISB ENOJAJČNIH DVOJČKOV V PREDŠOLSKEM IN ZGODNJE ŠOLSKEM OBDOBJU ... 12
4.1 Risbi od 3. do 4. leta ... 14
4.2 Risbe od 4. do 5. leta ... 16
4.3 Risbe od 5. do 6. leta ... 22
4.4 Risbi od 6. do 7. leta ... 47
5. ZAKLJUČEK ... 51
6. VIRI IN LITERATURA ... 54
1
1. UVOD
Zamisel za svojo raziskavo sem dobila ob srečanju z enojajčnima dvojčkoma, ki sta med mojim obiskom pri njuni družini navdušeno risala. Njuna mati je povedala, da zelo rada rišeta in da ima še vedno spravljene vse njune risbe. Pokazala mi je njune zvezke, ki so bili polni čudovitih risb, ustvarjenih ob istem času, na isto temo. Že bežen pogled na njune risbe je pokazal, da so si bile na nek način zelo podobne, a hkrati tudi precej različne. Postavilo se mi je vprašanje, ali dednost vpliva na otrokovo likovno izražanje in v kolikšni meri. Ali otroka ob istem času prehajata med določenimi fazami razvoja risbe in ali se znotraj njih osredotočata na enake podrobnosti? Ali lahko v risbah dvojčkov opazim njune osebnostne razlike? In konec koncev, kaj o likovnem izražanju enojajčnih dvojčkih vem?
V svoji diplomskem delu sem v teoretičnem delu opisala nekatere splošne značilnosti dvojčkov in večji del posvetila enojajčnim dvojčkom. Nadaljevala sem z opisom razvoja risbe, ki sem ga razdelila na tri dele, in sicer na razvoj človeške figure, vizualno-prostorski vidik in ekspresivni vidik. V študiji primera sem najprej opisala dvojčka in izpostavila njune podobnosti in razlike, nadaljevala pa z neposredno primerjavo njunih risb, ki so nastajale v istem časovnem okviru na isto temo. Risbe sem najprej razporedila po vrstnem redu od tretjega do sedmega leta starosti in analizirala njihove podobnosti in razlike.
2
2. DVOJČKI
Poznamo dve vrsti dvojčkov: enojajčne ali identične dvojčke in dvojajčne ali neidentične dvojčke. Enojajčni dvojčki se razvijejo, ko se ena zigota (prva celica zarodka) razdeli in iz nje nastaneta dva ploda. Dvojajčni dvojčki pa se razvijejo iz dveh ločeno oplojenih jajčec.
Enojajčna dvojčka imata tako enak genski zapis, dvojajčna dvojčka pa imata v povprečju 50- odstotno ujemanje v zaporedju DNK (Majce, 2013).
Dvojčki naj bi trenutno predstavljali slaba dva odstotka svetovnega prebivalstva (125 milijonov). Deset odstotkov od tega je enojajčnih, 90 odstotkov pa dvojajčnih dvojčkov. V svetovnem merilu pogostost enojajčnih dvojčkov ostaja enaka, število dvojajčnih dvojčkov pa vztrajno narašča. To med drugim pripisujejo zdravilom za zdravljenje neplodnosti, postopkom umetne oploditve, rastnim hormonom v hrani, onesnaženosti okolja in višanju starosti porodnic (Majce, 2013
Na splošno pa so bili dvojčki že skozi zgodovino tako vir navdušenja kot tudi vraževerja. Že indijansko ljudstvo Maji so se navduševali nad tem, da sta dve telesi videti enako; nekatera indijanska ljudstva pa so verjela, da je eden izmed dvojčkov vedno dober, drugi pa zloben. Stari Slovani so verjeli, da imata dvojčka eno dušo, ki se je razdelila. V starem Rimu so častili rojstvo dvojčkov moškega spola (zaradi legende o dvojčkih Romulu in Remu), rojstvo dvojčic pa je za njih predstavljalo nesrečo in breme, saj je morala družina za obe izplačati visoko doto ob približno enakem času. V srednjeveški literaturi zasledimo prepričanje, da naj bi bilo rojstvo več kot enega otroka posledica materinega varanja (Majce, 2013
Pajntar in Novak-Antolič (2004) enojajčne dvojčke delita glede na čas delitve zigote. Če do delitve oplojenega jajčeca pride v obdobju prvih treh dni, ima vsak dvojček svojo posteljico, horion in amnion. Teh dvojčkov je desetina izmed vseh enojajčnih dvojčkov. Če do delitve pride med 4. in 8. dnevom, imata otroka skupno horionsko votlino, amnijsko pa deljeno. Teh je petina vseh dvojčkov. V kolikor do delitve pride med 9. in 12. dnevom, si otroka delita tako horionsko kot amnijsko votlino. Delitev oplojenega jajčeca po 13. dnevu pa privede do siamskih dvojčkov.
Dvojčka A in B, o katerih bom pisala v diplomskem delu, sta enojajčna dvojčka. To pomeni, da sta se razvila iz enega jajčeca in imata enak genski zapis.
3 Slika 1: Shema delitve oplojenega jajčeca pri nastanku dvojčkov. (Dostopno: 19. 8. 2016 nahttp://images.flatworldknowledge.com/tye/tye-fig11_005.jpg)
Dvojčka A in B sta monohorialna, biamnialna monozigotna dvojčka, s tanko amnijsko membrano. Do delitve oplojenega jajčeca je tako prišlo med 4. in 8. dnevom, v zgodnjem obdobju blastociste.. Čeprav sta dvojčka identična, je eden od njiju levičar, drugi pa desničar.
V video posnetku (Bird, 2014) najdemo odgovor tudi na to vprašanje. Včasih se zgodi, da se namesto identičnih dvojčkov rodijo tako imenovani »zrcalni dvojčki«. Eden od otrok je tako levičar, drugi pa desničar. To se zgodi takrat, ko se jajčece deli 9. dan po oploditvi. Takrat je v jajčecu že določena leva in desna stran. V nekaterih zelo redkih primerih pa se lahko zgodi, da so vsi organi v telesu postavljeni zrcalno. Tako ima eden od dvojčkov srce na levi, drugi pa na desni strani. To se v primeru dvojčkov A in B ni zgodilo. Po delitvi, ki jo opisujeta Pajntar in Novak-Antolič (2004), dvojčka spadata med monohorialna, biamnialna monozigotna dvojčka, saj sta imela vsak svojo amnijsko membrano; glede na dan delitve oplojenega jajčeca pa v to
4 skupino ne bi smela več spadati. Dan delitve jajčeca tudi pojasni, zakaj je bila njuna amnijska membrana zelo tanka.
Dvojčki so za znanstvenike izredno pomembni pri raziskovanju različnih bolezni, razvoja osebnosti in fizičnih lastnosti. Predvsem pomagajo pri ugotavljanju, katere lastnosti imajo najverjetneje gensko ozadje in na katere bolj vpliva okolje, torej katere lastnosti so prirojene in katere pridobljene. Majce (2013) tako izpostavlja: višino osebkov, disleksijo, avtizem, Alzheimerjevo bolezen, shizofrenijo, alkoholizem, bipolarno motnjo, visok krvni pritisk, diabetes, multiplo sklerozo, rak dojk, Chronovo bolezen, kap in revmatoidni artritis ter naštete bolezni ali stanja deli na tista, kjer ima večji vpliv genska zasnova, in tista, ki so bolj podvržena vplivu okolja (Majce, 2013).
Vedenjske lastnosti, ki naj bi bile v večji meri gensko pogojene, so: inteligentnost, ustvarjalnost in genialnost, temperament, motnje pozornosti, spolna usmerjenost in impulzivnost (Majce, 2013). Sama se bom v svojem diplomskem delu osredotočila na vidik ustvarjalnosti.
Tako kot večina slovenskih otrok, sta tudi dvojčka A in B v predšolskem obdobju obiskovala vrtec. Kurikulum za vrtce (1999) deli dejavnosti na šest osnovnih področji, med katerimi igra pomembno vlogo tudi umetnost. Ta poleg dramskih, avdiovizualnih, plesnih in glasbenih vsebuje tudi likovne in oblikovalne dejavnosti. Med likovne dejavnosti spada med drugim tudi risanje, ki so mu v vrtcu namenili veliko pozornosti. Vse od 3. leta naprej so otroci v svoje zvezke risali podobe na določeno temo, naslov. Dvojčka A in B (enak DNK), ki kot brata odraščata v isti družini, v istem okolju, sta v istem vrtcu, v isti skupini, ob istem času risala risbe na isto temo. Zastavimo si vprašanje, ali lahko pričakujemo, da bodo njune risbe enake.
Ali prehajata med fazami likovnega razvoja istočasno in ali se ob tem osredotočata na enake podrobnosti? Ali sta oba enako motivirana in posledično enako likovno aktivna?
Za uspešno primerjavo je potrebno dobro poznati značilnosti razvoja risbe med 3. in 7. letom starosti.
5
3. RAZVOJ RISBE
Za starost okrog 3. leta je značilno, da v otrokovem likovnem razvoju nastopi trenutek, ko čečkanje v njegovih mislih dobi pomen. V kaosu čačk se utrdi nek hoten barvni madež, ki ima lahko različne oblike. (Butina, 1997) Z nastankom prvih zaključenih oblik doseže otrok višjo stopnjo likovnega izražanja, in sicer stopnjo simbolov ali shem. Krog ali barvni madež je trdna enota, na katero se lahko začnejo vezati različni pomeni. Barvni madež tako lahko otroku predstavlja vse mogoče, zato ga poimenuje povsem naključno. Lahko je človek, predmet ali kaj drugega (Zupančič, 2001).
Prva stopnja simbolnega risanja se imenuje predshematska stopnja in je značilna za otroke od tretjega do šestega leta starosti. (Freeman, 1980, v Umek in Zupančič, 2009) Otrokove sheme so v tem obdobju grobe in preproste. Različne sheme predstavljajo iste predmete oz. osebe ali pa otrok uporabi enako shemo za različne predmete (Umek in Zupančič, 2009). Otroci v tem obdobju rišejo to, kar o predmetih in osebah vedo, zato nekateri avtorji to stopnjo imenujejo tudi intelektualni realizem.
Z intelektualnim realizmom je močno povezan tudi t. i. rentgenski vid, pri katerem otrok ne nariše tega, kar vidi, temveč to, kar o nečem ve. Otrok nariše notranjost objekta, če je ta zanj pomembnejša od zunanjščine. Včasih je tako zatopljen v notranjost, da zunanjosti niti ne nariše.
Pogosto pa hkrati nariše notranjščino in zunanjščino objekta, in sicer tako, da je zunanja stran prozorna (Lowenfeld in Brittain, 1964).
Freeman (1980, v Umek in Zupančič, 2009) rentgenski vid deli na dve vrsti. Pri prvi otrok nariše stvari, ki v resničnosti niso vidne navzven, kot da bi bile pod rentgenom (npr. dojenček v materinem trebuhu), pri drugi pa prihaja do delnega prekrivanja ali prekrivanja celoti (npr.
otrok čez telo nariše obleko).
Predshematski stopnji simbolnega risanja sledi shematska stopnja. Značilna je za otroke od šestega do devetega leta starosti. Za to razvojno stopnjo je značilno, da otrok že zmore razlikovati sheme za različne predmete, osebe in živali in zato isti predmet praviloma riše z enako shemo, različne predmete pa z različnimi shemami. (Golomb, 1992, v Umek in Zupančič, 2009) Ker je otrokovo risanje vedno bolj oprto na to, kar vidi, nekateri avtorji to in deloma tudi naslednjo stopnjo risanja imenujejo vizualni realizem (Piaget in Inhelder, 1956, v Umek in Zupančič, 2009).
6
3.1 RISANJE ČLOVEŠKE FIGURE 3.1.1 Glavonožec
Prva prepoznavna oblika človeške figure je glavonožec. Glavonožec je figura, ki ima glavo in noge, nima pa trupa (Sully, 2000, v Umek in Zupančič, 2009). Človeka kot glavonožca rišejo otroci v starostnem obdobju od dveh do treh ali štirih let (Cox, 1993; Cox in Parkin, 1996, v Umek in Zupančič, 2009).
3.1.2 Prehodna stopnja
Prehodna stopnja je vmesna stopnja med glavonožcem in konvencionalno človeško figuro. Na tej stopnji otrok človeka nariše tako, da nariše dolge spodnje okončine, nanje pa nato doriše še zgornji okončini. Vmesni prostor razume kot telo. Značilna je za otroke okrog četrtega leta starosti (Cox in Parkin, 1986, v Umek in Zupančič, 2009).
3.1.3 Konvencionalna človeška figura
Otroci prvič narišejo glavo, telo in okončine pri približno štirih letih ali štirih letih in pol (Umek in Zupančič, 2009). Konvencionalna človeška figura ima za razliko od glavonožca in prehodne stopnje narisano tudi telo, ki je lahko različnih oblik, npr. krožno, pravokotno, trikotno itn.
(Goodnow, 1977, v Umek in Zupančič, 2009). Otrok v temu obdobju uporablja tudi maksimalna nasprotja smeri, da doseže čim bolj jasno razlikovanje. Ko otrok riše drevo, iz debla rastejo veje pravokotno; ko otrok riše figuro, nariše roke pravokotno na telo. To ni resnična reprezentacija, temveč le določena stopnja spoznanja vidnih doživetij pri otroku (Butina, 1997). Večina pet- in šestletnih otrok že riše konvencionalno figuro, ki jo lahko rišejo tudi že mlajši otroci, npr.
štiriletniki, v različnih kontekstih pa lahko glavonožca rišejo tudi še pet- ali šestletniki (Goodnow, 1977, v Umek in Zupančič, 2009). Začetne konvencionalne človeške figure so pogosto narisane precej nesorazmerno glede na velikost posameznih delov telesa. Pogosto se pojavi risanje prevelike glave in obraznih potez (Sully, 2000, v Umek in Zupančič, 2009).
Za otroke v starosti pet in šest let je značilno, da rišejo človeško figuro tako, da narišejo vsak del posebej, kar Cox imenuje segmentno risanje (Cox, 1993, v Umek in Zupančič, 2009). Način risanja z obrisom, pri katerem otroci združujejo več delov telesa skupaj, pa je značilen za starejše otroke, in sicer sedem- in osemletnike (Sully, 2000, v Umek in Zupančič, 2009).
Otroci od četrtega do petega leta starosti rišejo človeške figure tako, da so frontalno obrnjene k opazovalcu. Tak način risanja se imenuje risanje v kanonični perspektivi. Pet- in šestletniki pa pogosto isto človeško figuro rišejo z dveh perspektiv, in sicer s sprednje strani in v profilu. Šele pozneje otroci rišejo figure od zadaj in v celoti v profilu (Freeman, 1980, v Umek in Zupančič, 2009).
7 Različno stari otroci, ki v svojih risbah želijo prikazati figuro v gibanju, jo prikazujejo v različnih razvojnih stopnjah na različne načine. V prvi, začetni stopnji se statična in dinamična figura ne razlikujeta. V drugi stopnji otrok gibajočo se figuro prikaže predvsem s spremenjeno lego spodnjih okončin, v tretji stopnji pa s spremenjeno lego spodnjih in zgornjih okončin in telesa (Sully, 2000, v Umek in Zupančič, 2009).
3.2 VIZUALNO-PROSTORSKI VIDIK
Otroci na predshematski stopnji (od tretjega do šestega leta) v svojih risbah še ne prikazujejo prostora, za njih je značilno razpršeno razporejanje oblik po ploskvi formata. Na shematski stopnji (od šestega do devetega leta) pa se že pojavijo prvi poizkusi prikazovanja prostora v globino. Z likovno kompozicijo in likovnim prostorom se na nivoju likovnega jezika ukvarja področje likovne sintakse. Pri likovni kompoziciji gre za razporejanje oblik po ploskvi formata, pri likovnem prostoru pa za razporejanje oblik v globino formata. Likovno kompozicijo določneje zaobsegata dva tipa kompozicijskih relacij. Prvi je odnos med oblikami, drugi pa odnos med oblikami in formatom. Zaradi teh dveh odnosov razločujemo dva tipa principov likovnega komponiranja. Prvi vzpostavlja principe povezav med oblikami, drugi pa med oblikami in formatom (Selan, 2010).
3.2.1 Odnosi med oblikami
Pri treh letih otrok že preide iz faze čečkanja v fazo izločitve barvne lise. Barvna lisa se nato členi navznoter ali navzven. Navznoter se členi tako, da dobi nos, usta, oči ipd., navzven pa tako, da se vzpostavi središčna oblika, ostale pa se razporedijo okrog nje.. Postavljanje po prostoru poteka po naravni logiki centrične organizacije. Pojavijo se že odnosi med oblikami, ne pa še med oblikami in formatom. V odnosu do likovnega prostora se pojavi jasno razločevanje med figuro in ozadjem. To je povezano z otrokovo željo, da podobo jasno predstavi (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
8
Postavljanje oblik po prostoru po naravni logiki centrične organizacije različni avtorji razlagajo različno. Lowenfeld in Brittain (1964) menita, da otrok v tej fazi prostor dojema kot tisto, kar ga obdaja.Sebe ne vidi stoječega na tleh skupaj z ostalimi predmeti, ki so prav tako na tleh, pač pa sebe dojema obdanega z objekti, ki se v risbi nato pojavijo zgoraj, spodaj, levo in desno, tako kot jih otrok razume.
3.2.2 Odnosi med oblikami in formatom
Vzpostavitev odnosa med oblikami in celoto formata pri otroku nakazuje pojavitev talne črte.
Ta je značilna predvsem za obdobje med 5. in 7. letom starosti. List papirja tako za otroka ne predstavlja več neskončne površine, temveč talna ploskev format razdeli na zgornji in spodnji del, ki predstavljata mejo formata. Tak način oblikovanja likovnega prostora in likovne kompozicije se imenuje pasovno vezana kompozicija. Ta je glede na odnos oblik do formata opredeljena zgoraj in spodaj, levo in desno pa ni jasno definirana, zato je v ti dve smeri odprta.
Kompozicija daje obliko traku ali pasu (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
Otrok ima v tej fazi še vedno potrebo po absolutni jasnosti, zato oblik ne prekriva, prav tako še ne prihaja do stopnjevanja velikosti, kar bi prostor odprlo v globino. Zaradi talne črte je format omejen z zgornjim in spodnjim robom. Zaradi vseh teh lastnosti je za otroško risbo v tem obdobju možna le ena kompozicijska in prostorska razporeditev, in sicer pasovno linearna razporeditev oblik po talni ravnini. (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
Po besedah Lowenfelda in Brittaina (1964) je talna črta prvi znak, da začne otrok povezovati predmete med seboj. Otrok nič več ne razmišlja v smislu: »Tam je drevo, tam je avto, tam je
Slika 2: Glavonožec. (Dostopno: 19. 8. 2016 na http://handwritinggym.com/node/87)
Slika 3: Glavonožci.(Dostopno: 19. 8. 2016 na
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:C hild_drawing_age_3_crayon_on_paper.jpg)
9 človek«, temveč med predmeti že vzpostavlja odnose in razmišlja: »Jaz stojim na tleh, avto je na tleh, trava raste iz tal«. To naj bi bila otrokova prva zavestna prezentacija spoznanja o tem, da je del okolja. Otrok vse predmete postavi na talno črto, ki je reprezentacija vsega, na čemer stojimo. Lahko predstavlja ravna tla ali pa je del pokrajine. Včasih otrok nariše obe. Kot kontrapunkt talni črti se na otrokovi risbi včasih pojavi tudi črta neba (»nebna črta«). Vmesni prostor pa otrok dojema kot zrak. Talna črta je zanimiv fenomen otroške risbe, ki je univerzalen in se pojavi kot naravni del otroškega likovnega razvoja. Zanimivo je, da v naravi tako ljudje kot predmeti na tleh ne stojijo na liniji, kar je jasen pokazatelj, da talna črtna ni vizualni produkt.
Slika 4: Na izletu, risba štiriletne deklice.
Odnos med zgoraj in spodaj pozneje zamenjajo kompleksni odnosi prekrivanja, stopnjevanja in zvračanja oblik. To otroku omogoči bistveno več možnosti v slikovni ploskvi. Do razumevanja prostora po teh načelih pa mora otrok najprej preiti prve (na prvi pogled nerodne) faze prikaza prostora. (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
Otrok v želji po prikazovanju tridimenzionalnega prostora uporablja različne perspektive, ki se lahko spontano ali racionalno pojavljajo v otroškem likovnem izrazu. Ena izmed teh je vertikalna perspektiva, kjer otrok nariše oblike v drugem planu nad oblikami v prvem planu.
Pri ikonografski perspektivi otrok najpomembnejši lik nariše največjega, manj pomembnega
10 pa najmanjšega (nepomembne stvari ignorira in jih v risbo sploh ne umesti). Ta način prikazovanja se imenuje tudi emocionalni realizem. Poli perspektivo pa otroci uporabljajo za prikaz realnosti z več zornih kotov (Jakubin, 1990).
Willats (1977, v Jolley 2010) je opisal šest razvojnih stopenj risanja predmetov s perspektive, ki si sledijo v starostnem obdobju od petega do šestnajstega leta. Pri prvi stopnji ni nobene projekcije. Miza je narisana kot pravokotnik, nad njo so narisani predmeti, ki so ločeni drug od drugega. Na drugi stopnji, imenovani ortografska projekcija, je miza narisana kot ravna črta, predmeti pa so nanizani nanjo. Na tretji stopnji, imenovani navpično-poševna projekcija, je miza narisana kot pravokotnik, predmeti pa so nanizani po oddaljenem robu. Na četrti stopnji, imenovani poševna projekcija, je miza narisana s poševne perspektive. Stranice so vzporedne in se stikajo v kotih. Predmeti so ustrezno razporejeni po mizi, dva predmeta pa se delno prekrivata. Na peti stopnji, imenovani naivna projekcija, si robovi mize konvergirajo, bližnji rob je narisan daljši kot bolj oddaljeni rob. Na šesti stopnji doseže otrok popolno perspektivo.
3.3 EKSPRESIVNI VIDIK
Jolley (2010) deli ekspresivnost na tri kategorije, in sicer: dobesedna, vsebinska in abstraktna ekspresija. Pri dobesedni so čustva prikazana na obrazih ljudi, personifikacijah živali in drugih živih bitij in neživih predmetov. Pri vsebinski ekspresiji uporablja avtor predmete iz življenja, da izrazi svoje občutke. Podeželje v sončnem dnevu z zeleno travo izraža povsem drugačna občutja kakor podeželje z oblaki in dežjem. Pri tem je zelo pomembno opazovanje linije (njene oblike, debeline, smeri, teksture in senčenja), barve in kompozicije. Pri abstraktni ekspresiji pa so občutja izražena brez reprezentativnih simbolov in so interpretirana preko barve, kompozicije, linije itn.
Farokhi in Hashemi (2011) v svoji raziskavi razložita pomene različnih načinov risanja delov telesa. Pri tem opozarjata, da lahko otroci skozi risbo izražajo močna pozitivna in negativna čustva, prav tako pa lahko narišejo stvari, ki nimajo večjega pomena. Zato je pomembno, da pri analizi risbe ne delamo grobih in površnih zaključkov, temveč risbo gledamo celostno, pri tem pa smo pozorni na pojavljanje in ponavljanje določenih elementov, kot so barva, oblika in detajli.
Otroci, ki so agresivni in se težko prilagodijo novim situacijam, po mnenju Farokhija in Hashemija (2011) rišejo zelo velike figure. V nasprotju z njimi naj bi otroci, ki čutijo občutke nesposobnosti, sramu, strahu in depresivnosti, risali zelo majhne figure. Velike oči naj bi risali tisti otroci, ki se jim zdi, da jih drugi opazujejo oz. nadzorujejo. Risanje oči v obliki majhnih
11 krogov pa naj bi bilo značilno za otroke s plitvimi čustvi. Izpustitev risanja oči na obrazu naj bi nakazovala na otrokov strah pred vzpostavljanjem odnosov z ljudmi, risanje velikih nosnic naj bi pri otroku nakazovalo agresijo. Široko raztegnjene roke avtorja povezujeta z otrokovo željo po povezovanju, interakcijah in pomoči drugim. Senčenje celotnega telesa naj bi nakazovalo na zaskrbljenost, senčenje delov telesa pa na zaskrbljenost, vezano na ta del telesa (prav tam).
12
4. LIKOVNA PRIMERJAVA RISB ENOJAJČNIH DVOJČKOV V PREDŠOLSKEM IN ZGODNJEŠOLSKEM OBDOBJU
V svoji študiji primera sem analizirala risbe enojajčnih dvojčkov. Risbe so nastajale v daljšem časovnem okviru, v predšolskem in zgodnješolskem obdobju. Analizo sem zasnovala na ločenih starostnih obdobjih, in sicer: od tretjega do četrtega, od četrtega do petega, od petega do šestega in od šestega do sedmega leta. Risbe so oštevilčene in zaradi varovanja osebnih podatkov označene z: dvojček A in dvojček B; pri vseh primerjavah pa sem najprej analizirala risbo dvojčka A, nato risbo dvojčka B.
Dvojčka sta se rodila leta 2008, v 27. tednu nosečnosti. Dvojček A se je rodil prvi in je tehtal 1135 g, v dolžino pa je meril 35 cm. Dvojček B se je rodil drugi in je tehtal 980 g, v dolžino pa je meril 34 cm. Ker sta bila nedonošenčka, sta prvih nekaj tednov prebila v intenzivni bolnišnični oskrbi.
Dvojček A je levičar, dvojček B pa desničar. To razliko so starši opazili okrog drugega leta starosti in se odločili, da bodo tudi dvojčka A učili držanja pisala, risala in žlice z desnico. Ker pa se je, kljub dejstvu, da je deček postal spreten z obema rokama, čez čas izkazalo, da njegova leva roka še vedno prevladuje, so starši kmalu opustili svojo namero. Dvojček A sedaj piše z levo roko.
Kljub temu da sta fanta enojajčna dvojčka, se izrazito razlikujeta po svojih osebnostnih značilnostih. Dvojček A ima rad miselne aktivnosti in rad bere. Dvojček B pa ima rajši motorične aktivnosti, ki vključujejo veliko gibanja. Zelo rad ima delo na kmetiji. Oba dečka sta z veseljem obiskovala vrtec. Dvojček A za razliko od svojega brata zelo rad javno nastopal, medtem ko je dvojček B brez problema nastopal samo doma. Dvojček A je vrtcu veliko pozornosti namenil opazovanju oseb in je pri njih opazil veliko podrobnosti. Dvojčka B sta veliko bolj zanimali narava in okolica. Za dvojčka A je značilno, da pri nalogah porabi veliko časa, saj se jim rad popolnoma posveti in je pozoren na vsako podrobnost. Dvojček B pa teži k temu, da nalogo opravi hitro in pravilno.
Oba dvojčka zelo rada rišeta in ustvarjata. V vrtcu so ju označili za zelo živahna otroka, polna energije. Njuna najljubša igrača v vrtcu so bile kocke. Kadar enega od njiju ni bilo v vrtec, sta se zelo pogrešala, kljub temu da sta vedno imela tako vsak svoje kot tudi skupne prijatelje. Med igro z drugimi prijatelji sta se vedno na vsake toliko časa spogledala, da sta vedela, kje se nahaja drugi in nato igro s prijatelji mirno nadaljevala naprej. Pri kosilu nikoli nista sedela skupaj.
13 Skupno jima je tudi to, da ne želita slišati, da sta dvojčka. Prijatelji ju pogosto ne ločijo, zato se nikoli ne želita oblačiti v ista oblačila. Če zjutraj ugotovita, da sta oblečena preveč podobno, se eden od njiju preobleče.
14
4.1 Risbi od 3. do 4. leta
Dvojčka sta vstopila v vrtec, ko sta bila stara dve leti in tri mesece. Do tretjega leta starosti sta bila že eno leto v vrtcu in sta zamenjala eno vzgojiteljico. Pri treh letih in pol sta bila oba visoka 96 cm, pri čemer bil dvojček A nekoliko lažji od svojega brata.
Slika 5a: Moj prijatelj v vrtcu. Slika 5b: Moj prijatelj v vrtcu.
Starost: 3 leta in 6 mesecev
Na risba dvojčka A lahko opazimo človeško figuro, ki je narisana na levo stran papirja. Ima glavo z očmi, nosom in usti ter telo, roke in noge. Telo je ovalne oblike, roke so narisane na območju med glavo in telesom. Iz komolcev rok izhajata še dve dolgi črti, leva se nadaljuje na spodnji risbi. Dvojček A že loči glavo od telesa, torej ne gre za glavonožca niti za figuro na prehodni stopnji, ki bi ju pričakovali glede na dečkovo starost (3 leta in pol), pač pa njegova figura že spada na nivo konvencionalne človeške figure, ki je lahko že značilna za otroke, stare od štiri leta do štiri leta in pol. Poudarjena glava kaže na močno ekspresivno noto. Močno senčenje dela telesa bi lahko kazalo na eventualno zaskrbljenost, vezano na ta del telesa, o čemer sta pisala Farokhi in Hashemi (2011), ali pa preprosto na dejstvo, da ga trenutno ta del človeške figure najbolj privlači, zanima. Ker dvojčka njuna izrazita podobnost moti, je lahko zaskrbljenost na področju glave vezana na spoznanje, da sta njuna obraza enaka. Dejstvo, da se
15 to najprej pojavi pri dvojčku A, sovpada z njegovo nagnjenostjo k opazovanju ljudi in pozornostjo do podrobnosti.
Na risbi dvojčka B lahko opazimo figuro na desnem spodnjem kotu. Iz glave izhajata roki in nogi, na vrhu glave so lasje. Na obrazu je opaziti oči in usta. Figura je na stopnji glavonožca, ki je značilen za to starost otroka.
Z vidika likovne kompozicije lahko opazimo odnose med oblikami, ne pa še odnosov med oblikami in formatom. Krog je členjen navznoter (obrazne značilnosti), členjenosti navzven pa ni opaziti, saj je otrok narisal le eno osebo, skladno z navodili naloge z naslovom »Moj prijatelj v vrtcu«.
16
4.2 Risbe od 4. do 5.
l
etaV novem šolskem letu sta dvojčka dobila novo vzgojiteljico in spremenila lokacijo vrtca, ki ni bila daleč stran od glavne enote. V tem šolskem letu so veliko pozornosti posvetili spoznavanju okolja, prav tako pa se je povečalo število likovnih dejavnosti.
Slika 6a: V dežju, september. Slika 6b: V dežju, september.
Starost: 4 leta in 3 mesece
Na risbi dvojčka A opazimo figuro, ki nad sabo drži velik zelen dežnik. Na zgornjem robu so modre, zelene in črne oblike, sestavljene iz lomljenih črt. Njihovi robovi so ostri. Risba je abstraktna ekspresija, ki prikazuje nevarne oblake. Spodaj lahko opazimo štiri pike, ki verjetno predstavljajo dežne kaplje. Figura je postavljena na sredino in lebdi v zraku. Sestavljena je iz glave, vratu, telesa in nog. Glava vsebuje oči in nos ali usta. V risbi dvojčka A se prvič pojavi vrat, ki loči glavo od telesa. Rok ni opaziti, je pa na območju popka narisan rdeč krog, preko katerega poteka držalo dežnika. Rdeč krog so najverjetneje roke, ki so sklenjene, da lahko držijo dežnik. Na nivoju likovne kompozicije talna črta še ni prisotna, je pa že opaziti deljenje formata na zgornji in spodnji rob, saj z neba padajo dežne kaplje, spodnji del formata pa je dojet kot tla, klub temu da ta niso posebej označena.
17 Na risbi dvojčka B najprej opazimo modro figuro, ki je obrnjena na glavo, okrog nje pa je velik krog. Videti je, kot da bi jo gledali z vrha, kako s hrbtom leži v veliki luži na deževen dan.
Figura je sestavljena iz glave (oči, zenice, nosu in ust), velikega ovala na mestu vratu in dolgega telesa pravokotne oblike. Figura nima ne rok ne nog. Glava je obrobljena s črno, poleg nje pa je še ena velika črna oblika, ki je prav tako pobarvana. Spominja na obliko rože.
Slika 7a: Tradicionalni slovenski zajtrk. Slika 7b: Tradicionalni slovenski zajtrk.
Starost: 4 leta in 5 mesecev
Na risbi dvojčka A lahko opazimo veliko posod različnih oblik in barv. Na risbi ni zaznati človeške figure. Pojavijo se odnosi med oblikami, ne pa še odnosi med oblikami in formatom.
Na risbio dvojčka B lahko opazimo uporabo talne črte. Tukaj se prvič vzpostavi odnos med oblikami in formatom. Iz talne črte na obeh straneh rasteta roži, katerih cvetova sta podobna obliki, ki je v njegovi prejšnji risbi prebarvana s črno barvo. Spredaj na rumeni črti opazimo dva lonca, levo zgoraj še enega. V vsakem loncu je tudi kuhalnica. Leva figura ima glavo (lase, oči, zenici, trepalnice, nos in usta) ter daljši spodnji okončini, ki se končata s tremi prsti.
Narisana oseba je na prehodni stopnji risanja človeške figure, ki je najbolj značilna za štiriletnike. Desna figura je podobna levi, a za razliko od nje vsebuje še roke in ušesa, njeno
18 telo in obraz pa sta pobarvana. Otrok na prehodni stopnji prostor med nogami dojema kot telo, zato ga je tako tudi pobarval. Roke so na telo postavljene pravokotno, kar je značilno za otroke med četrtim in petim letom starosti, saj želijo doseči čim bolj jasno razlikovanje. Obrobna črta lahko predstavlja vrtec, v katerem se dogaja tradicionalni slovenski zajtrk. To bi pomenilo, da je otrok uporabil rentgenski vid.
Slika 8a: Božiček, prinesi mi: klavir, tovornjak. Slika 8b: Božiček, prinesi mi: piskajočo rožo.
Starost: 4 leta in 6 mesecev
Na zgornjih dveh risbah lahko opazimo, kaj si dvojčka A in B želita od Božička. Dvojček A si želi klavir in tovornjak in je na svoji risbi narisal Božičkovo vrečo, v kateri so različna darila.
Med njimi je zagotovo narisal tudi svoj klavir in tovornjak. Različni predmeti se vidijo skozi Božičkovo vrečo in tako je tudi dvojček A v svoji risbi uporabil rentgenski vid. Dvojček B pa je na svoji risbi zelo jasno upodobil, kaj si želi. Piskajočo rožo je pisano pobarval, vse ostalo pa je pustil nepobarvano. Dvojčku B je se je piskajoča roža gotovo zdela simpatična že prej, saj jo lahko opazimo tako v risbi z naslovom »V dežju, september« kot tudi v »Tradicionalnem slovenskem zajtrku«.
19
Slika 9a: Kekec. Slika 9b: Kekec.
Starost: 4 leta in 9 mesecev
Pri dvojčku A najprej opazimo ogromne roke in dolgo telo. Po telesu je vzdolž razporejenih veliko gumbov. Leva roka ima štiri, desna roka pa tri prste. Noge se zaključijo s stopali. Na obrazu so oči in usta, nos ni prisoten. Na vrhu glave je klobuk. Izraz na obrazu figure je vesel.
Pri dvojčku B najprej opazimo veliko glavo in telo, ki vsebuje spiralo. Ta se pojavi tudi v očeh figure in v ušesih. Na obrazu so oči in nos, usta niso prisotna. Na vrhu glave je pokrivalo. Ima tudi noge, po katerih poteka cikcakasta črta. Na Obeh rokah je narisano pravilno število prstov.
Pri dvojčku B se prvič pojavi konvencionalna figura.
Opazna razlika med obema prezentacijama Kekca je v razmerju med glavo in telesom, ki sta ga upodobila dvojčka. Podobne značilnosti pri risanju figure opazimo tudi na primeru slike 11a in 11b, kjer sta dečka risala avtoportret.
20 Slika 10a: Opazovanje dela na gradbišču.
Slika 10b: Opazovalna dela na gradbišču.
Starost: 4 leta in 10 mesecev
21 Na risbi dvojčka A lahko opazimo, da bager stoji na desni strani in vozi v levo smer. Ima dve gumi in volan. V notranjosti sedi oseba, ki ima trup narisan v profilu, prav tako noge, ki so zalomljene. Obraz gleda proti opazovalcu. Risba je narisana v trenutku, ko bager iz zajemalke strese smeti in človeka, ki se prešerno smeji. Talna črta in črta neba nista narisani. Dvojček A je tukaj uporabil rentgenski vid, saj osebo, ki upravlja bager, vidimo skozi gradbeni stroj.
Na risbi dvojčka B pa lahko opazimo, da je njegov bager postavljen na levo stran in se pelje proti desni. V bagru je opaziti osebo brez rok in nog, ki je obrnjena proti gledalcu. Z zajemalko nosi velik kos, ki deloma prekriva bager. Gume so nazobčane, da se lažje premika. Dvojček B je narisal tako talno črto kot črto neba. Zgoraj lahko opazimo tudi oblake in sonce.
Pozicijo bagrov najlažje pojasnimo s tem, da je dvojček A levičar, dvojček B pa desničar.
Dvojček A je pričel z risanjem na desni strani in je risal proti levi, saj si tako ni prekrival narisanega. Dvojček B pa je začel na levi strani in je risal proti desni.
22
4.3 Risbe od 5. do 6. leta
V tem šolskem letu sta dvojčka ponovno menjala vzgojiteljico. Ker sta bila v vrtcu zadnje leto, so veliko pozornosti namenili pripravi na šolo. Vsak otrok si je moral izbrati pravljico in jo predstaviti pred skupino. Po končani pripovedi so otroci pravljico še narisali. Med risanjem je bila knjiga na mizi v kotičku, kjer si jo je lahko vsak otrok pogledal in jo prelistal, ni pa smel ilustracij prerisovati. Dvojčka sta do petega leta in treh mesecev že kar veliko zrasla in sicer je dvojček A je na začetku šolskega leta meril 111 cm, njegov brat pa je bil en centimeter manjši, a kilogram težji.
Slika 11a: To sem jaz. Slika 11b: To sem jaz.
Starost: 5 let in 3 mesece
Pri dvojčku A lahko opazimo veselo figuro. Njegova glava zavzema tretjino celotnega dela telesa. Na obrazu so usta in oči. Nad očmi so obrvi, očesa pa vsebujeta zgornji in spodnji trepalnici, zenico in rjavo šarenico, roženica je narisana desno od šarenice, ločena z ravno črto.
Na glavi so lasje in ušesa. Figura je oblečena, spodaj sta stopali, obrnjeni v levo smer, na dlaneh je pravilno število prstov, kar se pri dvojčku A pojavi prvič.
Pri dvojčku B opazimo veliko glavo, ki zavzema več kot polovico celotne figure. Njej je tudi posvečeno največ pozornosti in energije. Na obrazu pri očeh opazimo zgornje trepalnice, roza
23 roženico, rjavo šarenico in črno zenico. Nos je dvodimenzionalen, spodaj sta narisani nosnici.
Usta so velika in nasmejana, narisani sta tudi rdeči lici. Na figuri je močno poudarjen vrat, ki se pri dvojčku B pojavi prvič. Roke so narisane zgolj s črto, na eni roki so štirje prsti, na drugi število prstov ni točno jasno. Rokam ni posvečeno veliko pozornosti. Otrok je že na risbi
»Kekec« narisal pravilno število prstov na roki in dvodimenzionalno roko. Telo je okroglo, iz njega pa spodaj izhajata dve nogi.
Slika 12a: Abonma, Pika Nogavička.
24 Slika 12b: Abonma, Pika Nogavička.
Starost: 5 let in 3 mesece
Zgornji dve risbi sta nastali 14 dni po risbah z naslovom »To sem jaz«. Pri dvojčku A je opaziti telo, obraz je še vedno brez nosu, pri očesu sta šarenica in roženica narisani enako kakor pri prejšnji risbi. Pojavi se tudi prvi skupek črk in sicer KIA, pri katerem je K napisan zrcalno. K, I in A so tri črke imena PIKA.
Pri dvojčku B lahko opazimo ne tako dovršeno telo, isto shemo nosu, kot smo jo pri njem opazili že na predhodnih primerih, in glavo v proporcih 1 : 4. Roke so narisane v obliki rože.
25 Slika 13a: Veliki pulover malega medveda.
Slika 13b: Veliki pulover malega medveda.
Starost: 5 let in 3 mesece
26 Zgodba o velikem puloverju malega medveda govori o tem, kako velikemu medvedu njegov topel črtast pulover postane premajhen, zato ga podari svojemu mlajšemu bratu. Ta pa ga nato umaže, kar med bratoma zaneti prepir (Bedford, 1969).
Dvojček A je narisal pravljico v trenutku, ko eden od medvedov pade v vodo in se ulovi s svojimi velikimi šapami. Drugi medved prav tedaj prihaja čez hlod. Oba sta v popolnosti narisana v profilu, kar se pojavi prvič. Glede na dejstvo, da gre za risanje na podlagi literarne osnove, se pojavlja vprašanje, ali je njegova risba kopija ilustracije ali si je deček prizor zamislil sam.
Pri dvojčku B pa lahko opazimo medvedja brata, upodobljena v obliki človeške figure. Stojita na dveh nogah, obraz je narisan tako, kakor pri ljudeh. Roke so še vedno narisane v obliki rože.
Noge so zlomljene na desno in verjetno ne predstavljajo stopal, pač pa kolenski pregib. Prav tako kakor pri bratu je zadaj narisano deblo, pred njim pa voda. Risba dvojčka B deluje bolj statično od risbe dvojčka A.
Na vprašanje, ali je risba dvojčka kopija ilustracije ali jo je narisal sam, nam je v veliko pomoč ilustracija Caroline Pedler iz knjige Veliki pulover malega medveda avtorja Davida Bedforda.
Slika 14: Ilustracija v knjigi: Veliki pulover malega medveda.
27 Slika 13a: Veliki pulover malega medveda.
Ilustracija in risba dvojčka A sta si v veliki meri podobni. Na obeh so narisani enaki elementi (medveda, deblo in voda), v enakih pozicijah in enakih položajih. To tudi pojasni, zakaj se pri dvojčku A pojavi prvo risanje profila. Na risbi lahko opazimo tudi narisane kroge v vodi, ki so na ilustraciji iz knjige posledica padca medvedov v vodo. Ker dvojček tega še ne razume, vzvalovljeno vodo nariše tudi pri medvedu, ki se na njegovi risbi ne dotika vode.
28 Slika 15a: Janko in Metka.
Slika 15b: Janko in Metka.
Starost: 5 let in 4 mesece
29 Pri dvojčku A najprej opazimo hišo, pri kateri lahko skozi stene vidimo njeno notranjost. Gre za uporabo rentgenskega vida. V notranjosti sta dve figuri, ki sta narisani zelo preprosto. Janko je narisan v kletki (lahko tudi pred njo), Metka pa poleg nje. V peči že gori ogenj, na katerem bi čarovnica spekla Janka, če je ne bi Janko in Metka porinila v peč. Na risbi je tako upodobljen vrhunec zgodbe. V kolikor je Janko narisan še v kletki, je lahko dvojček A čarovnico izpustil s slike, v kolikor pa je narisan pred kletko, pa je lahko dvojček upodobil trenutek, ko sta Janko in Metka že porinila čarovnico v ogenj in zato ni več prisotna. Na risbi prav tako ne smemo spregledati drevesa, ki svojo senco meče na tla, in manjše hišice, ki stoji za hišo čarovnice.
Prostor je tukaj grajen s stopnjevanjem velikosti.
Pri dvojčku B najprej opazimo pisano fasado hiše, ki najverjetneje predstavlja različne barve sladkarij. Na levi strani stoji zanimivo drevo, ki se nagiblje nad hišo. Pred njo stojita nasmejani, preprosti figuri Janka in Metke, ki sta lahko narisani pred ali po vstopu v hišo.
Slika 16a: Piki na snegu. Slika 16b: Piki na snegu.
Starost: 5 let in 4 mesece
Pri dvojčku A lahko opazimo upodobljeno telo živali v profilu, glava pa je obrnjena v opazovalčevo smer. Psiček Piki ima štiri noge. Dvojček B je upodobil psička Pikija kot človeka.
Način upodobitve je enak kakor pri »Velikem puloverju malega medveda«. Pri dvojčku A se prvič pojavi modra črta, ki lahko predstavlja črto neba. Modra črta se v njegovih risbah pojavlja neprestano naslednje tri mesece, nato jo opusti.
30 Slika 17a: Kraljevi tiranozaver.
Slika 17b: Kraljevi tiranozaver.
Starost: 5 let in 5 mesecev
31 Pravljica o kraljevem tiranozavru govori o kralju vseh dinozavrov, ki je močan in hiter kot blisk.
V knjigi je predstavljeno, kako deček skrbi za svojega tiranozavra (Obiols, 2012).
Na risbi dvojčka A lahko opazimo velikega tiranozavra, narisanega v profilu. Na levi strani je deček, ki tiranozavru čisti zobe. Slednji je narisan v trenutku, ko odpre gobec, na dečkovem obrazu pa je narisano začudenje, presenečenje. Dečka in tiranozavra ločuje luža, levo od nje pa stoji vedro. Na vrhu lahko opazimo kratko modro nebno črto, ki se je prvič pojavila v prejšnji risbi.
Na risbi dvojčka B lahko prav tako opazimo dečka, ki tiranozavru čisti zobe. Na levi strani je narisano vedro, v katerega pozneje namaka svojo metlo. Deček je na risbi dvojčka B narisan kot gusar in ne kot navaden deček. Tiranozaver ima na tej risbi okroglo telo, dve nogi, dolg vrat in prijazen človeški obraz. Je veliko bolj pristen kakor tiranozaver dvojčka A, saj je ta videti prerisan ali vsaj povzet po oblikah tiranozavra iz slikanice.
Slika 18: Ilustracija v knjigi: Kraljevi tiranozaver: Kralj dinozavrov (Obiols, 2012).
32 Slika 17a: Kraljevi tiranozaver.
Slika 17c: Primerjava original ilustracije in risbe dvojčka A.
Ilustracija in risba dvojčka A sta si zelo podobni. Na risbi je narisano enako število elementov (vedro, deček, luža, metla, tiranozaver), ki si sledijo v enakem zaporedju. Največja podobnost pa se pojavi pri risanju tiranozavrove glave.
33 Slika 19a: Veselje v močvirju.
Slika 19b: Veselje v močvirju.
Starost: 5 let in 5 mesecev
34 Pravljica govori o dečku Gregorju, ki ni vesel, ker mora na obisk k deklici Vanji, saj ne želi, da bi se deklica igrala z njegovimi dinozavri. Vanja na dvorišču ustvari pravo močvirje, njuno druženje pa postane vznemirljivo, saj morata skupaj rešiti tiranozavra pred velikansko močvirsko kačo (Whybrow, 2007).
Pri dvojčku A najprej opazimo veliko jezero, v katerem je velikanska močvirska kača. Na njenem repu sedi zelena figura, ki najverjetneje predstavlja tiranozavra. Okrog raste ogromno zelenja, ki da resnični občutek močvirja. Zadaj sta Gregor in Vanja, oba vesela in nasmejana.
Za njima stopicajo trije dinozavri. Na risbi je ustvarjen občutek prostora. Zaradi velikosti trave, ki raste na spodnjem robu, imamo občutek, da je ta v prvem planu. Za njo je jezero z velikansko kačo, za jezerom v tretjem planu pa Gregor in Vanja ter trije dinozavri. Občutek, da sta Vanja in Gregor za jezerom, nam daje njuna majhnost. Prostor je tako ustvarjen s stopnjevanjem velikosti.
Pri dvojčku B najprej opazimo veliko kačo rdeče in rumene barve, z nasmejanim človeškim obrazom. Desno stoji pisan tiranozaver, z enim očesom in usti, kar pomeni, da je v celoti narisan v profilu. Pod kačo sta preprosti figuri Vanje in Gregorja, ki nimata rok. Stojita v močvirju, levo od njiju pa je še en dinozaver, ki je narisan manj natančno od tiranozavra. Pri risbi dvojčka B bi lahko šlo za uporabo vertikalne perspektive, pri kateri so oblike v prvem planu narisane nad oblikami v drugem planu. Tako kača na risbi predstavlja prvi plan, Vanja in Gregor pa drugi plan.
Spodnja risba prikazuje ilustracijo Adriana Reynolsa v knjigi Gregor in dinozavri. Veselje v močvirju avtorja Iana Whybrowna. Opazimo lahko podobnost med risbo dvojčka A in ilustracijo.
35 Slika 20: Ilustracija v knjigi: Gregor in dinozavri. Veselje v močvirju (Whybrow, 2007).
Slika 19a: Veselje v močvirju.
Podobnost se kaže v postavitvi elementov na formatu. V obeh primerih so spredaj bilke trave, nato močvirska kača s tiranozavrom na repu, zadaj pa Vanja in Gregor z ostalimi dinozavri.
36 Slika 21a: Kdo je napravil Vidku srajčico.
Slika 21b: Kdo je napravil Vidku srajčico.
Starost: 5 let in 5 mesecev
37 Videk je najmlajši otrok izmed sedmih bratov in sester, ki so živeli v revni družini. Ker je mati ves dan delala na polju, jim ni mogla sešiti novih srajčic. Videk je kot najmlajši vedno zadnji dobil srajčico, ki pa je bila najbolj ponošena. Ko se mu je srajčica strgala, je Videk odšel v gozd, kjer so mu njegovi prijatelji – jagnje, trnovo grmovje, pajek, rak in ptičica – sešili novo srajčico.
Dvojček A je na sredino narisal veliko figuro veselega Vidka, ki ima široko raztegnjene roke in zakrpano srajco. Pravljico je narisal v trenutku, ko njegovi prijatelji pomagajo raztrganemu Vidku sešiti srajčico. Na desni lahko opazimo jagnje, ki mu je darovalo volno, rože bi lahko predstavljale grm, ki je volno izmikal. Na levi sta klopčič volne in pajek, ki je tkanino osmukal in stkal. Na tej strani se po zraku pripelje oseba, ki ima na svojih rokah nekakšne ščipalke in bi lahko predstavljala raka, ki je tkanino prikrojil. V zgodbi je zadnji ptiček, ki je iz kosov sešil srajčico. Tega bi lahko predstavljala leteča figura na desni strani.
Dvojček B je na svoji risbi poudaril revno družino s sedmimi otroki. Na sredini je narisana velika hiša s prozornimi zidovi (uporaba rentgenskega vida). V njej je sedem nasmejanih otrok, ki so si med sabo zelo podobni. Njihovi obrazi so popolnoma identični. Razlikujejo se v frizurah in barvah zgornjih delov teles in nog. Prva figura z leve ima dolge lase, roza zgornji del telesa in modre noge. Druga figura pa ima kratke lase, moder zgornji del telesa in roza noge. V istem zaporedju se figure nadaljujejo do sedmega člana. Prva figura verjetno predstavlja deklico, druga pa fanta, tretja deklico, četrta fanta in tako naprej. Nobena od figur nima narisanih rok.
Na levi strani sta Vidkova prijatelja pajek in rak. Risbi dvojčkov A in B se pri tej pravljici precej razlikujeta.
38 22a: Kaj dela gasilec.
22b: Kaj dela gasilec.
Starost: 5 let in 6 mesecev
39 Pri dvojčku A na risbi opazimo dolg gasilski avto, ki z vso hitrostjo drvi na pomoč. Občutek hitrega gibanja verjetno daje dolžina avta. Ta ima zaradi svoje dolžine štirimi gume na eni strani (skupaj 8), sireno in dve lestvi. Prva lestev vodi na gasilski avto, druga pa je namenjena za gašenje na višini. Gasilski avto pelje od leve proti desni in je po vsej verjetnosti prevozil rdečo luč.
Na risbi dvojčka B je ujet trenutek, ko gasilski avto ravno spelje izpred gasilskega doma. Na desni strani tako opazimo gasilski dom, pred katerim stoji nadzornik z brki in modro uniformo.
Njegove noge so obrnjene na desno, njegove oči pa gledajo na levo proti gasilskemu avtu. Poleg njega je ostala zvita cev, ki je niso vzeli s sabo. Gasilski avto ima na strehi lestev in sireno, s katero se pelje na pomoč. V primerjavi z risbo dvojčka A imamo tukaj občutek, da se gasilski avto pelje počasneje kakor avto, ki je prevozil rdečo luč. Ponovno lahko opazimo razliko v smeri (tovornjak vozi v desno pri dečku A in v levo pri dečku B).
Slika 23a, Viktor in Tim v gozdu.
40 Slika 23b: Viktor in Tim v gozdu.
Starost: 5 let in 6 mesecev
41 Slika 24: Ilustracija v knjigi: Viktor in Tim v gozdu (Ivens, 2010).
Pravljica Viktor in Tim v gozdu govori o medvedku Viktorju in njegovem prijatelju mišku z imenom Tim. Prijatelja se podata v gozd, kjer spoznavata različne živali in njihove navade (Ivens, 2010).
Na risbi dvojčka A opazimo medvedka Viktorja, ki sedi na klopci in odpira konzervo. Spodaj pa se veselo smeji mišek Tim. Črta neba ali zraka, ki se je pojavljala v risbah dvojčka A, se tukaj spremeni v strelo, sestavljeno iz lomljene črte, kar kaže na dobesedno in vsebinsko ekspresivnost. Dobesedna ekspresivnost je opazna na obrazih figur, vsebinska pa je izražena s strelo, ki lahko napoveduje nepričakovano presenečenje.
Zelo zanimiva je tudi klop, ki je prvi predmet, ki ima globino. Klop stoji na dveh deskah, ena deska je namenjena sedenju, tri deske pa so narisane kot naslonjalo. Bližnji rob je daljši, bolj oddaljeni rob pa je krajši. Po Willatsovih stopnjah perspektive bi ta način upodobitve spadal v 5. stopnjo, imenovano naivna perspektiva.
Risba dvojčka A je podobna ilustraciji v knjigi. Največjo podobnost lahko opazimo pri risanju klopi, medveda in miška.
42 Na risbi dvojčka B lahko opazimo Viktorja in Tima, ko opazita medveda. Čustva na njunih obrazih so zelo različna. Eden od njiju se smeji, drugi pa ima jezen obraz.
Slika 25a: Moj vrtiček.
43 Slika 25b: Moj vrtiček.
Starost: 5 let in 9 mesecev
Dvojčka A in B sta na zgornjih risbah risala na temo »Moj vrtiček«. Kljub temu da sta oba risala isti vrtiček, pa sta ga narisala popolnoma drugače.
Dvojček A je narisal vrt s strani, nanj pa je postavil še ograjo, toplo gredo in sebe. Na levi je narisal njihovo hišo, zgoraj pa toplo sonce in nebo. Na vrtu rastejo korenje, krompir, buči, sončnica in češnja. Zaradi perspektive risanja je na risbi veliko prekrivanja, saj je najprej vrt, nato on, za njim ograja, za njo pa še topla greda.
Dvojček B se je odločil za drugačen prikaz n vrta, in sicer je za prikaz uporabil dve perspektivi.
Za prikaz razdelitve površine zemlje za določeno zelenjavo je uporabil ptičjo perspektivo, pri korenju, peteršilju, krompirju, solati, papriki in čebuli pa je uporabil stransko perspektivo.
Slednjo je prav tako uporabil pri prikazu ograje in jablane.
44
Slika 26a: Moje telo. Slika 26b: Moje telo.
Starost: 5 let in 10 mesecev
Dvojčka A in B sta svoji telesi narisala podobno podrobno. Največja razlika se kaže v uporabi barve, saj dvojček A uporabi oranžno, dvojček B pa roza barvo. Glava pri dvojčku A zavzema eno sedmino telesne dolžinea, pri dvojčku B pa eno šestino. Dvojček A je narisal vrat, kljub temu da ga je na figurah v prejšnjih risbah le redko upodobil. Oba dvojčka sta na risbi samega sebe narisala: glavo, usta, nos, oči, zenici, trepalnice, ušesa, lase, vrat, ramena, roke, dlani, pet prstov na roki, popek, bradavici, moški spolni organ, nogi, koleno, stopalo, peto, in pet prstov na nogi. Dvojček A je na obraz narisal še obrvi, dvojček B pa pri prstih roke narisal še nohte in ločil ostale štiri prste od kazalca.
45 Slika 27a: Taborjenje.
Slika 27b: Taborjenje.
Starost: 5 let in 11 mesecev
46 Zgornji dve risbi prikazujeta isto taborjenje, vendar povsem drugače. Otroka lepo predstavita, kaj je na taborjenju najbolj pritegnilo njuno pozornost.
Dvojček A je narisal ogromen šotor s predprostorom in dvema spalnicama. V eni izmed spalnic je narisal sebe in svoje ležišče. Za to je uporabil rentgenski vid. V predprostoru je upodobil stvari, ki so jih pustili tam. Na vrhu so narisane zvezde, ki nakazujejo na to, da so taborili ponoči. Na levo je poleg drevesa narisal manjši ogenj, ki je na tej risbi bolj postranskega pomena. Središče pozornosti je njihov velik šotor.
Na risbi dvojčka B je ogenj središče pozornosti. Iz njega letijo iskrice, ki so močno poudarjene.
Prav tako je velika pozornost namenjena velikim rumenim, svetlečim zvezdam. Na levi strani stoji zelen šotor, v katerem so prespali noč.
47
4.4 Risbi od 6. do 7. leta
V šestem letu starosti sta dvojčka končala z vrtcem in vstopila v šolo. To je bila zanju velika sprememba, saj sta izgubila nekatere prijatelje in dobila nove sošolce. Zaradi izrazite podobnosti sta se ponovno srečala s problemom prepoznavnosti. Ker ju sošolci niso ločili,sta se morala potruditi, da bi bila vdeti drugače. Šolo sta zelo dobro sprejela in jo zelo rada obiskujeta.
Slika 28a: Moj najljubši prostor v šoli je … Slika 28b: Moj najljubši prostor v šoli je … Starost: 6 let in 3 mesece
Dvojček A si je za svoj najljubši prostor na šoli izbral zbornico. Narisal je dve mizi, dve človeški figuri in veliko število stolov. Pri risanju predmetov ni uporabil perspektive, ki smo jo v njegovih prejšnjih risbah že lahko opazili.
Dvojček B si je za svoj najljubši prostor izbral telovadnico. Ta je narisana s ptičje perspektive, koša pa sta narisana s strani. Deček je zgornji koš narisal tako kot celotno sliko, za spodnjega pa je obrnil list papirja. Telovadnico si lahko najlažje predstavljamo tako, da list papirja upognemo navzgor po obeh črtah pod košema. Sam je narisan s strani in od spredaj. Tak način risanja z dvema talnima črtama omenjata Lowenfeld in Brittain (1964), ki ga razložita ob risbi
»Norfolk Ferry«, ki jo je narisal osemletni deček.
48
Slika 29: Ladja Norfolk (Lowenfeld in Brittain, 1964).
Tudi tukaj lahko opazimo dve talni črti (robovi reke). Risba je najlepše predstavljena, če jo upognemo navzgor po talnih črtah.
49
Slika 30a: Zmaj Direndaj. Slika 30b: Zmaj Direndaj.
Starost: 6 let in 5 mesecev
Na zgornjih dveh risbah sta dvojčka risala na temo: Zmaj direndaj. Risbo sta narisala v trenutku, ko zmaj je lubenico, njene pečke pa padajo v vodo. Prizor sta upodobila zelo različno.
Dvojček A je zmaja in most narisal s strani, dvojček B pa z vrha. Obe risbi sta zelo podobni ilustraciji Jelke Reichman iz knjige Zmaj Direndaj. V nekoliko večji meri sta si podobni ilustracija in risba dvojčka A.
50 Slika 31: Ilustracija iz knjige: Zmaj Direndaj (Kovič, 1981).
51
5. ZAKLJUČEK
V diplomskem delu sem raziskala podobnosti in razlike pri risbah enojajčnih dvojčkov med njunim tretjim in sedmim letom starosti. Pri njuni prvi risbi, pri treh letih in šestih mesecih, se je pokazala velika razlika na področju risanja človeške figure. Dvojček A je narisal svojega najboljšega prijatelja na nivoju konvencionalne človeške figure, medtem ko ga je dvojček B narisal na nivoju glavonožca. Za njuno starost je glavonožec sicer najbolj značilna oblika risanja človeške figure, zato dvojček A na tej točki prehiteva razvoj na tem področju. Na nivoju likovne sintakse lahko pri obeh dvojčkih opazimo odnose med oblikami, ne pa še med oblikami in formatom. To se v prihodnje hitro spremeni. Močno senčenje glave na risbi dvojčka A, ki nakazuje na zaskrbljenost, vezano na ta del telesa, najverjetneje nakazuje na spoznanje, da sta si z bratom izrazito podobna. To dvojčkoma ni všeč, saj si ne želita biti podobna. Dejstvo, da se to najprej pojavi pri dvojčku A, sovpada z njegovo nagnjenostjo k opazovanju ljudi in opažanju podrobnosti.
Med četrtim in petim letom starosti najprej opazimo premik na nivoju likovne sintakse. Pri risbi
»V dežju, september« dvojček A že vzpostavi odnose med oblikami in formatom, vendar tega še ne predstavi s talno črto. Ta se prej pojavi pri dvojčku B, v risbi z naslovom »Tradicionalni slovenski zajtrk« prištirih letih in petih mesecih. Na tej risbi se opazi tudi otrokovo napredovanje pri risanju človeške figure, ki je tukaj na prehodni stopnji. Nakazuje se tudi uporaba rentgenskega vida, saj je otrok narisal tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu, ki ga je nakazal z obrobno črto. Jasnejši prikaz rentgenskega vida lahko opazimo pri dvojčku A na risbi z naslovom »Božiček, prinesi mi …«, kjer je želena darila narisal znotraj vreče. Dvojček B si je zaželel piskajočo rožo, ki se pogosto pojavlja že na nekaterih drugih risbah iz tega obdobja.
Božiček njegove želje ni uresničil in roža se je v njegovih risbah prenehala pojavljati. Pri štirih letih in devetih mesecih sta dvojčka narisala risbo Kekca, pri kateri je opazno, da je tudi dvojček B pri tej starosti že usvojil nivo konvencionalne človeške figure. Na figuri dvojčka A lahko opazimo, da na obrazu ni nosu, pri dvojčku B pa manjkajo usta. Prvič se tukaj pojavi pravilno število prstov na roki, in sicer na risbi dvojčka B. Kakor vemo, dvojčka A in B pišeta z različno roko. Dvojček A je levičar, dvojček B pa desničar. To je lepo opazno na risbi »Opazovalno delo na gradbišču«, kjer je deček A dejavnost na gradbišču orientiral od leve proti desni, dvojček B pa od desne proti levi.
Starostno obdobje med petim in šestim letom je najobsežnejše, saj v njem analiziram kar 26 risb. Na nivoju človeške figure se pri risbi z naslovom »To sem jaz« pri dvojčku B prvič pojavi vrat. Pri dvojčku A se je vrat prvič pojavil na risbi# V dežju september« (4 leta in 3 meseci),
52 nato pa ga v njegovih risbah ni več mogoče zaslediti vse do risbe z naslovom »Kdo je Vidku napravil srajčico« (5 let in 5 mesecev). Na risbi« To sem jaz« se pri dvojčku A prvič pojavi tudi pravilno število prstov na roki, nosu pa še vedno ne riše. Dvojček A je nos narisal prvič pri figuri na risbi »Moj prijatelj v vrtcu« (3 leta in 6 mesecev), nato pa ga ni risal vse do risbe »Kdo je napravil Vidku srajčico« (5 let in 5 mesecev). Na risbi »Abonma, Pika Nogavička« se do sedaj prvič pojavi skupek črk, in sicer pri dvojčku A, ki je napisal KIA. Pri risanju na podlagi pravljice je pri dvojčku A opaziti željo po posnemanju ilustracije, pri dvojčku B pa lahko opazimo, da v svojih risbah želi prikazati lastno vizijo. Dvojček A je risbe, ki so nastale na podlagi ilustracij, risal za svojo mizo, pri čemer si je hodil ilustracije pogosto ogledovat v bralni kotiček. Tako risb ni prerisoval, temveč jih je risal po spominu. Dvojček A je v vseh svojih risbah živali upodobil kot živali, dvojček B pa je v začetku upodabljal živali podobno kot ljudi, pozneje pa je začel ponazarjati njihove tipične živalske značilnosti. Živali, podobne človeškim figuram, lahko pri dvojčku B opazimo v risbah »Veliki pulover malega medveda«, »Piki na snegu« in »Viktor in Tim v gozdu«. Živali, upodobljene s tipičnimi živalskimi značilnostmi, pa lahko opazimo v risbah »Kraljevi tiranozaver«, »Veselje v močvirju« in »Viktor in Tim v gozdu«. Pri dvojčku A se pojavi risanje črte neba, medtem ko se ta pri dvojčku B ne pojavi nikoli. Dvojček A riše črto neba od risbe z naslovom »Piki na snegu« (5 let in 4 mesece) do risbe »Viktor in Tim v gozdu« (5 let in 6 mesecev), kjer se črta spremeni v strelo. Pri dvojčku B pa se z risbo »Janko in Metka« (5 let in 4 mesece) pojavijo figure brez rok. Zadnjo figuro brez rok najdemo v risbi »Kaj dela gasilec?« (5 let in 6 mesecev). Poleg vseh razlik pa lahko pri risbi »Moje telo« (5 let in 10 mesecev) opazimo podobni telesi s popolnoma enakim številom podrobnosti in z vsem deli človeške figure. Njuna zadnja risba iz tega obdobja z naslovom »Taborjenje« pa kaže na to, kako različna sta si otroka po svojih interesih. Dvojčka A navduši velik šotor, ki bo center večernega druženja, dvojčka B pa ogenj, iskrice in svetle zvezde.
V starosti med šestim do sedmim letom pa lahko opazimo, da ima dvojček A še vedno potrebo po posnemanju ilustracij, ta potreba pa se jasneje pokaže tudi pri dvojčku B. Pri njemu lahko pri risbi »Moj najljubši prostor v šoli je …« opazimo nov način prikaza prostora.
Na splošno lahko zaključimo, da se v risbah dvojčkov nekatere stvari pojavljajo v velikem časovnem razmiku oz. se pri enem od dečkov sploh ne pojavijo ter stvari, ki se pri obeh bratih pojavljajo istočasno oz. v zelo majhnih časovnih razmikih. Med ključne razlike med dvojčkoma spadajo: želja po posnemanju (dvojček A), pojav črk v risbi (dvojček A), izpust risanja nosu in vratu (dvojček A), izpust risanja rok (dvojček B) in začetno neskladje v fazah razvoja človeške
53 figure. V majhnih časovnih razmikih pa se pojavi risanje talne črte, rentgenskega vida in pravilnega števila prstov na roki.
54
6. VIRI IN LITERATURA
Bahovec, E.D., Jontes, B., Kastelic, L., Vonta, T. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Bedford, D. (1969). Veliki pulover malega medveda. Tržič: Učila International.
Bird, B. (11. 8. 2014). Natonal Geographic in The Womb Multiples [Video]. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=BoMQrVBxa_w&oref=https%3A%2F%2Fwww.youtube .com%2Fwatch%3Fv%3DBoMQrVBxa_w&has_verified=1.
Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora.
Farokhi, M. in Hashemi, M. (2011). The Analysis of Children's Drawings: Social, Emotional, Physical, and Psychological aspects. Social and Behavioral Sciences, 30, str. 2219–2224.
Pridobljeno s: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1877042811022580.
Ivens, J. (2010). Viktor in Tim v gozdu. Ljubljana: Grahovac.
Jakubin, M. (1990). Osnove likovnoga jezika i likovne tehnike: priručnik za likovnu kulturu.
Bjelovar: Prosvjeta.
Jolley, R. (2010). Children and pictures : drawing and understanding. Malden (MA) : Wiley- Blackwell.
Kovič, K. (1981). Zmaj Direndaj. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Lowenfeld, V. in Brittain, W. (1964) Creative and Mental Growth. New Jersey : Prentice- Hall.
Majce, V. (2013). Kako so dvojčki pripomogli k razumevanju dednosti. Gea, januar 2013, str.
55-59.
Obiols, A. (2012). Kraljevi Tiranozaver: Kralj dinozavrov. Ljubljana: Okaši.
Pajntar, M., Novak-Antolič, Ž. (2004). Nosečnost in vodenje poroda. V Novak-Antolič, Ž.
Večplodna nosečnost. (str. 54–59) Ljubljana: Cankarjeva založba.
Selan, J. (2010). Likovna umetnost med primarnim in sekundarnim diskurzom (Doktorska disertacija, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana). Pridobljeno s
http://pefprints.pef.unilj.si/588/2/Jurij_SELAN_Likovna_umetnost_med_primarnim_in_seku ndarnim_diskurzom.pdf.
Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: Rokus Klett.
Zupančič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:
Debora.
Whybrow, I. (2007). Gregor in dinozavri. Veselje v močvirju. Tržič: Učila International.
