Za eno stopnjo pa se je oktobra znižala tudi ocena bonitetne agencije Standard & Poor's za Slovenijo, potem ko sta jo septembra znižali že Fitch in Moody's.

(1)

oktober 20 1 1 , št . 10 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Barbara Ferk

Prispevke so pripravili:

Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); Slavica Jurančič, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Judita-Mirjana Novak, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič, mag. Ana Vidrih (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance); mag. Mateja Kovač (Kmetijska proizvodnja v letu 2010); dr. Valerija Korošec (MIPEX – Kazalnik integracijskih politik za migrante); Matevž Hribernik (Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2012 (Doing business)); mag. Urška Lušina (desezoniranje časovnih serij)

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Tiskarna Eurograf d.o.o.

Naklada: 170 izvodov

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...9

Trg dela ...16

Cene ...18

Plačilna bilanca ...20

Finančni trgi ...21

Javne finance ...24

Izbrane teme ...27

Kmetijska proizvodnja v letu 2010 ... 29

Kazalnik integracijskih politik za migrante (MIPEX) ... 30

Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2012 (Doing Business) ... 32

Okvirji Okvir 1: Znižanje bonitetne ocene državam evrskega območja... 8

Okvir 2: Tržni deleži ... 10

Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost ... 13

Okvir 4: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa ... 15

Statistična priloga ...33

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

(5)

Aktualno

Do konca leta se bodo po pričakovanjih mednarodnih institucij gospodarske razmere v evrskem območju poslabševale, opazno pa se znižujejo tudi napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto.

Tekoči kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju sicer še ne kažejo na večje umirjanje, vendar se kazalniki pričakovanj že več mesecev poslabšujejo; po zadnjih napovedih Consensusa in OECD naj bi se gospodarska rast v evrskem območju leta 2012 močno upočasnila (0,6 % oz. 0,3 %). Na poslabšanje obetov močno vpliva negotovost na finančnih trgih, predvsem na trgih državnih obveznic. Posojilni pogoji v evrskem območju so se v tretjem četrtletju močno zaostrili, kar se kaže v povišanju pribitkov za posojila. Ker se javnofinančne razmere poslabšujejo, večina držav pa nima kredibilnih ukrepov za njihovo izboljšanje, se to odraža tudi na padcu bonitetnih ocen. Tri najpomembnejše bonitetne agencije so letos močno znižale ocene držav evrskega območja z največjimi javnofinančnimi problemi.

Za eno stopnjo pa se je oktobra znižala tudi ocena bonitetne agencije Standard & Poor's za Slovenijo, potem ko sta jo septembra znižali že Fitch in Moody's.

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo na nadaljnjo rast izvoza in nadaljnje zniževanje aktivnosti gradbeništva, v zadnjih mesecih pa se poslabšujejo tudi razmere v predelovalnih dejavnostih.

Razmere v gradbeništvu ostajajo zaostrene, saj se je avgusta aktivnost ponovno znižala in je bila tako že za skoraj 60 % nižja kot v povprečju leta 2008. V zadnjih mesecih se razmere poslabšujejo tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer je raven proizvodnje po avgustovski stagnaciji na podobni ravni kot lansko jesen. Prihodek v trgovini in storitvenih dejavnostih stagnira, kar kaže na še naprej šibko domače povpraševanje.

V nasprotju s tem pa tuje povpraševanje raste, saj se je izvoz spet povišal in bil avgusta na ravni, ki za slabih 8 % presega povprečno raven leta 2008. V prvem polletju letos je bil tudi tržni delež Slovenije na svetovnem trgu (zaradi rasti na nemškem in hrvaškem trgu) le še rahlo nižji kot v enakem obdobju lani, na trgu EU pa je bil medletno že višji.

Na trgu dela se je avgusta in septembra nadaljevalo rahlo slabšanje razmer; rast povprečne bruto plače se je avgusta zvišala, a ostaja zmerna. Število delovno aktivnih se je avgusta rahlo znižalo tretji mesec zapored,

v primerjavi z avgustom lani je bilo nižje za 2,0 %. Rast števila registriranih brezposelnih se je septembra okrepila (1,3 % desezonirano), konec meseca pa je bilo brezposelnih oseb za 9,3 % več kot leto pred tem. Med prijavljenimi v evidenco brezposelnih je izstopalo število ponovno prijavljenih oseb, predvsem kot posledica prijav po izteku pogodb za program formalnega izobraževanja brezposelnih oseb v okviru APZ. Zaradi rasti plač v zasebnem sektorju se je avgusta nadaljevala rast skupne bruto plače (0,3 % desezonirano). Največ so k rasti prispevale predelovalne dejavnosti, kjer so gibanje plač pomembno zaznamovala izredna izplačila v farmacevtski panogi. V javnem sektorju pa se je povprečna bruto plača že tretji mesec zapored rahlo znižala.

Oktobra se je medletna inflacija ob relativno visoki 0,7-odstotni mesečni rasti cen povišala na 2,7 %.

K mesečni rasti so največ prispevale cene obleke in obutve, ki so se že drugi mesec zapored povišale bolj, kot je običajno za to obdobje. Močnejša sezonska nihanja so povezana tudi z začetkom leta spremenjeno metodologijo pri zajemanju sezonskih proizvodov in storitev na ravni EU. Cene drugih skupin dobrin se še naprej gibljejo v okviru pričakovanj in so ob razmeroma stabilnih cenah energentov v glavnem posledica skromne rasti gospodarske aktivnosti.

Septembra se je neto odplačevanje kreditov nebančnih sektorjev ter oblikovanje rezervacij in oslabitev pri domačih bankah še okrepilo, nasprotno pa so banke v evrskem območju kreditiranje okrepile. Septembra

so podjetja in NFI ter gospodinjstva v Sloveniji neto odplačevala kredite, obseg dolga države pa je ostal skoraj nespremenjen. V devetih mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah znižal za 265,1 mio EUR (lani v enakem obdobju povišal za 1 mrd EUR). Obseg nedonosnih terjatev je konec avgusta dosegel že 4,9 % vseh terjatev bank (2,4 mrd EUR). Poleg dejavnosti, povezanih z gradbeništvom in prevzemnimi aktivnostmi, so k hitrejšemu slabšanju kakovosti bančne aktive prispevale tudi nekatere panoge predelovalne dejavnosti. Banke so septembra okrepile oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki so v devetih mesecih znašale 609,6 mio EUR (za dobro tretjino več kot v enakem obdobju lani). V evrskem območju se je, nasprotno, septembra okrepilo zadolževanje vseh nebančnih sektorjev, vendar pa je bilo v devetih mesecih še vedno nekoliko nižje kot v enakem obdobju lani.

V prvih sedmih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance MF javnofinančni prihodki znašali 8,5 mrd EUR, odhodki 9,6 mrd EUR, javnofinančni primanjkljaj pa 1,1 mrd EUR. V primerjavi z enakim obdobjem

predkriznega leta 2008 je bila raven javnofinančnih prihodkov v prvih sedmih mesecih letos nižja za 2,2 %, raven

(6)

javnofinančnih odhodkov pa višja za kar 16,1 %. V sedmih mesecih so se najbolj povišali odhodki za plačilo obresti ter transfere posameznikom in gospodinjstvom. Na drugi strani so bili investicijski odhodki nižji za več kot desetino.

Med prihodki so se poleg prejetih sredstev iz EU po lanskem znižanju najbolj povišali prihodki iz davkov na dohodek

in dobiček. Nadaljnje zaostrene razmere v javnih financah nakazujejo tudi septembrski podatki o vplačilih davkov

in prispevkov za socialno varnost, ki so bili že tretji mesec zapored nižji kot v enakem mesecu lani.

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Slika 1: Gibanje napovedi gospodarske rasti Consensus za 2012

Mednarodno okolje

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti še ne kažejo na bistveno upočasnjevanje rasti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, kazalniki pričakovanj pa se poslabšujejo. Avgusta se je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti v evrskem območju drugi mesec zapored povišal (desezonirano za 1,6 %; medletno za 6,5 %). Povišal se je tudi obseg novih naročil v predelovalnih dejavnostih, predvsem v Nemčiji pa je v zadnjih mesecih zaznati njegovo opazno zniževanje. Razmere na trgu dela so še vedno slabe, saj se stopnja brezposelnosti v evrskem območju, ki se v zadnjem letu ni bistveno spremenila oz. znižala, še vedno zadržuje na ravni okoli 10 %. To vpliva tudi na nižji prihodek v trgovini na drobno, ki se je avgusta medletno znižal za 1 %. Obseg gradbene aktivnosti je ostal na podobni ravni kot mesec prej, še vedno pa je za približno 15 % nižji kot pred krizo. Vrednosti pomembnejših kazalnikov razpoloženja za evrsko območje so se v zadnjih mesecih vidneje poslabšale (ESI, PMI, ifo), kar nakazuje na precejšno upočasnitev rasti do konca letošnjega leta. Na razpoloženje močno vpliva negotovost na finančnih trgih, predvsem na trgih državnih obveznic. Gospodarska aktivnost se še naprej umirja tudi v ZDA in na Kitajskem, kar potrjujejo zadnji razpoložljivi kazalniki razpoloženja PMI. Oktobra so bile ponovno nižje tudi napovedi Consensusa, po katerih naj bi gospodarska rast evrskega območja letos znašala 1,6 %, prihodnje leto pa naj bi se upočasnila na le 0,6 %.

Nove napovedi za naše glavne trgovinske partnerice (razen za Avstrijo) so za prihodnje leto precej nižje tudi od septembrskih napovedi IMF. Močno je napovedi za prihodnje leto znižal tudi OECD. Za evrsko območje napovedujejo 0,3-odstotno rast, kar je za 1,7 o. t. nižje od maja objavljene napovedi, za ZDA pa 1,8-odstotno rast, kar je od predhodne napovedi nižje za 1,2 o. t.

1,9

0,6

0,9 1,0

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0

ZDA EMU EU Nemčija

Rast, v %

Vir: Consensus Forecasts.

jun.11 jul.11 avg.11 sep.11 okt.11

Posojilni pogoji v evrskem območju so se v tretjem četrtletju močno zaostrili. Po anketi ECB je bilo število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje, za 16 % večje (v drugem četrtletju le za 2 %) od števila bank, ki so jih izboljšale.

Zaostrovanje se kaže predvsem v povišanju pribitkov za posojila, še posebej za tvegana.

Ključni dejavnik za nadaljevanje zaostrovanja posojilnih pogojev bank je bil omejen dostop do financiranja, pa tudi negativna pričakovanja glede okrevanja gospodarstva in lastne likvidnosti. Prvič po drugem četrtletju 2010 se je znižalo povpraševanje podjetij vseh velikosti po kreditih vseh ročnosti. Negotove razmere na finančnih trgih imajo velik vpliv na pričakovanja bank, saj anketa predvideva zaostrovanje posojilnih pogojev tudi v zadnjem četrtletju letos, povpraševanje po kreditih pa naj bi se še zmanjšalo. Podobno kot pri podjetjih banke poročajo o nadaljnjem zaostrovanju posojilnih pogojev tudi za gospodinjstva (18 % bank je v tretjem četrtletju poročalo o zaostrovanju pogojev, v drugem četrtletju je bilo takih bank 9 %), negotovost pa se odraža v velikem zmanjšanju povpraševanja po stanovanjskih posojilih.

Medbančne obrestne mere so se oktobra povišale, razmere na trgih državnih obveznic pa so ostale še naprej zaostrene. Na zaostrene razmere na finančnih trgih kažejo visoke donosnosti 10-letnih državnih obveznic držav z največjimi javnofinančnimi problemi, saj je v kar devetih državah evrskega območja razlika do donosnosti nemške obveznice večja kot 200 bazičnih točk. ECB je tudi oktobra nadaljevala s programom odkupa državnih obveznic, in sicer v višini 16,8 mrd EUR (skupno od začetka programa 173,5 mrd EUR). Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je povišala za 4 b. t. na 1,58 % (medletno za 58 b. t.). Rahlo sta se povišali tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja glede na USD (za 6 b. t. na 0,40 %) in CHF (za 3 b. t. na 0,03 %).

Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Razlika med številom bank, ki pričakujejo povečanje in zmanjšanje povpr. podjetij, v %

Razlika med številom bank, ki so poslabšale in izboljšale posojilne pogoje, v %

Vir: ECB.

Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os)

Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os)

(10)

Okvir 1: Znižanje bonitetne ocene državam evrskega območja

Tri najpomembnejše bonitetne agencije so v letošnjem letu močno znižale bonitete držav evrskega območja z največjimi javnofinančnimi problemi. S tem so se bonitetne agencije odzvale na zaostrovanje dolžniške krize in v letošnjem letu najbolj znižale bonitetne ocene Grčije (Ca/CCC/CC), Irske (na Ba1/BBB+/BBB+) in Portugalske (Ba2/BBB-/BBB-), ki so že zaprosile EU za denarno pomoč. Glavni razlogi za znižanje ocen so neučinkovito reševanje dolžniških težav v evrskem območju, prezadolženost podjetij in bank ter šibka politična podpora strukturnim reformam in uresničevanju varčevalnih programov. Najvišjo bonitetno oceno (AAA oz. Aaa) ima še šest držav evrskega območja (Avstrija, Francija, Finska, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska), med njimi pa agencije na možno znižanja ocene že opozarjajo Francijo. Nižje bonitetne ocene državnih obveznic pomenijo bolj tvegano in posledično tudi dražje zadolževanje države in domačih bank na mednarodnih trgih.

Po Fitch in Moody's je oktobra tudi bonitetna agencija Standard & Poor's znižala bonitetno oceno Slovenije, in sicer za eno stopnjo na AA-. Glavna razloga za nižjo oceno državnega kreditnega tveganja Slovenije sta močno poslabšanje stanja javnih financ v zadnjih treh letih in pomanjkanje zaveze za kredibilno fiskalno konsolidacijo. Kljub poslabšanju Standard

& Poor's prihodnje obete ocenjuje kot stabilne, ob tem pa pričakuje, da bo nova vlada nadaljevala strukturne reforme in s fiskalno konsolidacijo ohranila bruto dolg sektorja država pod 45 % BDP.

Tabela 1: Znižanja bonitetnih ocen evrskih držav

Država Agencija Stanje

Sep 2008 Stanje

dec 2010 Stanje

okt 2011 Razlika

2011/2008 Razlika 2011/2010

Ciper Fitch

Moody’s S&P

Aa3 AA- A+

AA-Aa3 A (neg)

BBB (neg) Baa1 BBB (neg)

↓5 ↓4

↓4

↓5 ↓4

↓3

Grčija Fitch

Moody’s S&P

A1 A A

Ba1 (neg)BBB- BB+

CCC Ca CC (neg)

↓11 ↓15

↓12

↓7 ↓8

↓7

Irska Fitch

Moody’s S&P

AAA AAAAaa

BBB+

Baa1A

BBB+ (neg) Ba1 (neg) BBB+

↓10↓7

↓7 ↓3

↓2

Italija Fitch

Moody’s S&P

AA- Aa2 A+

AA- Aa2A+

A+ (neg) A2 (neg) A (neg)

↓1↓3

↓1

↓1 ↓3

↓1

Malta Fitch

Moody’s S&P

A+

A1 A

A+

A1 A

A+ (neg) A2

A ↓1 ↓1

Portugalska Fitch Moody’s S&P

Aa2AA AA-

A+ (neg) A1

A-

BBB- (neg) Ba2 (neg) BBB- (neg)

↓7 ↓9

↓6

↓5 ↓7

↓3 Slovenija Fitch

Moody’s S&P

AA Aa2 AA

AA Aa2AA

AA- (neg) Aa3 (neg)

AA-

↓1↓1

↓1

↓1↓1

↓1

Španija Fitch

Moody’s S&P

AAA AAAAaa

AA+

AA (neg)Aa1

AA- (neg) A1 (neg) AA- (neg)

↓3↓4

↓3

↓2↓3

↓1 Vir: Fitch, Moody’s, Standard & Poor’s.

Opomba: S&P – Standard & Poor’s; neg – negativni obeti ; št. puščic pomeni velikost zmanjšanja bonitete; razlika – gre za velikost znižanja bonitetne ocene v obdobju.

ECB je v začetku novembra znižala obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja. Z znižanjem ključne obrestne mere za 25 b. t. na 1,25 % želi spodbuditi gospodarsko rast, saj so se v zadnjih mesecih uresničila nekatera negativna tveganja. Druge pomembnejše centralne banke (FED 0,0 %; BoE 0,5 %) ključnih obrestnih mer niso spreminjale.

Oktobra se je vrednost evra v primerjavi z večino glavnih svetovnih valut, z izjemo švicarskega franka, znižala.

Vrednost evra proti ameriškemu dolarju se je znižala za 0,5 % (na 1,37 USD za 1 EUR), medletno pa za 1,4 %.

Glede na evro so se okrepile tudi vrednosti japonskega jena (za 0,6 % na 105,06 JPY za 1 EUR) in britanskega funta (za 0,2 % na 0,87 GBP za 1 EUR), vrednost švicarskega franka pa se je znižala (za 2,4 % na 1,23 CHF za 1 EUR).

V primerjavi z japonskim jenom je evro dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 10-ih letih.

Cene nafte in neenergetskih surovin so se oktobra znižale.

Povprečna cena soda nafte se je znižala na najnižjo raven v zadnjih 8-ih mesecih, in sicer za 2,9 % na 109,55 USD/sod, izraženo v EUR pa za 1,3 % na 78,94 EUR/sod. Medletno so bile cene nafte v USD višje za 32,4 %, v EUR pa za 31,1 %. V ozadju znižanja cen nafte so tudi slabši obeti glede okrevanja v nekaterih razvitih državah in nižja pričakovanja glede rasti povpraševanja po nafti v nekaterih hitrorastočih azijskih državah. Še naprej se znižujejo tudi cene neenergetskih surovin, ki so se po zadnjih podatkih IMF septembra znižale za 2,9 %, medletno pa so bile cene višje za 13,0 %. K mesečnem padcu cen so največ prispevale nižje cene kovin (za 3,8 %) in hrane (za 3,3 %), ki so dosegle ravni iz lanskega decembra. Po začasnih podatkih se je nižanje cen nadaljevalo tudi oktobra.

(11)

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

jan.10 apr.10 jun.10 sep.10 dec.10 mar.11 jun.11 sep.11

Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice, v o.t.

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Slovenija Grčija Irska Portugalska Španija Italija Slovaška

Slika 3: Razlika med donosnostjo (spread) 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo na nadaljnjo rast izvoza in zniževanje aktivnosti gradbeništva, v zadnjih mesecih pa se poslabšujejo tudi razmere v predelovalnih dejavnostih.

Razmere v gradbeništvu ostajajo zaostrene, saj se je avgusta aktivnost ponovno znižala in je bila tako že za skoraj 60 % nižja kot v povprečju leta 2008. V zadnjih mesecih se razmere poslabšujejo tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer je raven proizvodnje po avgustovski

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2010 VIII 11/

VII 11 VIII 11/

VIII 10 I-VIII 11/

I-VIII 10

Izvoz¹ 12,2 -10,1 13,0 13,6

-blago 13,7 -13,1 15,3 15,1

-storitve 6,6 0,7 6,3 7,6

Uvoz¹ 14,3 -7,1 12,0 13,1

-blago 16,1 -5,9 14,7 14,9

-storitve 4,5 -12,7 0,8 2,7

Industrijska proizvodnja 6,2 1,4² -1,5³ 4,6³ -v predelovalnih dejavnostih 6,6 0,3² -2,5³ 4,8³ Gradbeništvo-vrednost

opravljenih gradbenih del -16,9 -6,6² -32,8³ -29,0³ Trgovina na drobno – realni

prihodek -0,2 2,9² 6,1³ 3,1³

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni

prihodek 6,3 1,2² 3,1³ 5,1³

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹plačilnobilančna statistika, ²desezonirani podatki, ³delovnim dnem prilagojeni podatki.

40 50 60 70 80 90 100 110

jan. 08 jul. 08 jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. opr. del v grad. Prih. v trg. na drobno Prih. v trg. na debelo Prih. v storitvenih dej.

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

stagnaciji na podobni ravni kot lansko jesen. Prihodek v trgovini in storitvenih dejavnostih stagnira, kar kaže na še naprej šibko domače povpraševanje. V nasprotju s tem pa tuje povpraševanje raste, saj se je izvoz spet povišal in bil avgusta na ravni, ki za slabih 8 % presega povprečno raven leta 2008. V prvem polletju letos je bil tudi tržni delež Slovenije na svetovnem trgu (zaradi rasti na nemškem in hrvaškem trgu) le še rahlo nižji kot v enakem obdobju lani, na trgu EU pa je bil medletno že višji.

Blagovni izvoz¹se je avgusta na mesečni ravni nadalje okrepil, pričakovati pa je postopno umirjanje rasti. Po desezoniranih podatkih se je izvoz avgusta nominalno povišal za 3,5 %. Po medletnih podatkih pa se je v

1 Po zunanjetrgovinski statistiki.

1.200 1.300 1.400 1.500 1.600 1.700 1.800 1.900 2.000 2.100

V mio EUR, desezonirano

Izvoz blaga Uvoz blaga

Slika 5: Blagovna menjava

(12)

Okvir 2: Tržni deleži¹

Po upočasnjenem padanju v prvem četrtletju in rasti v drugem je bil tržni delež na svetovnem trgu blaga v prvem polletju še za malenkost nižji (-0,3 %) kot pred letom. Po triletnem krčenju tržnega deleža na svetovnem trgu od začetka krize² je nekoliko ugodnejše gibanje v prvem polletju predvsem posledica rasti tržnega deleža na nemškem in hrvaškem trgu. Zaradi rasti tržnega deleža na nemškem trgu, pa tudi rasti na nekaterih manj pomembnih EU trgih³ se je v prvem polletju letos ponovno povečal tržni delež v EU (medletno za 1,2 %), čeprav se je nadaljevalo zmanjševanje na francoskem, avstrijskem in italijanskem trgu, ki poleg nemškega predstavljajo naše najpomembnejše trge v EU. Tudi lani poglobljeno padanje tržnih deležev zunaj EU se je v prvem polletju umirilo zaradi rasti na Hrvaškem, pa tudi v Srbiji in ZDA. Na preostalih pomembnejših trgih zunaj EU, v Rusiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini pa se je krčenje tržnih deležev nadaljevalo.

Na ponovno rast tržnega deleža v EU so v prvem polletju vplivali predvsem medicinski in farmacevtski proizvodi ob hkratni rasti tržnih deležev večine pomembnejših odsekov SMTK⁴. Izjema je padec tržnega deleža cestnih vozil, ki ga povezujemo z lanskim postopnim ukinjanjem spodbud prodaje avtomobilov, kar je

vplivalo tudi na padec tržnega deleža na francoskem trgu. Zaradi izjemne rasti (za približno četrtino) v letu 2009, ko so bile spodbude uvedene⁵, pa je bil v prvem polletju letos še večji kot pred krizo. Tržni deleži preostalih pomembnejših odsekov sektorja stroji in transportne naprave (električni stroji in naprave, pogonski, specialni in industrijski stroji) so se v prvem polletju povečali. Po letos pospešeni rasti tržnega deleža v EU poleg medicinskih in farmacevtskih izdelkov izstopajo še izdelki iz kavčuka, preja in tkanine ter železo in jeklo. Po večletnem zmanjševanju, ki se je začelo že precej pred krizo, pa je bila v prvem polletju letos izrazitejša tudi rast tržnega deleža pohištva.

1 Tržni delež na svetovnem blagovnem trgu je delež blagovnega izvoza Slovenije v svetovnem blagovnem izvozu. Tržni delež blaga v (14-ih) trgovinskih partnericah je delež blagovnega izvoza Slovenije v te partnerice v uvozu teh partneric, na enak način so izračunani tudi tržni deleži v posamezni partnerici oz. sektorju SMTK (deleži našega izvoza v uvozu partnerice oz. EU sektorja SMTK).

2 Pred tem je tržni delež v obdobju 2001–2007 z izjemo leta 2006 neprekinjeno naraščal.

3 Na trgu Združenega kraljestva, madžarskem, belgijskem, nizozemskem, danskem, grškem, finskem, švedskem in romunskem trgu.

4 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v letu 2010.

5 Večinoma so spodbujale prodajo manjših oz. okolju prijaznejših vozil, ki jih proizvaja tudi naša avtomobilska industrija; glej Ekonomsko ogledalo, december 2010.

Slika 6: Tržni delež Slovenije v 14-tih najpomembnejših trgovinskih partnericah

0,15 0,20 0,25 0,30 0,35 0,40 0,45 0,50

Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11

4-četrtletna drseča sredina, v %

Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census bureau.

Skupaj 14 EU–8 Extra EU-6

Slika 7: Sprememba tržnih deležev Slovenije v

posameznih trgovinskih partnericah Slika 8: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK

-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20

Svet 14 partneric Nemčija Italija Francija Avstrija Poljska Madžarska Češka Zdr. kraljestvo Hrvaška Srbija Ruska fed. BIH ZDA Makedonija

Medletna rast, v %

Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U. S. Census Bureau; preračuni UMAR.

2010 1. polletje 2011

-15 -10 -5 0 5 10 15 20

SMTK 1 do 9 SMTK 5 do 8 54 Medicinski in farmac. pr. 62 Izdelki iz kavčuka 64 Papir, karton, izd. iz cel. 65 Preja,tkanine in tekst. izd. 67 Železo in jeklo 68 Barvne kovine 69 Kovin. izd., dr. neomen. 71 Pogonski stroji in napr. 72 Spec.stroji za pos.vr. ind. 74 Industr.stroji za sploš.up. 77 Električni stroji,naprave 78 Cestna vozila 82 Pohištvo in deli 89 Razni gotovi izdelki

Medletna rast, v %

Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.

2010 1. polletje 2011 Delež v izvozu v EU, 2010

(13)

drugem polletju rast že znižala. Zaradi pričakovane nižje gospodarske rasti v državah EU v prihodnjih mesecih pričakujemo nadaljnjo upočasnitev medletnih stopenj rasti, kar je skladno z napovedmi.

Letošnja rast slovenskega blagovnega izvoza temelji na rasti srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki imajo prevladujoč delež v blagovnem izvozu.

Po razpoložljivih podatkih za sedem mesecev letos je k nominalni rasti izvoza največ prispevala rast izvoza proizvodnje kovin, električnih naprav, drugih strojev in naprav ter kemikalij in kemičnih izdelkov, kar je bila tudi posledica višjih prodajnih cen na tujih trgih.

Tudi uvoz se je avgusta ponovno povišal. V primerjavi z julijem je bil višji za 3,9 % (desezonirano), medletno pa je bil višji za 14,3 %. V sedmih mesecih letos se je po podatkih namenske strukture uvoza medletno najbolj povišal uvoz proizvodov za vmesno porabo, zlasti zaradi višjih uvoznih cen primarnih surovin ter energentov. Zaradi šibkega domačega povpraševanja in nižje rasti uvoznih cen teh proizvodov je bila rast uvoza proizvodov za investicije in uvoza proizvodov za široko porabo nižja.

Avgusta se je vrednost storitvene menjave znižala. Po rasti v predhodnih dveh mesecih se je izvoz storitev avgusta po desezoniranih podatkih znižal za 2,5 %, medletno pa je bil nominalno višji za 6,3 %. K medletni rasti sta ponovno največ prispevala izvoz cestnega transporta in izvoz potovanj, izvoz skupine ostalih storitev pa je bil nižji. Tudi uvoz storitev se je avgusta znižal (za 3,0 %, desezonirano), na medletni ravni pa je bil višji le za 0,8 %.

Vrednosti potovanj domačega prebivalstva v tujino in uvoza transporta sta bili nekoliko nad ravnijo enakega meseca lani, prvič v letošnjem letu pa je bil medletno nižji uvoz skupine vseh ostalih storitev.

Slika 9: Izvoz blaga po tehnološki zahtevnosti

60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-m drseča sredina

Srednje visoko in visoko Srednje nizke

Nizko Izvoz predelovalnih dej.

Slika 10: Storitvena menjava

250 270 290 310 330 350 370 390 410 430 450

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v poletnih mesecih zmanjšal. Po julijskem skrčenju se je avgusta sicer ohranil na podobni ravni kot mesec prej, a je bil od junija do avgusta v povprečju nižji kot v prvih petih mesecih letošnjega leta. Po tehnološki zahtevnosti se je v omenjenih mesecih zaradi močnega julijskega padca najbolj zmanjšala proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog; nekoliko se je zmanjšala tudi proizvodnja tehnološko zahtevnejših panog. V tehnološko najmanj zahtevnih panogah, ki so pričele okrevati kasneje, pa se je nadaljevala rast proizvodnje.

K rasti teh sicer večinoma bolj na domači trg usmerjenih panog prispeva tudi tuje povpraševanje – prihodki od prodaje na tujih trgih nekaterih panog rastejo, na

70 75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-m drseča sredina

Srednje visoko in visoko Srednje nizko Nizko Skupaj

Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti

(14)

domačem trgu pa večinoma ostajajo na podobnih ravneh kot preteklo leto. Ob skromnejši aktivnosti v poletnih mesecih v bolj izvozno usmerjenih srednje nizko in tehnološko bolj zahtevnih panogah so povprečno raven proizvodnje prvih petih mesecev leta tako presegale le nizko tehnološko zahtevne panoge.

Pričakovanja podjetij v predelovalnih dejavnostih so se za zadnje mesece letošnjega leta poslabšala predvsem glede povpraševanja. Oktobra so se znova poslabšala pričakovanja glede izvoza in skupnega povpraševanja, kjer sta kazalnika dosegla najnižje ravni v zadnjih dveh letih. Ob slabših pričakovanjih glede izvoza in skupnega povpraševanja so nižja tudi pričakovanja podjetij glede proizvodnje in zaposlovanja v zadnjem četrtletju. S poslabševanjem kazalnikov pričakovanega povpraševanja v preteklih mesecih, kazalnikov stanj izvoznih in skupnih naročil ter zmanjšanjem prihodkov od prodaje na domačem in tujih trgih v poletnih mesecih (desezonirano) so v tretjem četrtletju podjetja poslabšala oceno konkurenčnega položaja na domačem in tujih trgih (najbolj na trgu EU). Potem ko je bil konkurenčni položaj podjetij v preteklem letu in pol relativno stabilen (najmanj na trgih izven EU), se je v tretjem četrtletju konkurenčni položaj večine anketiranih podjetij poslabšal. Kljub slabšim obetom za zadnje četrtletje pa se izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti ni zmanjšala in je ob začetku zadnjega četrtletja še nekoliko višja (79,9 %) kot ob začetku prejšnjega.

Ob visokih mesečnih nihanjih se gradbena aktivnost še naprej znižuje. Po julijski okrepitvi (9,9 %) se je avgusta vrednost gradbenih del znižala (desezonirano za 6,6 %) in bila za 30,6 % nižja kot v enakem mesecu lani. Podobno kot so se julija vsi segmenti gradbeništva okrepili, so se Slika 12: Četrtletne poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih

50 55 60 65 70 75 80 85 90 95

-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15

Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 V %

Ravnotežje v %, desezonirano

Vir: SURS.

Konkurenčni položaj na domačem trgu Konkurenčni položaj na trgih držav EU Konkurenčni položaj na trgih zunaj EU Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (desna os)

avgusta znižali. Tudi tokrat je najbolj zanihala aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb; po več kot 100-odstotni julijski rasti se je avgusta znižala za 40 %.

Obeti v gradbeništvu za naprej ostajajo negotovi. Po dveh mesecih se je vrednost novih pogodb v večjih gradbenih podjetjih avgusta znižala na najnižjo vrednost po izbruhu krize. Na letni ravni je bila vrednost zaloge pogodb nižja za 11,9 %.

Prihodek se je v vseh treh trgovinskih panogah avgusta povečal (desezonirano), po nihanjih v prvi polovici leta pa ostaja približno na ravni z začetka leta. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili je kljub Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

Desezoniran indeks 2008=100

Skupaj Stavbe - skupaj

Gradbeni inženirski objekti

65 70 75 80 85 90 95 100 105

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Trgovina na drobno, real. Motorna goriva, real.

Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom.

Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah

(15)

Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost

Plačilna nesposobnost poslovnih subjektov se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečala. V tem času je imelo v primerjavi z enakim obdobjem lani po evidencah AJPES¹ povprečno mesečno dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu (v nadaljevanju neporavnane obveznosti) za dobro četrtino več pravnih oseb in skoraj za tretjino več samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti. Še bolj kot njihovo število se je povečal povprečni mesečni znesek njihovih neporavnanih obveznosti. Pri vsaki od obravnavanih skupin poslovnih subjektov je bil za dobro polovico večji. Marca letos je bil z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih² uveden obvezni večstranski pobot obveznosti med poslovnimi subjekti. V prvih šestih mesečnih pobotih, ki potekajo od aprila, je bilo povprečno vsak mesec pobotanih za 70 mio EUR obveznosti, kar je 6,5 % vseh prijavljenih obveznosti. Na sodiščih pa je bilo v prvih devetih mesecih letos začetih za dve petini več stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in za polovico več osebnih stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki kot v enakem obdobju lani.

Septembra je imelo neporavnane obveznosti 6.271 pravnih oseb (medletno za 16,6 % več) v skupnem znesku 474,2 mio EUR (medletno za 52,0 % več). Njihovo število se je v primerjavi z

enakim mesecem lani najbolj povečalo v poslovanju z nepremičninami, sledijo pa gostinstvo ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Znesek neporavnanih obveznosti se je medletno najbolj povečal na področju prometa in skladiščenja, ki mu sledita strokovna, znanstvena in tehnična dejavnost ter gostinstvo. Največ obravnavanih pravnih oseb (dobra petina) z največjim zneskom neporavnanih obveznosti (slaba tretjina) je bila tudi septembra letos v gradbeništvu.

Med samostojnimi podjetniki in drugimi fizičnimi osebami, ki opravljajo registrirane dejavnosti, je imelo septembra letos neporavnane obveznosti 9.077 fizičnih oseb (medletno 16,1 % več) v skupnem znesku 120,1 mio EUR (medletno 42,4 % več). Največ takih fizičnih oseb je bilo tudi letos septembra na področju gradbeništva (četrtina) z največjim zneskom neporavnanih obveznosti (slaba tretjina). Njihovemu številu in znesku neporavnanih obveznosti sledijo fizične osebe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter gostinstva.

1 Evidence AJPES vključujejo le neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.

2 Uradni list RS, št. 18/2011.

Tabela 3: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, september 2011 Št. pravnih

oseb z dospe- limi nepo- ravnanimi obvznostmi

Rast sept. 11/

sept. 10 v %

Rast I-IX 11/

I-IX 10 v %

Povprečni dnevni znesek

dospelih nep- oravnanih obveznosti v EUR

Rast sept. 11/

sept. 10 v %

Rast I-IX 11/

I-IX 10 v %

Povprečni dnevni znesek

dospelih nepor. obv. na pravno osebo

v EUR

Gradbeništvo 1.351 14,0 20,7 145.334.800 42,3 65,6 107.576

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 708 16,3 32,9 72.350.686 191,9 180,2 102.190

Promet in skladiščenje 355 0,3 18,1 59.532.218 241,6 92,7 167.696

Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.320 13,9 29,2 57.781.697 40,7 47,9 43.774

Predelovalne dejavnosti 766 8,2 20,8 43.289.874 17,2 -0,4 56.514

Gostinstvo 478 19,8 28,9 21.794.811 111,1 113,2 45.596

Poslovanje z nepremičninami 182 30,9 44,9 20.863.634 51,2 182,1 114.635

Druge dejavnosti 1.111 34,7 35,1 53.249.979 -18,8 18,9 47.930

Skupaj 6.271 16,6 27,0 474.197.699 52,0 56,8 75.618

Vir: AJPES.

Slika 15: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti

40 80 120 160 200 240 280 320 360 400 440 480

2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 4.500 5.000 5.500 6.000 6.500 7.000

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Št. pravnih oseb (leva os)

Povp. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti (desna os)

(16)

Na sodiščih je bilo v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani začetih za 62,5 % več prisilnih poravnav in 44,1 % več stečajnih postopkov nad pravnimi osebami ter 53,2 % več osebnih stečajev nad samostojnimi podjetniki. Letos je bilo do konca septembra nad pravnimi osebami začetih 39 postopkov prisilnih poravnav (predvsem v gradbeništvu, ki mu sledijo predelovalne dejavnosti ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil), 454 stečajnih postopkov (največ v gradbeništvu, sledijo trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter predelovalne dejavnosti) in pet likvidacijskih postopkov. Nad samostojnimi podjetniki pa je bilo začetih 72 osebnih stečajnih postopkov (največ na področju gradbeništva, sledijo trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje ter gostinstvo).

Slika 16: Začetek stečajnih postopkov

62 65 64 59 84

108 106 101

133

144153 157

15 20

8 6

14 17 15 15 22

34 26

12 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

Q4 08 Q1 09 Q2 09 Q3 09 Q4 09 Q1 10 Q2 10 Q3 10 Q4 10 Q1 11 Q2 11 Q3 11 Število

Število

Vir: AJPES - eObjave sodnih zadev.

Stečaji nad pravnimi osebami (leva os)

Osebni stečaji nad samostojnimi podjetniki (desna os)

rasti v zadnjih dveh mesecih trenutno na nižji ravni kot v preteklih mesecih. Realni prihodek v trgovini na drobno po šibki lanski rasti letos stagnira. Znotraj te panoge sicer že od konca leta 2009 raste predvsem prodaja v trgovini z motornimi gorivi ter trgovini s tekstilom, obutvijo in oblačili. V panogah s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom ter z računalniškimi, telekomunikacijskimi napravami in knjigami se prihodek že dlje časa zmanjšuje, v panogah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki ter v trgovini z živili pa pretežno stagnira na ravni iz leta 2009. Prihodek v trgovini na debelo se ob močnih nihanjih počasi povečuje, še vedno pa za ravnjo iz leta 2008 zaostaja največ od vseh trgovskih panog.

Povečanju v začetku leta je do avgusta sledila zelo umirjena rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah (brez trgovine)², ki se je približal povprečni ravni v letu 2008. V okviru tržnih storitev največ prihodka ustvarijo v dejavnostih prometa in skladiščenja (H), informacijsko-komunikacijskih storitev (J) in strokovno- tehničnih storitev (M). Med temi je k rasti skupnega prihodka od konca leta 2009 največ prispevala dejavnost promet in skladiščenje, kjer je prihodek že za 15 % presegel povprečnega iz leta 2008, medtem ko v ostalih storitvenih dejavnostih večinoma ostaja nižji. Kopenski promet je po velikem januarskem skoku ohranil zmerno rast, v skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih pa nominalni prihodek od druge polovice leta 2010 skromno narašča. V informacijsko-komunikacijskih storitvah prihodek v telekomunikacijski dejavnosti že od konca 2010 ostaja približno nespremenjen, v dejavnosti računalniškega programiranja pa se nadaljuje šibka

rast. V strokovno-tehničnih storitvah glavnino prihodka ustvarijo v dejavnosti arhitekturnega in tehničnega projektiranja, kjer se nominalni prihodek v razmerah krize v gradbeništvu z rahlimi nihanji zmanjšuje od konca leta 2009. Nasprotno se prihodek v pravno-računovodskih dejavnostih ter podjetniškem in poslovnem svetovanju³ od konca leta 2009 povečuje, od konca lanskega leta pa že tudi presega povprečno raven iz leta 2008. Prihodek v gostinstvu se je po zniževanju v letu 2009 lani in letos postopoma povečeval in avgusta dosegel povprečno raven iz leta 2008.

2 Gre za dejavnosti od H do N. ³ Združena dejavnost po SKD 2008 (69 + 70.2).

75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I)

Slika 17: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)