View of Vojna konstrukcija majhnih narodov na Balkanu ali "koga je treba spraviti v Bosni in Hercegovini"

U go Vlaisavljević

Vojna konstitucija majhnih narodov na Balkanu ali

»koga j e treba spraviti v Bosni in Hercegovini«

V p rašan je sprave m e d etn ičn im i skupnostm i v Bosni in H ercegovini j e d a n e s vroča p o litič n a tem a. S am oum evno je , d a j e sprava p o tre b n a , če nič d ru g e g a , že zato, d a bi se izognili novi vojni.

P o vojni je videti vsaka bližja oblika sožitja m ed sk upn ostm i nem ogoča.

P o tre b a p o s k u p n e m bivanju, pravzaprav že sam a m ožnost sk u p neg a bivanja, j e p o stala zelo neg otova, m o rd a tako, ko t še nikoli v zgodovini te dežele. Ne le n acio n alisti nas o p o m in ja jo , d a j e sku pno življenje sam o, v svoji organski o b lik i (v sk la d u s T itovim k o n c e p to m »bratstva in e n o tn o s ti« 1) p o ro d ilo n ajh u jšo n ev arn o st. Zdaj, ko s e je naš brat-sosed pokazal k o t tujec-sovražnik, bi m o ra li, nas o p o za rjajo , z b u d n im očesom b e d e ti n ad p ro c eso m sprave in p re p re č iti, d a bi šel p re d aleč. D ru gem u (drugim etn ičn im skupnostim ) n e bi sm eli več dovoliti, d a n am p rid e preblizu.2

N e z a u p a n je ni le n a u k b rid k e vojne izkušnje, a m p a k tu d i zn a m e n je n je n e g a g lav n eg a re z u lta ta , pojava novih subjektov re a ln o sti, zg od ov ine, p olitike...

K er zadaja težave že s sam o svojo form ulacijo, nam lahko vprašanje sprave p o m a g a opaziti stvari (k o t slavno pism o v zgodbi E dg aija A llana P o ea), ki so skrite v o čitn em . Kaj j e preveč očitno, d a bi bilo opaženo? T o j e id e n tite ta tistih, ki naj bi se m e d seboj spravili. K adar se danes v naši državi zastavlja v prašanje sprave, k i j e videti vsiljeno bolj o d »zunaj«, o d »tujcev«, ko t p a o d tistih, ki so v pleten i, se n a m zdi sam oum evno, d a vem o, koga je treb a spraviti.

T o j e videti p o p o ln o m a ja s n o : koga d ru g eg a k o t H rvate, M uslim ane in Srbe?

T o d a ravn o tukaj vidim o, kako m alo vem o o realnosti B osne in H ercegovine, o n je n i vojni realn osti. N a B alkanu je dru žb en a, k u ltu rn a, politična, psih ičn a (itd.) re a ln o st v svojih glavnih potezah vedno realno st vojne.

' Glej n p r. M elissa K. Bokovoy, Jill Irvine, Carol S. Lilly, State-Society Relations in Yugoslavia 1945-1992 (H oundm ills, Basingstoke, H am pshire in L ondon; MacMillan Press 1997).

2 Njihovi p rip ad n ik i m orajo za vselej ostati izven »naše družine«. V endar pa bodo v edno predstavljali grožnjo, kajti ti nekdanji bratje, bivši člani družine, nikoli ne b o d o izgubili svoje zapeljivosti in postali resnični tujci. Najbolj ču d n a p o d o b a teh

» d aljn ih so ro d n ik o v « , n ajbolj živa, kar jih j e priplavalo n a površje v p lim i te

»brato m o rn e« vojne, j e u te lešen a v liku tujca, ki nam je tako p o d o b en , d a j e videti kot naša k arikatura, kot izrodek.

Z v prašanjem sprave se zn a jd e m o n e p o s r e d n o p r e d re a ln o s tjo B osne in H e rc e g o v in e . R avno za to j o tu d i ta k o z la h k a s p r e g le d a m o . E n a o d p re d n o sti sprave - teg a m irovnega p ro je k ta par excellence - j e ta, d a je m lje subjekte, v p leten e v vojno, ko t su b jek te p o v o jn e re a ln o sti. M oje v p ra šan je se glasi, k o g a je tre b a spraviti, k d o j e su b je k t (= ak ter) sprave, n e d a bi to im el za sam o u m ev n o . Prvi in najbolj p re p ro s ti o d g o v o r je : »vojskujoče se strani«. T e vojskujoče se stran i so razvrščene v tri lo č e n a telesa, ki d e lu je jo k o t osebe: H rvati, M uslim ani (B ošnjaki) in Srbi.

V ojna spričo ustavitve spopadov ni bila o d rin je n a v p re te k lo st. R ealn o st vojne j e p o ro d ila p ovojno re a ln o st in j o še n a p re j o p re d e lju je v vseh n je n ih ključnih vidikih; tako bo tu d i v p rih o d n je , vsaj d o tlej, d o k le r n e b o d o se ž e n a sprava. L e s spravo lahko povojna re a ln o st p r e n e h a b iti v o jna realn o st. D otlej se bo nadaljevala vojna p o vojni, v o jn a v času m iru . V sak o m u r j e ja s n o , d a se lahko v o jn a re sn ič n o ko n ča le s spravo. Ali če se izrazim o bolj p re v id n o , glede n a to, d a bo sprava v erjetno zelo dolg, m o rd a n e s k o n č e n proces: vojna se bo k o n č a la le toliko, kolikor bo d o se ž e n a sprava.

P o litičn o vprašanje sprave n am p o n u ja m o žn o st, d a izvem o kaj več o n arav i g lav n ih d ejav n ik o v , ki n a s e lju je jo B a lk a n in o b lik u je jo n je g o v o r e a ln o s t. T u k aj se m a jh e n n a r o d p o ja v lja k o t a k te r , ki im a d o l o č e n o osebnost. Za njegovo označitev b o m o u p o ra b ili izraz SUBJEKT, d a bi tako o p o z o rili n a povezavo elem e n to v , ki tvorijo in d iv id u a ln o s t in id e n tite to n a r o d a , z a ra d i k a te r ih se ta o b n a š a k o t o s e b a ali j a z 3. Č e n a ta n a č in govorim o o n a ro d u - n a ro d u qua su b je k tu - to n e p o m e n i, d a g o v o rim o m etafo ričn o , da se izogibam o u p o ra b i u stre z n ih in n a ta n č n ih izrazov. V tem prispevku bi rad posegel v sem io tičn o in zgodov insk o (raje k o t p sih o lo šk o ) analizo teg a kolektivnega ja z a ali o seb e, ki nosi o m e n je n a e tn ič n a im e n a . Sum im , d a je to prevladujoči - če že n e e d in i - tip su b jek ta n a tem p o d ro č ju , in d a ga v ečina »posam eznikov« - če j i h v za m e m o k o t p r ip a d n ik e telesa

»naroda« - eno stav n o u teleša in o d to d dobiv a svojo sub jek tiv no st. R e a ln o st sam a j e tista , ki sp o m in ja n a ig ro m e ta f o r e , k je r j e o s n o v n a s t r u k t u r a p re m e šč e n a z ravni posam ezn ik a - ki naj bi bil n je n o izv o rn o m e sto - n a ra v e n s k u p n o s ti. T o p o m e n i, d a im a v e č in a p o s a m e z n ik o v še v e d n o p re d m o d e rn o id e n tite to , id e n tite to u te le še n ja zn o tra j k o lek tiv n eg a telesa n a r o d a . V n a s le d n ji h v rs tic a h b o m s k u š a l o s v e tliti p o s e b n e n a č i n e konstitu cije tega subjekta, do k a te rih p rih a ja n a locusu sk u p n o sti.

G led e n a izkušnje n e d a v n e p re te k lo s ti d v o m im o te m , k a r bi la h k o im enovali »najbolj učinkovit n ačin sprave«, se pravi o m o žn o sti avtodestrukcije __________________________ Ugo Vlaisavljević___________________________

3 Čeprav ga postavljam v povsem etnološki okvir raziskave, u p o rab ljam tukaj filozofski pojem subjekta, kot g aje razvila zlasti novejša zgodovina misli od H usserla d o Lacana.

Vojna konstitucija majhnih narodov na Balkanu ali »koga je treba

vojnega subjekta. V e m fa tič n e m sm islu sprave bi m o ralo b iti zad nje d ejan je v o jn e d e ja n je , s k a te r im se v o jn a u č in k o v ito k o n č a . Zakaj? K er s te m d e ja n je m s u b je k ti v o jn e iz n ič ijo sam i seb e . S prava j e z a d n je d e ja n je , s k a te rim se d e k o n stitu ira jo . P erfo rm ativ »Zdaj sm o spravljeni« p o m e n i »S sam o to izjavo n ism o več, k a r sm o bili.«

T o d a d ek o n stitu cija, ra zg ra d n ja in prem estitev su b jek ta vojne n e m o re b iti d o p u š č e n a . R a z lo g j e ta, d a n i n o b e n e g a d r u g e g a tip a s u b je k ta - d o m in a n tn e g a su b jek ta, če sm o n a ta n č n i - k o t j e su b jek t vojne. V o jna j e p ra v z a p ra v , in to g re m im o n e o p a ž e n o , D O G O D E K V K O N S T IT U C IJI SUBJEKTA. Vsi su b jek ti re aln o sti, ki so vzniknili v n ed a v n i p re te k lo sti teh p re d e lo v , so se k o n s titu ira li skozi vojno. M o d e rn a zg o d o v in a B alk an a j e zg o d o v in a tega, k a k o je v ojna k o n stitu irala subjekta. T a k o n stitu c ija je nekaj, k a r b i m o r a li u p o š te v a ti, ra z k rin k a ti n je n e sk riv n e m e h a n iz m e in j i h a n a liz ir a t i . V e n d a r p a j e o b z o r je m o d e r n o s ti s sv o jim i id e o lo g ija m i o svobod itve tisto, ki n a m j e o m o g o čilo p ro d re ti v to k o n stitu cijo , h k ra ti p a n a m j e to p re p re č ilo . V d a n e m g eo p o litič n em okviru bi m o rali razm išljati o k o n stitu c iji su b jek ta, k i j e v e d n o re k o n stitu cija, izhajajoč iz k o n cep to v , re p re z e n ta c ij in likov OSVOBODITVE.

O k a k šn i v rsti o sv o b o d itv e p ra v z a p ra v g o v o rim o tukaj? N a k ra tk o re č e n o , g re za o svoboditev »naroda« (lju d stv a/n acije) v m o d e rn i zgodovini.

T a zg o d o v in a se začenja, o d n ed av n eg a, k o t p o stim p e rialističn a d o b a, k ijo z a z n a m u je jo v elik i d o g o d k i o sv o b o d itv e, tak o im e n o v a n e » n a c io n a ln e o s v o b o d i l n e v o jn e « . M e d te m k o j e m o d e r n a z g o d o v in a n a s p lo š n o p o jm o v a n a k o t zg o d o v in a osvoboditve, j e tukaj p ostala zgodovina narodne osvoboditve. Narod j e p o te m ta k e m sub jekt zgodovinske realn o sti, m e d te m ko n i zg o d o v in a — m o d e r n a zgodovin a - nič d ru g e g a k o t p ro ces njegove o sv o b o d itv e . V te m k o n te k s tu j e » m o d ern a « zg o d o v in a tista, v k a te ri so

» m a jh n i n a ro d i« postali, prvič v svoji zgodovini, »subjekti svoje zgodovine«.

V zeto v p o litič n e m sm islu j e to zgodovina njihove (m o d e rn e ) suv ereno sti in n e o d v is n o s ti. V g e o p o litič n e m ali p o le m o lo šk e m sm islu j e to k ra tk a z g o d o v in a n jih o v ih v o jn ih zm ag. Ravno k o t SUBJEKTI V OJN E se ti m ali n a r o d i pojavljajo k o t su b jek ti svoje zgodovine. V n ed a v n ih v ojnah - ki so privzele p o m e n O SV O B O D IL N IH D O G O D K O V par excellence- so »m ajhni n a ro d i« postali subjekti v pravem sm islu b esede, saj so bili prvič k o n stitu ira n i k o t » m o d ern i« subjekti. K onstitucija njihove subjektivnosti skozi vo jno n e o z n a č u je z u n a n jih ra z m e r in okoliščin n jih o v eg a vznika, tem več njegove in h e r e n tn e m e h a n iz m e in logiko.

L a h k o bi d ejali, d a j e tak šn a K ON STITUCIJA SKOZI V O JN O privi­

le g ir a n a , če že n e e d in s tv e n a o b lik a K O N ST IT U C IJE SUBJEKTA tak o im e n o v a n ih » m a jh n ih n a ro d o v « n a B alk an u . Če naj to ra z u m e m o , n e

Ugo Vlaisavljević

sm em o z a n e m a riti p o m e m b n e ra z lo č e v a ln e p o te z e , za k a te r o tu k aj gre:

M AJH N O STI »m ajhnih narodov«.

Ti n a ro d i so m a jh n i glede n a svoje fizične razsežn o sti (p reb iv alstv o in o zem lje), to d a veliki z vidika svoje k u ltu rn e d e d išč in e (im p e ria ln e k u ltu re , ki so jo n ek o č utelešali). Fizične razsežnosti so tak o d o b ile p o s e b e n k u ltu rn o - an tro p o lo šk i p o m en . T o p o d ro č je n e d o lg u je svoje z n a č iln e zg o d o v in sk e d in a m ik e le g lo b o k im razlik am m e d p re v la d u jo č im i k u ltu r n im i v zorci, a m p a k tu d i o s u p ljiv im n e s o r a z m e r je m m e d o s n o v n im i f iz ič n im i in k u ltu rn im i razsežnostm i. Zato se m i zdi k o n c e p t » m a jh n ih n aro d o v « , ki že im a svoje m esto v etno logiji4, n ep recen ljiv eg a p o m e n a . K on stitucijo su b jek ta lah k o o p išem o z p o d o b o m a jh n e g a telesa, ki ra ste ali iz p a d a iz velikega.

M o d e r n e , z m a g o v a ln e v o jn e » m a jh n ih n a r o d o v « so ta k š n i d o g o d k i

» telesn e g a razkosanja« (v p sih o a n a liz i d o b r o z n a n e g a p o ja v a ). O m e n iti velja, d a se to telesno razkosanje v to k u vojne vselej d o g a ja k o t velik kultu rni dogodek. Skoraj vsaka vojna v m o d e rn i zgodovini B alkana im a p o m e n velikega k u ltu rn e g a d o godka. Po vsaki vojni vzn ik n ejo nove države, no v e in stitu cije, nove ideo log ije, nove slovnice, nove zg o dov in e itd. S kratka, pojavijo se nove družbene realnosti in novi subjekti teh realnosti. T ukaj h o č e m p o u d a r iti p o se b e n k u ltu r n i p o m e n b a lk a n sk ih vojn. B a lk a n sk e k u ltu r e so v b is tv e n e m ali k o n stitu c io n a ln e m sm islu epske kulture, k u ltu re , ki j i h j e k o n s titu ira la vojna.

K o tje d o b ro znano, vojna skoraj n ikoli ni zgolj vojna, se pravi vojskovanje, iz tre b lja n je in u n ič e v a n je . M o rd a se u te g n e z d e ti č u d n o , d a so la h k o balkanske vojne, z n a n e po svoji k ru to sti in nečloveško sti, služile k o t glavni vzorci k u ltu ro tv o rn ih d o g o d k o v . S ev ed a p r o d u k tiv n i n a b o j te h v o jn ni n e p o s re d n o d o sto p e n analizi. T o j e z n a m e n je m o d e rn ih časov. P o tr e b n a je štu d ija nezav ed n eg a ce lo tn ih sk u p n o sti. G re za n ek aj, k a r n i b ilo n ik d a r

izgovorjeno.

Izkaže se, d a se m a jh n o telo ne m o re osvoboditi iz večjega b re z kulturne preobrazbe. R avno s to ločitvijo se d o g a ja jo n ajv ečje k u ltu r n e p re o b ra z b e . V o jn o k o t d o g o d e k bi m o ra li o b ra v n a v a ti p rv e n stv e n o k o t to lo č e v a n je m a jh n e g a telesa o d velikega. T a ločitev v e d n o sledi n e k e m u to k u v d a n e m k u ltu r n e m v zo rcu , v g e o p o litič n e m k o n te k s tu , s p o m o č jo k a te r e g a j e n a k a z a n a k u lt u r n a id e n tite t a s u b je k ta - n je g o v a p r i p a d n o s t k a k e m u d ru g e m u velikem u telesu. Č etu d i zelo odvisna o d ra z m e r, n i tak šn a n o v a in k o r p o r a c ija n ik a k o r p r e d e te r m in ir a n a . N a te m d e jstv u j e u te m e lje n k u ltu rn i p o m e n vojne. K onstitu cija su b je k ta skozi v o jn o in u č in k e v o jn e d o lo ča v prvi vrsti kulturno identiteto subjek ta. T a k o n stitu c ija n e m o re b iti

4 Glej npr. Karl-Heinz Kohl, Ethnologie - die Wissenschaft vom kulturell Fremden (M ünchen;

Verlag C. H. Beck, 1933).

r e d u c ira n a n a naknadno d o d a ja n je id e n tite te subjektu, a m p a k v sto pa v sam tem elj k o n stitu c ije su bjekta: j e subjektova k o nstitucija sam a. V ojna p rin e se n a d a n tak o dejstvo, d a ni n o b e n e g a golega fizičnega su b jek ta - n o b e n e g a g o le g a te le sa — k o t tu d i dejstvo, d a j e vsaka k o n stitu c ija d e ja n sk o re k o n - s titu c ija , ki p o n o v n o d e f in ir a vse p re jšn je : n e le m o d e r n e k o n s titu c ije , u r e s n i č e n e z o s v o b o d itv ijo , a m p a k tu d i p r e d m o d e r n e k o n s titu c ije , u re s n ič e n e z o k u p acijo .

N a ta n a č i n j e z g ra je n a c e la v erig a re k o n stitu c ij, ki u stv arja iluzijo zgod o v in sk e k o n tin u ite te . Povzroča, d a je ta videti k o n stitu ira n a o d sam ega začetka. D a bi razpršili to retroaktivno iluzijo, m o ram o začeti našo analizo z z a d n je g a k o n c a verige, tako d a n a p re d u je m o od e n e g a čle n a k d ru g e m u , re a k tiv ira m o e n e g a za d ru g im - p recej p o d o b n o H usserlov em u p re d lo g u v zvezi s tra d ic ijo g eo m etrije.

D a bi d o u m e li fik tiv n i zn ačaj o sv o b o d itv e, n e s m e m o s p re g le d a ti radikalnega pomena, ki g a je d o b il p o jem osvoboditve znotraj p rev lad u jo čeg a r a z u m e v a n ja n a jb o lj p o m e m b n ih tre n u tk o v m o d e r n e ju ž n o s lo v a n s k e zgodo v in e. T i pojavi n a m re č kažejo, kako splošna p red stav a o osvoboditvi prik riv a d o g o d e k k o n stitu cije.

1) O sv o b o d itev (liberatio, liberare) j e p o jem , k a te re g a sam a defin icija n a k a z u je n a že dopolnjen subjekt. V e n d a r p a zm aga v vojni, strm oglavljenje g o sp o d a rja ali o d p ra v a suženjstva v edno p o m en ijo k u ltu rn i p re p o ro d . Kaže, d a b re z tak eg a p r e p o r o d a n e m o re priti d o p o b e g a iz im p e ria ln e k u ltu re.

Zlom v elikeg a telesa in pojav m a jh n e g a je dejan sk o d e ja n je poroda. M ajh en n a r o d d oseže zm ago v vojni le, če s ije lahko zagotovil —v svoj ih lastnih očeh, seveda - k u ltu rn o n a d m o č n a d svojim n a ro d o m -g o sp o d arjem (s tem ko se sk u ša p o k a z a ti k o t bolj m o d e re n in bolj av ten tiče n o b e n e m ) . Če j e bilo m o g o č e d ru g o svetovno vojn o tolm ačiti ko t n a ro d n o o sv o b o d iln o vojno in so cialističn o revolucijo, j e bilo to zato - k o tje postalo o č itn o p o zadnji vojni n a B alk an u - k e r j e im ela p o te z e kulturne revolucije. E tn o n ac io n a liz em prav tako v stopa n a m o d e rn o zgodovinsko prizorišče, ob sprem ljavi lokalnih vojn, k o t kulturni preporod. M o d e rn iz e m p o n u ja posebej p rim e re n in te rp re ta tiv n i o k v ir za to kultu rn o osvoboditev n a B alk an u ; ra z u m e jo k o t emancipacijo.

M o d e rn i su b je k t e m a n c ip a c ije j e su b jek t vojne; sestavljajo ga p o ra ž e n a in p o d v rž e n a lju d stv a, ki se o svobajajo izp o d tuje dominacije. Z ato j e e m a n ­ c ip a c ija v p rv i v rsti o b o r o ž e n a v staja. D o v staje, k o lik o r k o n s t i tu i r a e m a n c ip a c ijo , p a n e m o re p riti p re k p rekinitve z veliko k u ltu ro , če tu d i je to k u ltu ra n a jh u jš e g a sovražnika.

2) Iz doslej p o v e d a n e g a izhaja, d a j e vsaka osv o b o d itev » m a jh n e g a n a ro d a « fiktivna. Če se la h k o osvoboditev zgodi ed in o k o t kulturna emanci­

pacija, p o te m la h k o d o m n e v a m o radikalno nezmožnost popolne osvoboditve.

_____Vojna konstitucija majhnih narodov na Balkanu ali »koga je treba ..._____

N ih če se n i nikoli osvobodil izpod k ak ršn ek o li d o m in a c ije n a B alk anu , kajti dom inacija, za katero gre, je bila v ed n o k u ltu rn a. Sanje o p o p o ln i osvoboditvi so sanje o deviški kulturi, iluzija absolutne avtentičnosti lastn e k u ltu re . Z aradi o g ro m n e zasičenosti in sp re p le te n o sti dokaj m a jh n e g a k u ltu rn e g a p ro s to ra to v rstn e iluzije m o rd a n ik je r n e g o jijo b o lj k o t v ju ž n o s lo v a n s k ih d e lih B a lk a n a . V j e d r u p re d s ta v e , k i j o im a jo » m a jh n i n a r o d i« o p o m e n u m o d e rn iz m a , lahk o p re p o z n a m o n e k a k š n o poganstvo: o b le d e l in n e ja s e n spom in n a p re d im p e rialn o stanje - n a k u ltu rn o p ro to o b lik o — iz k a te re izvira u p a n je n a k o n č n o o sv o b o d itev . N a B a lk a n u j e m o d e r n i s t i č n i p r o j e k t ra d ik a ln e osvoboditve p a ra d o k s n o u te m e lje n n a arhaični fikciji. D a n ašn ji e tn o n a c io n a liz e m j e u ltr a m o d e r n is tič n i a rh a iz e m , k a k rš e n j e b il T ito v so c ia liz e m , ta n e n a v a d n i e tn o m o d e r n iz e m . S o c ia liz e m p r e te k l o s t i in etn o n acio n alizem d anašnjih d n i sta dve obliki h ip erlib eraliz m a, dve so ro d n i, k o m p le m e n ta rn i koncepiji popolne osvoboditve (dopolnjenega) subjekta. V o b e h p rim e rih j e p rim itiv n a e tn ič n a s k u p n o s t o b lik a dopolnjenega protosubjekta, k o n k re tn a re p re z e n ta c ija d o lo č e n e fikcije, ki obv lad u je telos osvob od itv e. N a tej fiktivni točki počiva cela veriga zgodovinskih rekon stitucij subjekta. Iluzija ra d ik a ln e ali vsaj zapovedane in n ad zo ro v an e d e k o rp o rac ije se zateka k fikciji p rv o b itn e g a neutelešenja. (Z ato j e p o tr e b n o p o vsaki osvoboditvi p re d e la ti verigo, re in te rp retira ti zgodovino n a takšen način, d a b ra zg o tin e rekonstitucij niso več p repoznav ne: n am esto tega b o p rite g n il našo p o z o rn o s t »n aravn i proces dozorevanja«.)

V n a sp ro tju s tem , k ar dajejo slu titi n aiv n e id eo lo g ije o svo bo ditve, se j e u te le še n je v d ru g i k u ltu ri vselej že d o g o d ilo , kajti d elo v an je asim ilacije j e

p r e d vsako » av ten tičn o « k u ltu r n o o b lik o . U vid v b is tv e n o n e s ta b iln o s t su b jek ta b alkanskih zgodovin (o bstaja več k o t le e n a b alk an sk a zg o d o v in a) n a m la h k o služi k o t izhodišče za an a liz o k o n s titu c ije su b je k ta . R e s n ič n o k ritik o so c ia liz m a in n a c io n a liz m a , s o c ia lis tič n e g a n a c io n a liz m a , k i j e uveljavljen n a tem p o d ro č ju - kritiko, k i j o ra z u m e m o p re d v se m k o t kritiko oblasti (Axel H o n n e th ) - j e tre b a zg rad iti n a dekonstruktivističnih strategijah, ki so prvenstveno, vsaj v tem p rim e ru , strategije za dekonstrukcijo dopolnjenega subjekta. T e strateg ije se m o ra jo u s m e riti k n e š te v iln im flu id n im lin ija m a sim ila c ijs k ih p ro c e so v , k a k rš n e v e d n o n a jd e m o v n a v o jih , o m r e ž jih , k o m pleksnih poljih silnic in vrtincih. Z a to je b re z u p n o , d a bi kdajkoli v celoti d e te r m in ira li, razm ejili in lo cira li te p ro c e s e , zlasti o b izvirih k u l tu r n ih tradicij (v n a sp ro tju s tem , k ar si u te g n e zam išljati etnoideologija, vir v seh p o litič n ih ideologij n a B a lk a n u ).

T orej, če povzam em o, p ri analizi vojne k o t d o g o d k a bi se m o rali skušati u p re ti skušnjavam lib e ra ln e id eo lo g ije in si p riza d ev ati p re p o z n a ti sk rite rezultate prejšnje asimilacije: n a eni stran i n je n o d v o u m n o in » n eo d lo čn o « ___________________________Ugo Vlaisavljević___________________________

z g o d o v in o , n a d ru g i s tra n i p a - k o t nezvedljivi p re se ž e k , ki zb u ja silno fascinacijo - PR O D U K C IJO NOVEGA SUBJEKTA, ki nikoli ni zagotovljena v n a p re j. J a s n o j e , d a razlike m e d p resežkom in asim ilacijskim i plastm i ni m o g o č e o h r a n iti, ra z e n z a ra d i p ro v iz o rič n ih m e to d o lo šk ih sm otrov. T a p resežek , srž n o v eg a su b jek ta, ni nič d ru g e g a kot nepredvidljiva posledica vplivov p re jšn je asim ilacije. »M ajhen narod« je osvobojen d o te m ere - in do n e k e m e re je v ed n o osvobojen - , kolikor je PROIZVEDEN, kolikor se udejanji k o t N O V SUBJEKT. Ravno v interesu ponovnega rojstva bi m orali zato preučiti p r e jš n je s ta n je IN K U B A C IJE in UTELEŠEN JA . T ak o b o p rišla n a d a n u p o štev an ja v re d n a zgodovina prejšnjih inkubacij.

P roizvodnja n o vega subjekta ni nikoli udejan jan je p o p o ln o m a novega subjekta; prej j e ed in i n ačin, kako o h ran iti prejšnjega, najstarejšega in najbolj izvornega. S svojo avtoprodukcijo, ki ni nikoli le stvar njega sam ega, tem več vrsta p ro d u k c ije , v k ateri sodelu jejo drugi (avtoprodukcija k o t p ro d uk cija s strani d ru g ih ) , se skuša sub jekt n ' o h ra n iti in obdržati. V b u rn e m toku zgodovinskih d ogodkov lahko o stane isti le skozi svojo lastno preobrazbo. Njegova id entiteta m o ra v e d n o biti zg rajen a n a novih razlikah in sp rem em b ah . V m o d e rn i dobi je p o stala ta b o rb a za sam o o h ra n ite v skozi n e n e h n o sam o p reo b razb o še bolj o č itn a ; p o d e lju je f a s c in a n tn o d in a m ik o in m o č p re o b ra z b a m in s tem o h ra n je v a n ju k o n tin u ite te , k i j o n e n e h n o o g ro žajo . Z arad i p o g o s tih in g lo b o k ih m u ta c ij, ki č e sto vdirajo v sam o srž su bjekta, se tisto, k a r lah ko o z n a č u je m o k o t P R O T O SU B JE K T , n e n e h n o r e p ro d u c ira in re g e n e rira . P ro d u k cija n o v eg a su b jek ta j e dejansko p ro d ukcija starega subjekta v novih okoliščinah. S ubjekt re p ro d u c ira sam ega sebe zaradi n e n a d n o sp re m e n je n ih okoliščin; re k o n stitu cija su b je k ta je rezu ltat rekonstitucije realn osti subjekta.

V e d n o j e d ejan je p rilag ajan ja sprem enljivem u » biotičnem u okolju«, novim d r u ž b e n im in k u ltu r n im ra z m e ra m , s to rje n o p o d g ro ž n jo sm rti. V saka re k o n stitu cija j e poskus, kako ubežati izum rtju.

Zakaj » zu n a n je o koliščine« vplivajo n a subjekt n tako n e p o sre d n o in g lo b o k o , in n a ta n a č in p o g o ju je jo n jeg o v o n arav o? V k a k šn e m sm islu re k o n stitu c ijo su b je k ta n n a la g a b o rb a za življenje? Zakaj j e to n u je n pogoj n jeg o v eg a preživetja?

Za » m a jh n e n a ro d e « j e z u n a n je okolje - se pravi zgodovinska realno st, v k ateri živijo - zm eraj T E L O kakega »velikega naroda«. T a telesna zunanjost p rik riv a u te le š e n je su b je k ta w in je zato iluzorna. M ajh n o telo » m ajhn ega n a ro d a « j e u te le še n o vsaj v e n e m velikem telesu, in to tu d i tedaj, če se m o rd a n e zdi tak o . A k tu a ln o s in g u la rn o u te le še n je v ed n o b re z izjem e p o m e n i v irtu a ln o p lu ra ln o u te le še n je .

5 M alo črko n u p o rab ljam kot algebraični sim bol za m ajhen n arod. »Subjekt n« tako pom eni: m ajh en n a ro d kot subjekt (realnosti).

_____Vojna konstitucija majhnih narodov na Balkanu ali »koga je treba ..._____

Z u p o ra b o p o d o b telesa in u te le š e n ja sk u šam o p o te m ta k e m zastaviti vprašanje o (ku lturni) asimilaciji. G led a n o v tej luči ni telo, celo telo naroda, nikoli zgolj telo. Vsako telo j e že o b d a rje n o z d u h o m (begeistert), tako d a j e že postalo to, k a r je H usserl označil k o t »Geistesleib«, d o lo č e n kultu rni korpus.

M ajhno telo naroda, d o lo čen o prebivalstvo n a d o lo č e n e m o zem lju, se n e bi m oglo pojaviti, n e d a bi se ustalilo, p u stilo k o re n in e v kaki k u ltu ri. P o le g fizičnega o d p o ra -v o ja š k e o b ra m b e države —je to d u h o v n o u te le še n je n ač in njegovega preživetja v zgodovini. Ker j e za » m ajh n e n a ro d e « asim ilacija prav takšna grožnja kot iztrebljenje z vojno (genocid) - in m o rd a celo bolj p e rfid n a - ni bilo v preteklosti nič m anj nu jn o , d a p o leg fizičnega obstoja o h ra n ijo tudi svoje k u ltu rn e p osebn osti. Če zatorej (k u ltu rn a ) asim ilacija skriva s m rtn o grožnjo, p o tem j e k ultura, vedno d o lo č e n k o n k re te n tip kulture, lah k o način preživetja. V e d n o j e to »avtentični tip« k u ltu re , tisti, k i j e v id eti stare jši o d najstarejših asimilacijskih tokov, vsaj o d tistih tokov, ki so p rin esli s sabo gro žn jo iztrebljenja.

R e a ln o s t » m a jh n e g a n a ro d a « n i n ik o li le n je g o v a r e a ln o s t. J e tu d i realnost »velikega naroda«, velike ku ltu re. V ed n o obstaja več k o t e n a realnost, četudi obstaja le en a d o m in a n tn a realn o st, re a ln o st prilagoditve. V e n d a r pa so vse te realno sti bolj ali m anj o d d aljen e , se pravi im a g in a rn e in sp ek tra ln e . Nič čudnega, da se »avtentična kultura« zam išljenega p ro to u teleše n ja dozdeva h ip e r r e a lis tič n a . Telos m o d e r n e , n a c io n a ln e o s v o b o d itv e s p o d b u j a in dodeljuje n alo g o ko n čn eg a vnovičnega prilaščan ja d ejan sk ih tujih realn osti.

Nedavni p re p o ro d i »m ajhnih narodov« n am u teg n ejo o d p re ti oči za » n otran je realn o sti« , ki niso tako av ten tičn e , v e n d a r so p o s ta lo tisto, k a r j e n ajb o lj prikladn o za subjekt n. D andanes, ko so k o n č n o postali neodvisni in rad ik aln o osvobojeni, subjekti p o n ovno vzpostavljajo — to k ra t iz svoje lastne notranjščine - o g ro m n a, fantazm agorična telesa k u ltu rn ih realn o sti, ki so n e k o č o g ro žale in razjedale njihova m ajh n a in ranljiva telesa.

R ealnost subjektaje realnost drugega subjekta. N a prvem m estu j e re a ln o st sovražnika, ki nas j e nekoč prej porazil in si p o d ja rm il n ašo deželo. S tem ko si j o je prilastil z vojno, j e naša re a ln o st p o stala njeg ov a realn o st. V svojem kolektivnem sp o m in u im ajo »m ajhni n a ro d i« to p o se b n o , č u d n o izkušnjo n e n a d n e g a izginotja svoje realn o sti in n e p rič a k o v a n e g a v sto p an ja v d ru g o realnost: izkušnjo dajanja in odvzemanja realnosti. V e n d a r p a že sam o dejstvo, da »m ajhen n aro d« obstaja, dokazuje, d a ni nikoli v celo ti izgubil svoje lastne re a ln o sti, d a se m u j o j e v e d n o p o s re č ilo d o n e k e m e r e o h r a n iti, c e lo v tren u tk ih , k o je bil prisiljen - ali s ije teg a m o č n o želel - sp rejeti večin o tuje realnosti. N aša prava realn o st j e ohranjena prejšnja realnost.

V skladu s tem lahko celo realnost zadnjega u telešenja p o stan e n aša prava re a ln o st v tre n u tk u , ko se p o g re z n e m o v re a ln o s t d ru g e vrste d o m in acije.

__________________________ Ugo Vlaisavljević___________________________

Vojna konstitucija majhnih narodov na Balkanu ali »koga je treba . Z aradi delovanja asimilacije p o stan e vsako in vsakršno utelešenje del naše lastne r e a ln o s ti. P o tr e b n o j e n e k a j časa, p r e d e n p r id e n a p la n , k ajti p ro c e s k o n stitu c ije čak a n a pojav no v e realno sti, p o kateri se bo prikazal. Le k o t p re te k la re aln o st se re aln o st utelešenja - katere prisvojitevje subjekt pripoznal

— s p re o b rn e v »našo pravo realnost«. R ealnost pretek le dom inacije, nič več g ro z e č a re a ln o s t, p o s ta n e p ra v a re a ln o s t subjekta, k e r vstopi v r e p e rto a r k u ltu rn ih o b lik preživega. N aša re a ln o s tje realnost, ki n a m j e bila nekoč tuja, ki p a j e postala realnost odpora d o (aktualne) tuje realnosti. Ravno ta realn o st o d p o ra , druga re a ln o st vsiljene druge realnosti, n ared i iz tuje realnosti našo p ristn o realn o st. V e n d a r p a bi m orali im eti n a um u, d a ni tuja realn o st nikoli p re p ro s to privzeta ko t taka; v »našo realnost« j e sp rejeta kljub sami sebi — se pravi, vselej via »naše realnosti«.

Sukcesivna n a d o m e šč a n ja tujih realnosti - ker so b ila »m ajhna ljudstva«

iz p o s ta v lje n a š te v iln im za v o je v an jem - k ažejo n a k o m p le k s n o s t » n aše realnosti«. O b staja p lu raln o st »naših realnosti«, ki niso n ič d ru g eg a k o t nekoč u te le š e n e »tu je re a ln o sti« . N aša av te n tič n a r e a l n o s tj e vsaj e n a u s e d lin a p re jš n jih p ro c e s o v asim ila cije, ki se je n a k n a d n o re a k tiv ira la o b n aše m sre čan ju s sovražnikom . Pri iskanju naše pristn e realnosti n e bo m o našli nič d ru g e g a k o t u se d lin e , e n o za d ru g o , vsako bolj nezanesljivo ko t n aslednjo, in su b jek t se b o izkazal k o t vse bolj fiktiven. D ejansko se m o ra subjekt šele realizirati', njegov arché je v njegovem télosu.

S u b je k t n j e k o m p le k sn a k o n stru k cija m nog o štev iln ih segm entov. J e su b jek t d o m in acije, p o d vladavino k a te re g a je veliko podsubjektov. G lede n a tip a k tu a ln e re aln o sti (kateri drugi su b jek tje n a o b lasti), se subjekt n pojavlja k o t ra zv rstitev p o d s u b je k to v , m e d k a te rim i j e e d e n n a d m o č e n d ru g im . P od su b jek ti so pravzaprav različn e plasti, ki pričujejo o vplivu, ki so ga nek oč d o m in a n tn i subjekti im eli n a »naš subjekt«. Podsubjekti so usedline, bolj ko t p a subjekti; so potencialni subjekti, ki se lah k o le p rek kakšn e ak tu aln e tuje d o m in a c ije reaktiv irajo v subjekt. V okviru n o tra n je g a ko m pleksa »našega s u b je k ta « b o s le d n ji, k o t s u b je k t d o m in a c ije , d o m in ir a l n a d d ru g im i p o te n c ia ln im i subjekti k o t usedlinam i. N a ta način ostaja celotna p retek lo st su b jek ta vpisana, u skladiščena v spom in v njegovo telo, v njegovo n o tra n jo s t r u k t u r o . S u b je k t n v e d n o zn o v a p o d o ž iv lja k a k šn o e p iz o d o iz svoje pretek lo sti. O kviri njegove »aktualne realnosti« so po m ak n jen i nazaj vsaj do p re jš n je d o m in a c ije . V saka n jeg o v a d e ja v n o st j e re tro -d e ja v n o st. R e tro ­ aktivnost j e njegov n ač in ekstatičnega obstoja. T o p o m en i, da n e m o re biti su b jek t nikoli d o k o n č n o konstitu iran. K onstitucija bo v ed n o do n ek e m ere o d g o đ e n a , č e tu d i še tak o n e z n a tn o . K er n i v n o b e n e m o d svojih vidikov p r e d e te r m in ir a n in k e r j e a r b itra rn o s t d a n e oblike k o n stitu c ije su b je k ta

neozdravljiva, b o videti najbolj p o ln o re a liz ira n v o blik i, ki m u j o j e d a la najdaljša in n ajtrajn ejša d om inacija.

N am esto z en im transcendentalnim subjektom im a m o o p rav k a z re a ln im su b je k to m u te le še n ja , sestavljenim iz c e le g a k u p a p o tla č e n ih su b jek to v . S u b je k t n j e re a le n k o t te lo - k o m p le k s n o te lo p a j e r e z u lta t š te v iln ih za p o red n ih utelešenj. R ealnost tega subjekta j e telesn a re aln o st, m e d te m ko je vsa telesn a realn o st subjektivna. Izdaja p riso tn o st n e k e g a su bjekta, o n s tra n katere j e skrita p riso tn o st številnih d ru g ih subjektov, ki ga e d e n za d ru g im potiskajo nazaj k n ep riso tn o sti. Ko pravim , d a j e re a ln o s t su b je k ta realnost drugega subjekta, s tem p oudarjam , d a je re aln o st u telešenja. T a re a ln o s tje vsaj dvojna in tako inavgurirana ko t ed in i tip realnosti. J e tako »zu nanja realno st«

tre n u tn e d o m in acije kakega velikega telesa, in » n o tra n ja re aln o st« , ki k o t p retek la re aln o st kakega d ru g eg a velikega telesa sp o d k o p av a zahtevo prvega, d a bi bil e d in a realnost. T elo » m ajhnega n aro d a« j e zm eraj u m e šč e n o v telo kakega velikega n aro d a, k er p a o h ra n ja nekaj p o te z p re jšn jih u te le še n j, j e vedno n ek a k o o d m ak n jen o o d njega.

P otem takem im am o opravka s subjek tom , ki n e m o re biti p o p o ln o m a u te le š e n , k a te re g a re a ln o s t n i n ik o li re s n ič n a re a ln o s t, a m p a k le n je n a obljuba. M ajhno telo sprem en i veliko telo v im ag in arn o ; veliko telo sp re m e n i m ajhno telo v realno. Prostorski odklon —se pravi, izp adan je in p o m ik an je vstran o d p rip isa n e drže - se u je m a s časovnim odklonom, k ajti » m a jh e n n a ro d « podoživlja tujo p retek lo st ko t svojo lastno sedanjost.

T e m u ustrezn o se m o ra analiza konstitu cije su b jek ta lotiti p lu ra ln o sti realnosti, singularn e pluralnosti in p lu ra ln e singularno sti. U poštevati m o ra vsaj dve realnosti, ki sta eno, in en o, ki sta vsaj dve. Z aradi te g a je n u jn o razviti optiko, ki bo lahko kos vsem p ro b lem o m refrakcije, ki jih ustvarja p re h a ja n je dveh ali več različnih in nezvedljivih okolij p o d istim k o to m opazovanja.

S tem ko vstopam o v d ru g a okolja, ki so p onavadi bolj p ristn a p re o b raz b a prvega, b o u p o ra b a k a te re g a k o li te r m in a ali d a ja n je k a k rš n e k o li o c e n e p o m en ilo sprevračanje. T re b a je upoštevati n e stab iln o st o snov nih o n to lo šk ih kategorij k o t tudi n e n e h n o m ed seb o jn o igro m e d n a sp ro tn im i v re d n o ta m i:

s e d a n jo s t/p re te k lo s t, p ris o tn o s t/o d s o tn o s t, z u n a n jo s t/n o tr a n jo s t, im ag i­

n a r n o /r e a ln o , te le sn o /d u h o v n o . T ra n s k u ltu rn a an aliza (ki jo j e d o m n e v n o privzela etnologija južnoslovanskih sk u p n o sti n a B alk an u ), ki se za n im a za specifičnost obstoječih k u ltu rn ih oblik, se b o m o ra la sp o p rijeti s p arad o k si simultanosti nesimultanega in razmestitve umeščenega.

K onstitucija, za k atero g r e ,je tako nova konstitucija, k i j i m o ra v ed n o česa prim anjkovati in ki p rihaja nekako prep o zn o : vsaka k o n stitu c ija je re k o n ­ stitucija, saj o h ra n ja nekaj o d p re jšn jih u te le še n j. V zeti k o n stitu c ijo re sn o __________________________ Ugo Vlaisavljević___________________________

p o m e n i vzeti sub jekt k o t telo, začeti s telesom -subjektom . Vojni subjekt, subjekt v d o lo č e n e m telesn em stanju, j e telesni subjekt par excellence. N aleteti nanj v tak šn em stanju p o m e n i biti p riča procesu konstitucije v p o ln em zam ahu , n a njegovi najbolj živahni stopnji, v tren u tk u , ko se zdi k o t resn ičn a produkcija.

V ojni s u b je k tje n ek a k šn o trd n o stanje subjekta. J e p rvo bitn a oblika, h kateri teži vsak subjekt, kajti v luči konstitucijskega procesa j e vsak subjekt n vojni subjekt, k ije bolj ali m anj p o d leg el razpustitvi v večjem telesu in je zato začel izhlapevati in b led eti. P o tem k o j e bil storjen glavni k o rak v konstituciji, se n e iz o g ib n o začne semiotična entropija.

K o n stitu tiv n a fu n k c ija v ojne se kaže v dejstvu, d a je v o jn a d o g o d e k u te le še n ja su b jek ta n. O (vojni) realnosti n a B alkanu niso nikoli razm išljali tako, d a bi se o sre d o to č ili n a konstitucijo subjekta, kajti dogodka vojne k o t ta k e g a n iso n ik o li u p o šte v a li. T a d o g o d e k p a so z a n e m a rili zato, k e r so spregledali (re)k o n stitu cijo subjekta. Rekonstituciji se lahko približam o le k o t d o g o d k u vojne, in vojna p o stan e vidna kot d o g o d ek par excellence le tedaj, če posvečam o p o z o rn o st stanju subjekta. D ogodek vojne razkriva, da im a subjekt n telo, ki tvori vso njegovo (subjektivno) realnost, subjekt-telo pa razkriva, d a j e vojna d o g o d e k »subjektivne« preobrazbe.

* * *

T u kaj sem p o d a l le g ro b ob ris k onstitucije su b jek ta in zarisal ce lo tn i raziskovalni p ro g ra m , ki bi lahko osvetlil neraziskana n ač ela in razkril logiko zgodovinske tvorbe balkanske realnosti. Naj končam ta prispevek z o m em b o , d a p o ro štv o za tak o raziskavo v ečin o m a p o n u ja jo teo rije in in te rp re ta c ije d o g o d k a (Ereignis), začenši s p o zn im H e id e g g ro m , d an e s p a razvite v d e lih A lain a B ad io u a, Je a n -L u c a N ancyja in d ru g ih . Prav tak o ga p o n u jajo p sih o ­ a n a litič n e in p o s tp s ih o a n a litič n e teorije te le sa /ja z a in in tro je k c ije /p o n o ­ tr a n je n ja (p o se b e j m e d te o re tik i kova K arla A b ra h a m a , M elan ie K lein, G illesa D eleu za in Félixa G u a ttarija ), d o p o ln je n e s H usserlovim k o n c e p to m je z ik o v n e g a telesa (Sprachleib), razvitim v p o stfen o m en o lo šk ih g ib an jih . S tem i teo rijam i v m islih se u te g n e zdeti prvotno prizorišče, ki sm o si ga drznili v zpo stav iti za b o d o č o raziskav o, m anj č u d n o . Prav tak o bi ra d i o m e n ili p ra k tič n e im plik acije tak eg a p o če tja - posebej p ri bolj n a ta n č n e m ugotav­

ljan ju teg a, za k a k šn o vrsto su b jek ta gre v d o lo č e n i re aln o sti. V d a n a šn ji B o sn i in H e rc e g o v in i j e to p o s e b n e g a p o m e n a . V p sih o p a to lo g iji se n a p rim e r v p rašanje glasi: »K d o je travm atiziran?« (ali »Zakaj j e tukaj tako težko p r e p o z n a t i p r e d m o d e r n i , k o le k tiv n i s u b je k t b ra ts k e g a v o jn e g a zavez­

ništva?«). V politiki g re za vprašanje, s katerim sm o začeli, prvi odgo vor nanj _____Vojna konstitucija majhnih narodov na Balkanu ali »koga je treba ..._____

p a j e , d o m n ev am , su b jek t v svoji goli ob liki. D o b e s e d n o j e to g ra m a tič n i subjekt, subjekt, k ije bil »izpostavljen« v k a sa rn a h , u sta n o v lje n ih p o zad n ji b alkanskih vojnah, subjekt, ki išče bolj p re p o z n a n je k o t spravo.

Prevedla Seta Knop __________________________ Ugo Vlaisavljević___________________________