VIZUALNO-PROSTORSKI VIDIK

Otroci na predshematski stopnji (od tretjega do šestega leta) v svojih risbah še ne prikazujejo prostora, za njih je značilno razpršeno razporejanje oblik po ploskvi formata. Na shematski stopnji (od šestega do devetega leta) pa se že pojavijo prvi poizkusi prikazovanja prostora v globino. Z likovno kompozicijo in likovnim prostorom se na nivoju likovnega jezika ukvarja področje likovne sintakse. Pri likovni kompoziciji gre za razporejanje oblik po ploskvi formata, pri likovnem prostoru pa za razporejanje oblik v globino formata. Likovno kompozicijo določneje zaobsegata dva tipa kompozicijskih relacij. Prvi je odnos med oblikami, drugi pa odnos med oblikami in formatom. Zaradi teh dveh odnosov razločujemo dva tipa principov likovnega komponiranja. Prvi vzpostavlja principe povezav med oblikami, drugi pa med oblikami in formatom (Selan, 2010).

3.2.1 Odnosi med oblikami

Pri treh letih otrok že preide iz faze čečkanja v fazo izločitve barvne lise. Barvna lisa se nato členi navznoter ali navzven. Navznoter se členi tako, da dobi nos, usta, oči ipd., navzven pa tako, da se vzpostavi središčna oblika, ostale pa se razporedijo okrog nje.. Postavljanje po prostoru poteka po naravni logiki centrične organizacije. Pojavijo se že odnosi med oblikami, ne pa še med oblikami in formatom. V odnosu do likovnega prostora se pojavi jasno razločevanje med figuro in ozadjem. To je povezano z otrokovo željo, da podobo jasno predstavi (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).

8

Postavljanje oblik po prostoru po naravni logiki centrične organizacije različni avtorji razlagajo različno. Lowenfeld in Brittain (1964) menita, da otrok v tej fazi prostor dojema kot tisto, kar ga obdaja.Sebe ne vidi stoječega na tleh skupaj z ostalimi predmeti, ki so prav tako na tleh, pač pa sebe dojema obdanega z objekti, ki se v risbi nato pojavijo zgoraj, spodaj, levo in desno, tako kot jih otrok razume.

3.2.2 Odnosi med oblikami in formatom

Vzpostavitev odnosa med oblikami in celoto formata pri otroku nakazuje pojavitev talne črte.

Ta je značilna predvsem za obdobje med 5. in 7. letom starosti. List papirja tako za otroka ne predstavlja več neskončne površine, temveč talna ploskev format razdeli na zgornji in spodnji del, ki predstavljata mejo formata. Tak način oblikovanja likovnega prostora in likovne kompozicije se imenuje pasovno vezana kompozicija. Ta je glede na odnos oblik do formata opredeljena zgoraj in spodaj, levo in desno pa ni jasno definirana, zato je v ti dve smeri odprta.

Kompozicija daje obliko traku ali pasu (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).

Otrok ima v tej fazi še vedno potrebo po absolutni jasnosti, zato oblik ne prekriva, prav tako še ne prihaja do stopnjevanja velikosti, kar bi prostor odprlo v globino. Zaradi talne črte je format omejen z zgornjim in spodnjim robom. Zaradi vseh teh lastnosti je za otroško risbo v tem obdobju možna le ena kompozicijska in prostorska razporeditev, in sicer pasovno linearna razporeditev oblik po talni ravnini. (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).

Po besedah Lowenfelda in Brittaina (1964) je talna črta prvi znak, da začne otrok povezovati predmete med seboj. Otrok nič več ne razmišlja v smislu: »Tam je drevo, tam je avto, tam je

Slika 2: Glavonožec. (Dostopno: 19. 8. 2016 na http://handwritinggym.com/node/87)

Slika 3: Glavonožci.(Dostopno: 19. 8. 2016 na

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:C hild_drawing_age_3_crayon_on_paper.jpg)

9 človek«, temveč med predmeti že vzpostavlja odnose in razmišlja: »Jaz stojim na tleh, avto je na tleh, trava raste iz tal«. To naj bi bila otrokova prva zavestna prezentacija spoznanja o tem, da je del okolja. Otrok vse predmete postavi na talno črto, ki je reprezentacija vsega, na čemer stojimo. Lahko predstavlja ravna tla ali pa je del pokrajine. Včasih otrok nariše obe. Kot kontrapunkt talni črti se na otrokovi risbi včasih pojavi tudi črta neba (»nebna črta«). Vmesni prostor pa otrok dojema kot zrak. Talna črta je zanimiv fenomen otroške risbe, ki je univerzalen in se pojavi kot naravni del otroškega likovnega razvoja. Zanimivo je, da v naravi tako ljudje kot predmeti na tleh ne stojijo na liniji, kar je jasen pokazatelj, da talna črtna ni vizualni produkt.

Slika 4: Na izletu, risba štiriletne deklice.

Odnos med zgoraj in spodaj pozneje zamenjajo kompleksni odnosi prekrivanja, stopnjevanja in zvračanja oblik. To otroku omogoči bistveno več možnosti v slikovni ploskvi. Do razumevanja prostora po teh načelih pa mora otrok najprej preiti prve (na prvi pogled nerodne) faze prikaza prostora. (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).

Otrok v želji po prikazovanju tridimenzionalnega prostora uporablja različne perspektive, ki se lahko spontano ali racionalno pojavljajo v otroškem likovnem izrazu. Ena izmed teh je vertikalna perspektiva, kjer otrok nariše oblike v drugem planu nad oblikami v prvem planu.

Pri ikonografski perspektivi otrok najpomembnejši lik nariše največjega, manj pomembnega

10 pa najmanjšega (nepomembne stvari ignorira in jih v risbo sploh ne umesti). Ta način prikazovanja se imenuje tudi emocionalni realizem. Poli perspektivo pa otroci uporabljajo za prikaz realnosti z več zornih kotov (Jakubin, 1990).

Willats (1977, v Jolley 2010) je opisal šest razvojnih stopenj risanja predmetov s perspektive, ki si sledijo v starostnem obdobju od petega do šestnajstega leta. Pri prvi stopnji ni nobene projekcije. Miza je narisana kot pravokotnik, nad njo so narisani predmeti, ki so ločeni drug od drugega. Na drugi stopnji, imenovani ortografska projekcija, je miza narisana kot ravna črta, predmeti pa so nanizani nanjo. Na tretji stopnji, imenovani navpično-poševna projekcija, je miza narisana kot pravokotnik, predmeti pa so nanizani po oddaljenem robu. Na četrti stopnji, imenovani poševna projekcija, je miza narisana s poševne perspektive. Stranice so vzporedne in se stikajo v kotih. Predmeti so ustrezno razporejeni po mizi, dva predmeta pa se delno prekrivata. Na peti stopnji, imenovani naivna projekcija, si robovi mize konvergirajo, bližnji rob je narisan daljši kot bolj oddaljeni rob. Na šesti stopnji doseže otrok popolno perspektivo.