V diplomskem delu sem raziskala podobnosti in razlike pri risbah enojajčnih dvojčkov med njunim tretjim in sedmim letom starosti. Pri njuni prvi risbi, pri treh letih in šestih mesecih, se je pokazala velika razlika na področju risanja človeške figure. Dvojček A je narisal svojega najboljšega prijatelja na nivoju konvencionalne človeške figure, medtem ko ga je dvojček B narisal na nivoju glavonožca. Za njuno starost je glavonožec sicer najbolj značilna oblika risanja človeške figure, zato dvojček A na tej točki prehiteva razvoj na tem področju. Na nivoju likovne sintakse lahko pri obeh dvojčkih opazimo odnose med oblikami, ne pa še med oblikami in formatom. To se v prihodnje hitro spremeni. Močno senčenje glave na risbi dvojčka A, ki nakazuje na zaskrbljenost, vezano na ta del telesa, najverjetneje nakazuje na spoznanje, da sta si z bratom izrazito podobna. To dvojčkoma ni všeč, saj si ne želita biti podobna. Dejstvo, da se to najprej pojavi pri dvojčku A, sovpada z njegovo nagnjenostjo k opazovanju ljudi in opažanju podrobnosti.
Med četrtim in petim letom starosti najprej opazimo premik na nivoju likovne sintakse. Pri risbi
»V dežju, september« dvojček A že vzpostavi odnose med oblikami in formatom, vendar tega še ne predstavi s talno črto. Ta se prej pojavi pri dvojčku B, v risbi z naslovom »Tradicionalni slovenski zajtrk« prištirih letih in petih mesecih. Na tej risbi se opazi tudi otrokovo napredovanje pri risanju človeške figure, ki je tukaj na prehodni stopnji. Nakazuje se tudi uporaba rentgenskega vida, saj je otrok narisal tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu, ki ga je nakazal z obrobno črto. Jasnejši prikaz rentgenskega vida lahko opazimo pri dvojčku A na risbi z naslovom »Božiček, prinesi mi …«, kjer je želena darila narisal znotraj vreče. Dvojček B si je zaželel piskajočo rožo, ki se pogosto pojavlja že na nekaterih drugih risbah iz tega obdobja.
Božiček njegove želje ni uresničil in roža se je v njegovih risbah prenehala pojavljati. Pri štirih letih in devetih mesecih sta dvojčka narisala risbo Kekca, pri kateri je opazno, da je tudi dvojček B pri tej starosti že usvojil nivo konvencionalne človeške figure. Na figuri dvojčka A lahko opazimo, da na obrazu ni nosu, pri dvojčku B pa manjkajo usta. Prvič se tukaj pojavi pravilno število prstov na roki, in sicer na risbi dvojčka B. Kakor vemo, dvojčka A in B pišeta z različno roko. Dvojček A je levičar, dvojček B pa desničar. To je lepo opazno na risbi »Opazovalno delo na gradbišču«, kjer je deček A dejavnost na gradbišču orientiral od leve proti desni, dvojček B pa od desne proti levi.
Starostno obdobje med petim in šestim letom je najobsežnejše, saj v njem analiziram kar 26 risb. Na nivoju človeške figure se pri risbi z naslovom »To sem jaz« pri dvojčku B prvič pojavi vrat. Pri dvojčku A se je vrat prvič pojavil na risbi# V dežju september« (4 leta in 3 meseci),
52 nato pa ga v njegovih risbah ni več mogoče zaslediti vse do risbe z naslovom »Kdo je Vidku napravil srajčico« (5 let in 5 mesecev). Na risbi« To sem jaz« se pri dvojčku A prvič pojavi tudi pravilno število prstov na roki, nosu pa še vedno ne riše. Dvojček A je nos narisal prvič pri figuri na risbi »Moj prijatelj v vrtcu« (3 leta in 6 mesecev), nato pa ga ni risal vse do risbe »Kdo je napravil Vidku srajčico« (5 let in 5 mesecev). Na risbi »Abonma, Pika Nogavička« se do sedaj prvič pojavi skupek črk, in sicer pri dvojčku A, ki je napisal KIA. Pri risanju na podlagi pravljice je pri dvojčku A opaziti željo po posnemanju ilustracije, pri dvojčku B pa lahko opazimo, da v svojih risbah želi prikazati lastno vizijo. Dvojček A je risbe, ki so nastale na podlagi ilustracij, risal za svojo mizo, pri čemer si je hodil ilustracije pogosto ogledovat v bralni kotiček. Tako risb ni prerisoval, temveč jih je risal po spominu. Dvojček A je v vseh svojih risbah živali upodobil kot živali, dvojček B pa je v začetku upodabljal živali podobno kot ljudi, pozneje pa je začel ponazarjati njihove tipične živalske značilnosti. Živali, podobne človeškim figuram, lahko pri dvojčku B opazimo v risbah »Veliki pulover malega medveda«, »Piki na snegu« in »Viktor in Tim v gozdu«. Živali, upodobljene s tipičnimi živalskimi značilnostmi, pa lahko opazimo v risbah »Kraljevi tiranozaver«, »Veselje v močvirju« in »Viktor in Tim v gozdu«. Pri dvojčku A se pojavi risanje črte neba, medtem ko se ta pri dvojčku B ne pojavi nikoli. Dvojček A riše črto neba od risbe z naslovom »Piki na snegu« (5 let in 4 mesece) do risbe »Viktor in Tim v gozdu« (5 let in 6 mesecev), kjer se črta spremeni v strelo. Pri dvojčku B pa se z risbo »Janko in Metka« (5 let in 4 mesece) pojavijo figure brez rok. Zadnjo figuro brez rok najdemo v risbi »Kaj dela gasilec?« (5 let in 6 mesecev). Poleg vseh razlik pa lahko pri risbi »Moje telo« (5 let in 10 mesecev) opazimo podobni telesi s popolnoma enakim številom podrobnosti in z vsem deli človeške figure. Njuna zadnja risba iz tega obdobja z naslovom »Taborjenje« pa kaže na to, kako različna sta si otroka po svojih interesih. Dvojčka A navduši velik šotor, ki bo center večernega druženja, dvojčka B pa ogenj, iskrice in svetle zvezde.
V starosti med šestim do sedmim letom pa lahko opazimo, da ima dvojček A še vedno potrebo po posnemanju ilustracij, ta potreba pa se jasneje pokaže tudi pri dvojčku B. Pri njemu lahko pri risbi »Moj najljubši prostor v šoli je …« opazimo nov način prikaza prostora.
Na splošno lahko zaključimo, da se v risbah dvojčkov nekatere stvari pojavljajo v velikem časovnem razmiku oz. se pri enem od dečkov sploh ne pojavijo ter stvari, ki se pri obeh bratih pojavljajo istočasno oz. v zelo majhnih časovnih razmikih. Med ključne razlike med dvojčkoma spadajo: želja po posnemanju (dvojček A), pojav črk v risbi (dvojček A), izpust risanja nosu in vratu (dvojček A), izpust risanja rok (dvojček B) in začetno neskladje v fazah razvoja človeške
53 figure. V majhnih časovnih razmikih pa se pojavi risanje talne črte, rentgenskega vida in pravilnega števila prstov na roki.
54