Ekonomsko ogledalošt. 6, letnik XXV, 2019

(1)

št. 6 / 20 1 9 , let . X

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavni urednik: mag. Matevž Hribernik

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič;

mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc, mag. Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 130 izvodov

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf)

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ... 5

Mednarodno okolje ...7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ... 11

Cene ... 12

Plačilna bilanca ... 14

Finančni trgi ... 15

Javne finance ... 16

Statistična priloga ...19

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. oktobra 2019.

(5)

Aktualno Negotovost v mednarodnem okolju se nadaljuje; napovedi gospodarske rasti za naše glavne trgovinske partnerice se znižujejo. Vrednosti kazalnikov razpoloženja se znižujejo, kar kaže na povečano negotovost, ki je povezana s carinskimi ukrepi v največjih svetovnih gospodarstvih in izstopom Združenega kraljestva iz EU. To je že vplivalo na šibkejšo rast svetovne trgovine v letošnjem letu in se je v zadnjih mesecih tudi odrazilo v zniževanju aktivnosti v predelovalnih dejavnostih evrskega območja, najbolj v Nemčiji. Ugodnejša pa so gibanja v dejavnostih povezanih z zasebno potrošnjo, deloma pa tudi z investicijami. ECB in OECD za letos pričakujeta 1,1-odstotno rast gospodarstva evrskega območja, podobna rast, a nižja kot v pomladanskih napovedih teh institucij, pa naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjem letu.

V Sloveniji se nadaljujejo umirjena gibanja gospodarske aktivnosti, poslabšanje izvoznih pričakovanj se zaenkrat kaže v nižji rasti izvoza nekaterih segmentov blaga. Rasti blagovnega izvoza in uvoza sta sicer relativno visoki, kar je po naši oceni v veliki meri povezano z večjo trgovsko in distribucijsko aktivnostjo pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih. Rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti pa je precej nižja, kar je povezano z upočasnjevanjem aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah. Nadalje se poslabšujejo tudi pričakovanja podjetij glede izvoza. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostaja blizu ravni, doseženih po precejšnjem dvigu na začetku leta, nadalje se krepi proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog (farmacevtska industrija in proizvodnja IKT opreme). Nadaljevala se je tudi rast v dejavnostih, ki so v veliki meri povezane z domačim povpraševanjem. Visoko aktivnost v gradbeništvu povezujemo s povečano investicijsko aktivnostjo javnega in zasebnega sektorja. Ob nadaljnji rasti trošenja gospodinjstev se je nadaljevala rast prodaje v trgovini in v večini storitvenih dejavnosti.

Razmere na trgu dela še naprej ugodno vplivajo na rast zasebne potrošnje. Rast zaposlenosti se sicer upočasnjuje, a ob večjem zaposlovanju tujcev rast ostaja visoka. Znižujejo se pričakovanja podjetij glede novega zaposlovanja. Ob nizki ravni brezposelnosti in umirjanju rasti gospodarske aktivnosti se je padanje števila registriranih brezposelnih v zadnjih mesecih upočasnilo. Rast plač se še naprej krepi, k temu pa največ prispeva rast plač v javnem sektorju. V zasebnem sektorju rastejo plače zlasti v dejavnostih, kjer primanjkuje usposobljene delovne sile in je velik tudi delež prejemnikov minimalne plače. Skupaj z višjo rastjo socialnih transferjev in nadaljnjim povečevanjem obsega kreditov gospodinjstvom to še naprej spodbuja rast zasebne potrošnje. Ob večjem trošenju gospodinjstev se nadalje krepi rast cen storitev, medtem ko zunanji dejavniki pri cenah energije in hrane vplivajo na umiritev medletne rasti cen življenjskih potrebščin. Ponudba stanovanjskih nepremičnin ostaja omejena, ponovno se povečuje promet z rabljenimi stanovanji.

Cene teh se še naprej zvišujejo, z znaki umirjanja v Ljubljani.

Rast depozitov v bančnem sistemu ostaja stabilna in predstavlja glavni vir zmerne krepitve kreditne aktivnosti bank. Rast depozitov nebančnih sektorjev je približno dvakrat višja od rasti kreditov. Še naprej raste predvsem obseg kreditov gospodinjstvom, ki predstavljajo več kot štiri petine celotnega medletnega prirasta kreditov, v avgustu pa se je okrepil tudi obseg kreditov podjetjem, kar je po naši oceni posledica manjšega razdolževanja. Izboljšuje se tudi kakovost bančne aktive, obseg nedonosnih terjatev, predvsem pri podjetjih, pa se še naprej znižuje.

Ukrepi ECB vplivajo na znižanje vrednosti donosnosti državnih obveznic v večini držav evrskega območja, tudi v Sloveniji. ECB je v poletnih mesecih sprejela dodaten sveženj ukrepov denarne politike, med drugim je napovedala izvedbo nove serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega financiranja (TLTRO III) ob nižjih obrestnih merah in nakupe vrednostnih papirjev v višini 20 mrd EUR. Spodbujevalna denarna politika in napoved ohranjanja obrestnih mer na trenutnih ali še nižjih ravneh sta vplivali na znižanje donosnosti obveznic večine držav evrskega območja. Najnižje ravni doslej je dosegla tudi vrednost 3-mesečnega EURIBOR, ki je negativen že več kot štiri leta.

Javnofinančni presežek je bil ob znatno hitrejši rasti izdatkov od prihodkov v prvih osmih

mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. Na nižjo rast prihodkov so najbolj vplivala medletno

nižja prejeta sredstva iz proračuna EU in izpad prihodkov iz dohodnine zaradi davčne razbremenitve

regresa. Letošnja krepitev odhodkov je bila povezana predvsem s sprejetimi dogovori o zvišanju

plač, z nadaljnjo rastjo zaposlenosti (predvsem v zdravstvu in izobraževanju) in ukrepi na področju

transferjev. Zaradi nizkega črpanja sredstev iz naslova kohezijske politike se, podobno kot v

predhodni perspektivi, dinamika črpanja EU sredstev preveša v drugo polovico programskega

obdobja 2014–2020.

(6)

40 50 60 70 80 10090 110 120 130 140 150 160 170

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19

Desez. realni indeks 2010=100, 3-mes. drs. sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blaga Vred. gradbenih del Prihodek v trgovini Storitveni prihodek (nom.)

40 45 50 55 60 65

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Vrednost kazalnika PMI, 3.mes. drseče sredine

Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje.

EMU Avstrija Francija

Nemčija Italija

Ob umirjanju rasti zaposlovanja ostajajo razmere na trgu dela ugodne, znižujejo pa se pričakovanja podjetij glede novega zaposlovanja.

Rast plač se krepi in skupaj z višjo rastjo socialnih transferjev ter rastjo novega kreditiranja spodbuja nadaljnjo rast zasebne potrošnje.

0 20 40 60 80 100 120 140

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

-50 -40 -30 -20 -10 0 10

95 100 105 110 115 120 125

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Ravnotežje, desezonirano

Desezoniran indeks 2015=100

Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. Opomba: podatek za Q3 2019 pri masi plač in socialnih transferjih je vrednost za julij in avgust.

Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno Socialni transferi, realno Kaz. zaup. potrošnikov (desna os)

80 85 90 95 100 105 110 115

25 50 75 100 125 150 175 200

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2010 naprej.

Transakcije stan. nepremičnin (leva os) Cene stan. nepremičnin (desna os)

526,4 170,3 95,2

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 I-VIII 2018 I-VIII

2019

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Ponovno se povečuje promet z rabljenimi stanovanjskimi nepremičninami, cene pa se še naprej zvišujejo predvsem izven Ljubljane.

Javnofinančni presežek po denarnem toku je bil v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani.

Negotovost v mednarodnem okolju se odraža na znižanju kazalnikov razpoloženja v predelovalnih dejavnostih v naših glavnih trgovinskih partnericah.

V Sloveniji se nadaljujejo umirjena gibanja gospodarske

aktivnosti, visoka zunanjetrgovinska aktivnost pa je

povezana s povečano trgovsko in distribucijsko aktivnostjo

pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih.

(7)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(8)

(9)

60 70 80 90 100 110 120

-40 -30 -20 -10 0 10 20

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Vrednost, dolgoročno ravnotežje =100

Vir: EK.

Industrija Potrošniki

Trgovina na drobno Gradbeništvo

Storitve Gosp. klima v EMU (desna os)

Desezonirana vrednost kazalnika, ravnotežje v %

Mednarodno okolje

Slika 1: Gospodarska klima ESI po dejavnostih Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja v evrskem območju kažejo na nadaljevanje šibke gospodarske rasti v tretjem četrtletju. Rast BDP je v drugem četrtletju upadla z 0,4 % na 0,2 % (medletno 1,2 %). K četrtletni rasti je pozitivno prispevalo domače povpraševanje, prispevek neto izvoza pa je bil, zaradi skromnega tujega povpraševanja, negativen. Na začetku tretjega četrtletja se je aktivnost znižala v predelovalnih dejavnostih (predvsem v Nemčiji) in gradbeništvu, relativno visoka pa ostala v trgovini na drobno. Nadalje so se občutneje poslabšale vrednosti kazalnikov razpoloženja v predelovalnih dejavnostih (ESI, PMI), kar povezujemo s šibko svetovno trgovino in globalno negotovostjo. Znižale so se tudi v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, stabilne pa ostajajo v trgovini na drobno in med potrošniki. ECB in OECD sta septembra nekoliko znižali napoved gospodarske rasti evrskega območja, kjer letos pričakujeta 1,1-odstotno rast, podobna rast pa naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjem letu.

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2018 VIII 19 IX 19 IX 19/VIII 19 IX 19/IX 18 I-IX 19/I-IX 18

Brent USD, na sod 71,01 59,04 62,83 6,4 -20,4 -10,4

Brent EUR, na sod 60,17 53,27 56,62 6,3 -16,3 -5,3

USD/EUR 1,181 1,113 1,100 -1,1 -5,6 -6,0

3-mesečni EURIBOR, v % -0,322 -0,408 -0,418 -1,0 -9,9 -1,6

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(10)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130 135

jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Realni indeks proizvodnje (2015 = 100)

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 4: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od dviga na začetku leta giblje na podobni ravni. Krepi se zlasti proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ob nadaljnji rasti proizvodnje IKT opreme se po naši oceni krepi tudi farmacevtska industrija. Proizvodnja bolj izvozno usmerjenih srednje nizko (kovinska in gumarska) in večine srednje visoko tehnološko zahtevnih panog ostaja skoraj nespremenjena. Proizvodnja tistih srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki so manj odvisne od tujega povpraševanja oz. manj vpete v globalne verige vrednosti, pa se povečuje (popravila ter montaža strojev in naprav, proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov). Po daljšem obdobju postopne rasti se je v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšala proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog.

60 70 80 90 100 110 120 130 140 150

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19

Desezoniran realni indeks 2015=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

Slika 2: Blagovna menjava Obseg zunanjetrgovinske menjave se je na začetku

tretjega četrtletja povečal. V prvih sedmih mesecih je bil realni izvoz blaga medletno večji za 9,4 %, k njegovi rasti pa je prispeval predvsem izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti je bila precej nižja, kar povezujemo z ohlajanjem rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah (predvsem Nemčiji). Rast uvoza ostaja visoka, k njeni rasti pa prispevajo podobni dejavniki kot pri izvozu.

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 3: Storitvena menjava Rast izvoza in uvoza storitev se je nadaljevala tudi na

začetku tretjega četrtletja. Nominalni izvoz je bil v prvih

sedmih mesecih medletno višji za 8,8 %, k temu pa sta

več kot polovico prispevala izvoz transportnih (predvsem

cestnih) in gradbenih storitev. Povečuje se tudi trošenje

tujih turistov, vendar manj kot v predhodnih letih. Tudi rast

uvoza (5,6 %) je temeljila na uvozu transportnih storitev, v

nekoliko manjši meri pa tudi na uvozu gradbenih storitev,

potovanj in IKT (predvsem računalniških storitev).

(11)

50 70 90 110 130 150 170 190 210 230

Realni indeks gradbeništva, 2015 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

80 100 120 140 160 180 200 220

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.

Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Slika 5: Aktivnost v gradbeništvu

Slika 6: Prihodek v trgovini

Vrednost opravljenih gradbenih del se je sredi leta sicer znižala, a ostaja na visoki ravni. Nihanja v obsegu gradbenih del so letos povezana z vremenskimi razmerami, kar je tudi vplivalo na znižanje sredi leta.

Relativno visoko raven aktivnosti povezujemo z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij, ugodnimi poslovnimi rezultati podjetniškega sektorja po razmeroma šibki gradnji v preteklih letih.

Prodaja v trgovini se je po stagnaciji v drugem četrtletju julija povečala. To je bila posledica rasti prodaje v trgovini na debelo in nekaterih predvsem z nadaljnjo rastjo trošenja gospodinjstev povezanih proizvodov v trgovini na drobno (živila, gospodinjske, telekomunikacijske in računalniške naprave, zdravila, izdelki za osebno nego, športna oprema, itd.). Rast v trgovini na drobno sicer precej zaznamuje prodaja motornih goriv, ki se po visokih rasteh ob koncu leta 2018 letos zmanjšuje. Prodaja v trgovini z motornimi vozili pa po visokih rasteh v preteklih štirih letih ostaja na ravni z začetka leta.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2018 VII 19/VI 19 VII 19/VII 18 I-VII 19/I-VII 18

Izvoz blaga, realno¹ 6,9 1,3³ 13,1 9,4

Uvoz blaga, realno¹ 8,5 3,5³ 17,9 11,5

Izvoz storitev, nominalno² 10,3 7,4³ 8,8 8,8

Uvoz storitev, nominalno² 7,0 7,8³ 9,1 5,6

Industrijska proizvodnja, realno 4,9 2,7³ 5,0⁴ 3,9⁴

v predelovalnih dejavnostih 5,3 3,4³ 5,6⁴ 4,1⁴

Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,8 -2,9³ 0,1 11,8

Trgovina – realni prihodek 8,1 0,8³ 5,2⁴ 7,8⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 8,2 2,1³ 7,9⁴ 6,9⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(12)

70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

Desezoniran nominalni indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

80 90 100 110 120

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: MF, MZI, SURS, preračuni UMAR.

Real. prihodek v trg. z neživili Real. masa izplačanih neto plač Real. socialni transferji Real. prihodek v trg. z živili

Slika 7: Nominalni prihodek tržnih storitev (brez trgovine)

Slika 8: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje

Rast prihodka se je na začetku tretjega četrtletja nadaljevala v večini tržnih storitev. V strokovno- tehničnih dejavnostih se je prihodek okrepil zaradi znatne julijske rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Rast prihodka se je nadaljevala v prometu (ob upočasnjeni rasti izvoza storitev cestnega prometa). Ob povečevanju prihodka v storitvah, ki jih dajejo podjetja pogosto v izvajanje zunanjim izvajalcem, je rast v drugih poslovnih dejavnostih ostala visoka. Od začetka leta na doseženi ravni stagnira prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer zniževanje v telekomunikacijskih storitvah zavira rast, ob precejšnji krepitvi v računalniških storitvah. Upočasnila pa se je rast prihodka v gostinstvu, predvsem zaradi zmanjšanja prenočitev turistov.

Rast trošenja gospodinjstev se je ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka na začetku tretjega četrtletja nadaljevala. Poleg okrepljene rasti mase izplačanih neto plač in socialnih transferjev (s pokojninami) je na povečana sredstva gospodinjstev vplivala tudi davčna razbremenitev regresa za letni dopust in visoka rast na novo odobrenih potrošniških kreditov. To je gospodinjstva spodbudilo, da so povečale izdatke za nakupe v več segmentih

¹

, ob tem pa se je nadaljevala tudi rast njihovega varčevanja. Po podatkih SURS se je stopnja varčevanja, ki se je leta 2018 povečala za 0,2 o. t.

na 12,6 %, v prvi polovici letošnjega leta medletno zvišala še za 1,8 o. t.

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 9: Kazalnik gospodarske klime Gospodarsko razpoloženje se po upadanju v začetku leta ni bistveno spremenilo in ostaja nad dolgoletnim povprečjem. Obeti ostajajo ugodni v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih. Nespremenjeni ostajajo obeti v predelovalnih dejavnostih. Ocene podjetij glede proizvodnje in izvoza so ostale na doseženih ravneh, ob ohlajanju rasti v mednarodnem okolju pa se zmanjšujejo pričakovanja glede naročil, predvsem izvoznih. Zaupanje v gradbeništvu in med potrošniki se je v zadnjih mesecih nekoliko znižalo.

1 Predvsem za nakupe nekaterih poltrajnih in trajnih izdelkov, živil ter storitev povezanih s preživljanjem prostega časa doma in v tujini.

(13)

0 20 40 60 80 100 120 140

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

-5,0 -2,5 0,0 2,5 5,0 7,5 10,0 12,5

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Slika 10: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb

Slika 11: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Rast zaposlenosti se upočasnjuje, a se ob večjem zaposlovanju tujcev ohranja na visoki ravni. Število delovno aktivnih se je v prvih sedmih mesecih medletno povečalo (2,9 %) nekoliko manj kot v istem obdobju lani (3,3 %). Najvišja rast je bila zabeležena v gradbeništvu, prometu in skladiščenju, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih, ki so hkrati tudi dejavnosti z visoko stopnjo prostih delovnih mest. Prispevek tujcev k skupni rasti delovno aktivnih ostaja visok in je julija znašal okoli 70 %. Ob že nizki ravni brezposelnosti in umirjanju rasti gospodarske aktivnosti, se je padanje števila registriranih brezposelnih sredi leta upočasnilo. Konec avgusta jih je bilo 71.544 oz. 5,8 % manj kot leto prej.

Medletna rast plač je bila v prvih sedmih mesecih (4,4 %) višja kot v enakem obdobju lani (3,6 %). To je predvsem odraz rasti plač v javnem sektorju zaradi višjega vrednotenja večine delovnih mest, ki je bilo dogovorjeno konec lanskega leta, in napredovanj. V zasebnem sektorju je k rasti, ob še vedno razmeroma visoki rasti BDP in pritisku na rast plač, povezanim s pomanjkanjem delovne sile, prispeval še dvig minimalne plače v začetku leta.

Letos so se plače najbolj povišale v gostinstvu, drugih raznovrstnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih in trgovini, torej v dejavnostih z visokim pomanjkanjem delovne sile in velikim deležem prejemnikov minimalne plače.

Trg dela

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2018 VII 19/VI 19 VII 19/VII 18 I-VII 19/I-VII 18

Delovno aktivni² 3,2 0,2¹ 2,5 2,9

Registrirani brezposelni -11,5 -0,1¹ -5,5 -5,8

Povprečna nominalna bruto plača 3,4 0,6¹ 5,2 4,4

zasebni sektor 4,0 0,5¹ 5,2 4,1

javni sektor 3,0 0,3¹ 5,5 5,3

v tem sektor država 2,3 0,1¹ 6,1 6,2

v tem javne družbe 4,8 0,7¹ 4,1 3,0

2018 VII 18 VI 19 VII 19

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,2 8,3¹ 7,7 7,7

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(14)

Cene

Slika 12: Medletna rast cen v Sloveniji in evrskem območju

-1 0 1 2 3 4

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

Slika 13: Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na domačem in tujem trgu

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v %

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

Slika 14: Cene stanovanjskih nepremičnin

80 85 90 95 100 105 110 115 120

25 50 75 100 125 150 175 200 225

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2010 naprej.

Po krepitvi v zadnjih mesecih se je septembra medletna rast cen precej upočasnila. Občutno nižja je bila rast cen blaga, k temu pa so pomembno prispevali zunanji dejavniki pri cenah energije in hrane. Negativni prispevek cen pogonskih goriv se je, zaradi v povprečju nižjih cen naftnih derivatov, še okrepil. Nižji je bil tudi prispevek cen hrane, po naši oceni predvsem zaradi mesečno nižjih cen svežega sadja. Upočasnila se je tudi rast cen blaga dnevne rabe ter poltrajnega blaga, cene trajnega blaga pa so bile po avgustovski rasti septembra ponovno medletno nižje.

Ob solidnem trošenju gospodinjstev se nadalje krepi rast cen storitev, zlasti v povezavi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, stanovanjem, počitniškimi paketi ter gostinstvom. Počasneje kot v Sloveniji naraščajo cene storitev v evrskem območju, kar ohranja evrsko inflacijo na nižji ravni kot v Sloveniji.

Skupna medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je tudi avgusta še nekoliko upočasnila. To je predvsem posledica pospešenega padca cen na tujih trgih. Nižje so cene proizvodov v vseh namenskih skupinah, kar je po naši oceni tudi posledica umirjanja rasti tujega povpraševanja. Rast cen na domačem trgu pa se ohranja okrog 2 %. To je v veliki meri posledica visoke rasti cen energentov (zaradi višjih cen električne energije, kjer medletna rast znaša okoli 15 %). Rast cen v večini ostalih namenskih skupinah je bila skromna; med temi je bila najvišja rast cen netrajnega blaga za široko porabo (1,8 %).

Povprečne cene stanovanjskih nepremičnin so se v drugem četrtletju nadalje zvišale, po zmanjševanju v preteklem letu se je povečal tudi promet z njimi.

Cene so bile medletno višje za 5,8 %. Rast je izhajala iz povečanega prometa in dviga cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (8,3 %). Med njimi so se najbolj zvišale cene družinskih hiš, ki pa še ne dosegajo predkriznih ravni.

Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani, ki

je v preteklih štirih letih nadpovprečna rasla, je ostala

enaka kot pred letom, izraziteje pa se je zvišala cena v

preostali Sloveniji. Povprečna cena novih stanovanjskih

nepremičnin, s katerimi se je opravilo le 2 % vseh

transakcij, pa je bila za več kot desetino nižja kot pred

letom, ko se je močno (za več kot četrtino) zvišala.

(15)

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 18/XII 17 IX 19-x 18/IX 18-x 17 IX19/X19 IX19/IX18 I-IX19/I-IX18

Skupaj 1,4 1,7 -0,2 1,7 1,7

Hrana 0,5 1,4 -1,0 1,7 1,3

Goriva in energija 3,8 3,0 -0,4 -0,8 1,8

Storitve 3,0 3,0 -1,2 3,9 3,1

Ostalo¹ -0,3 0,3 1,0 0,7 0,7

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,6 0,0 2,1 1,7

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,5 1,5 0,0 1,6 1,5

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

(16)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih nižji kot leto prej in je znašal 2,5 mrd EUR (5,2 % ocenjenega BDP). Ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga je k temu največ prispeval nižji blagovni presežek. Medletno višji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Storitveni presežek pa se je nadalje povečal, zlasti v menjavi cestnega transporta, potovanj, gradbenih storitev ter storitev raziskav in razvoja. Poleg tega so se znižali tudi neto odlivi primarnih dohodkov, predvsem zaradi manjših stroškov financiranja zunanjega dolga.

Slika 15: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-4000 -3000 -2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava Tekoči račun

Tabela 5: Plačilna bilanca

I-VII 2019, v mio EUR Saldo, I-VII 18,

v mio EUR

Prilivi Odlivi Saldo

Tekoči račun 26.199,1 24.623,4 1.575,6 1.672,6

Blago 20.051,6 19.367,1 684,5 950,8

Storitve 4.738,3 3.081,7 1.656,5 1.436,6

Primarni dohodki 979,7 1.349,5 -369,8 -456,3

Sekundarni dohodki 429,5 825,1 -395,5 -258,5

Kapitalski račun 999,4 1.053,9 -54,4 -100,9

Finančni račun 2.084,4 3.440,5 1.356,1 1.928,1

Neposredne naložbe 963,3 425,4 -537,9 -477,3

Naložbe v vrednostne papirje 261,5 405,0 143,6 501,5

Ostale naložbe 943,5 2.828,4 1.884,9 2.000,7

Statistična napaka 0,0 -165,0 -165,0 356,4

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

(17)

Slika 16: Medletni prirast kreditov domačim nebančnim

sektorjem Rast depozitov v slovenskem bančnem sistemu je

stabilna in predstavlja glavni vir zmerne krepitve kreditne aktivnosti bank. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je avgusta medletno povečal za 3,3 %, k temu pa je največ prispevalo kreditiranje gospodinjstev (več kot 80 % celotnega medletnega prirasta kreditov). Ponovno se krepi obseg kreditov podjetjem in NFI, kar pa je po naši oceni še vedno v veliki meri posledica manjšega razdolževanja, saj novo kreditiranje ostaja skromno. Rast depozitov nebančnih sektorjev je približno dvakrat višja od rasti kreditov.

Še naprej naraščajo vloge gospodinjstev, med njimi predvsem vloge čez noč. Rast depozitov nefinančnih družb se je po umirjanju ob koncu prve polovice leta ponovno nekoliko okrepila, a je nižja od rasti iz preteklega leta. Kakovost bančne aktive se nadalje postopoma izboljšuje, delež zamud nad 90 dni pa je julija predstavljal 1,5 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema.

-6000 -5000 -4000 -3000 -2000 -1000 0 1000 2000

avg.13 avg.14 avg.15 avg.16 avg.17 avg.18 avg.19

Medletne spremembe v mio EUR

Gospodinjstva Podjetja NFI Država Skupaj

Finančni trgi

Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. VIII 18 31. XII 18 31. VIII 19 31. VIII 19/31. VII 19 31. VIII 19/31. VIII 18

Krediti skupaj 22.356,1 22.371,2 23.100,4 0,9 3,3

Krediti podjetjem in NFI 10.386,0 10.247,2 10.627,7 1,2 2,3

Krediti državi 1.809,4 1.754,1 1.691,5 -0,2 -6,5

Krediti gospodinjstvom 10.160,7 10.370,0 10.781,1 0,7 6,1

Potrošniški 2.599,2 2.683,0 2.888,6 0,6 11,1

Stanovanjski 6.149,1 6.238,7 6.456,8 0,5 5,0

Ostalo 1.412,3 1.448,3 1.435,8 2,2 1,7

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 18.690,3 19.117,0 20.161,6 -0,1 7,9

Čez noč 13.803,4 14.372,6 15.465,6 -0,1 12,0

Vezane 4.886,9 4.744,4 4.696,0 -0,1 -3,9

Bančne vloge centralne države skupaj 688,2 665,6 690,6 0,3 0,4

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.549,0 6.833,3 6.832,0 0,8 4,3

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 17: Donosnost do dospetja državnih obveznic Donosnosti do dospetja državnih obveznic v evrskem območju so se tudi v tretjem četrtletju občutneje znižale. Na to je pomembno vplivala ECB, ki je v poletnih mesecih sprejela dodaten sveženj ukrepov denarne politike, kar je vplivalo na znižanje donosnosti v večini držav evrskega območja. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je v tretjem četrtletju znižala na 0,0 % (približno 50 b. t. manj kot četrtletje prej), razmik do nemške obveznice (51 b. t. ) pa se je zmanjšal.

0 100 200 300 400 500 600

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Razmik med donosnostjo dolgoročnih državnih obveznic Slovenije in Nemčije v o.t.

Vir: Eurostat, Bloomberg, preračuni UMAR.

(18)

Javne finance

Slika 18: Prihodki, odhodki in saldo konsolidirane bilance javnega financiranja

-2.000 -1.600 -1.200 -800 -400 0 400 800 1.200

12.000 13.000 14.000 15.000 16.000 17.000 18.000 19.000 20.000

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 12-mesečna kumulativa, v mio EUR

12-mesečna kumulativa, v mio EUR

Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki

Presežek konsolidirane bilance

²

je v osmih mesecih dosegel 95,2 mio EUR, kar je za polovico manj kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov je bila v tem obdobju znatno nižja, na kar sta najbolj vplivala medletno nižja prejeta sredstva iz proračuna EU

³

in izpad prihodkov iz dohodnine zaradi davčne razbremenitve regresa. Na nižjo rast skupnih prihodkov je vplivala tudi nižja rast prihodkov iz davka na dodano vrednost. Že od začetka leta pa je okrepljena rast odhodkov. Povezana je predvsem s sprejetimi dogovori o zvišanju plač in nadaljnjo rastjo zaposlenosti, ki je najvišja v zdravstvu in izobraževanju, ter z ukrepi na področju transferjev posameznikom ter gospodinjstvom. Okrepljena so tudi plačila v proračun EU. Rast investicij se je v primerjavi z lanskim letom umirila, vendar je ostala visoka. Ocena realizacije državnega proračuna za leto 2019 kaže na pričakovan presežek v višini 151 mio EUR,

⁴

kar je manj kot načrtovano v sprejetem rebalansu (194 mio EUR). To je povezano predvsem z nižjo pričakovano realizacijo pri izvajanju projektov, financiranih iz sredstev EU, in njihovih povračil v proračun.

2 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

3 V tem obdobju lani je bilo v državni proračun povrnjenih 168, 3 mio EUR sredstev EU iz naslova prejšnje finančne perspektive 2007–2013.

Prihodki iz EU sredstev iz naslova sedanje finančne perspektive pa so se v osmih mesecih letos medletno povečali za 24,7 %, vendar so tudi ta gibanja pod načrti ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2019.

4 Pripravljena ob pripravi predlogov državnih proračunov za leti 2020 in 2021 (Ministrstvo za finance, 19. 9. 2019).

Slika 19: Realizacija in napovedi črpanja EU sredstev za programsko obdobje 2014 – 2020

0 100 200 300 400 500 600 700 800

2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023

V mio EUR

Kohezija+FI, SVRK, INOP 8.3, december 2018 Kohezija+FI, SVRK, INOP 9.2, avgust 2019

Vir: SVRK. Opombi: Kohezija+FI - Kohezijski skladi in finančni instrumenti; INOP - Izvedbeni načrt Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih osmih mesecih 2019 pozitiven, a precej manj kot v enakem obdobju lanskega leta (23,0 mio EUR, leta 2018 209,4 mio EUR). Razlika je posledica povračila dela zadržanih sredstev iz prejšnjega programskega obdobja v letu 2018, višjih vplačil v proračun EU v letu 2019, pod pričakovanji pa so tudi letošnja povračila v državni proračun iz tekočega programskega obdobja. V državni proračun je bilo tako povrnjenih 409,1 mio EUR (40,2 % načrtovanih prihodkov za letos), predvsem iz naslova strukturnih skladov ter za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike. Pod pričakovanji je tudi realizacija projektov iz naslova evropske kohezijske politike

⁵

. Zaradi nizkega črpanja sredstev iz naslova evropske kohezijske politike se, podobno kot v predhodni perspektivi, dinamika črpanja EU sredstev preveša v drugo polovico programskega obdobja 2014–2020.

5 Po podatkih SVRK (Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike od leta 2014 do konca junija 2019) je bilo dodeljenih 78 %, potrjenih operacij za 64 % in izplačanih za 26 % razpoložljivih sredstev.

(19)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-VIII 2018 I-VIII 2019

Kategorija

I-VIII 2018 I-VIII 2019 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 12.027,8 9,0 12.480,2 3,8 SKUPAJ ODHODKI 11.629,2 5,2 12.384,9 6,5

Davčni prihodki¹ 6.326,9 6,4 6.612,0 4,5 Plače in drugi stroški dela² 2.757,2 5,4 2.986,6 8,3

Dohodnina 1.586,5 11,0 1.613,0 1,7 Izdatki za blago in storitve 1.654,7 5,8 1.728,5 4,5

Davek od dohod. pravnih oseb 581,4 8,9 703,5 21,0 Plačila obresti 728,3 -5,9 630,3 -13,4

Davki na nepremičnine 130,7 -0,9 127,6 -2,4 Rezerve 92,2 17,6 130,6 41,7

Davek na dodano vrednost 2.422,6 6,8 2.513,7 3,8 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 4.646,8 3,6 4.925,6 6,0

Trošarine 1.022,6 -1,5 1.008,7 -1,4 Ostali tekoči transferi 844,8 2,5 887,7 5,1

Prispevki za soc. varnost 4.291,2 7,8 4.611,3 7,5 Izdatki za investicije 619,3 33,3 709,5 14,6

Nedavčni prihodki 764,3 -2,7 756,6 -1,0 Plačila v proračun EU 286,0 13,7 386,1 35,0

Prejeta sredstva iz EU 497,6 92,4 411,2 -17,4 JAVNOFINANČNI SALDO 170,3 95,2

Ostalo 147,7 159,9 89,1 -39,7 PRIMARNI SALDO 814,2 717,4

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(20)

(21)

sta tistična prilo ga

(22)

(23)

Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Jesenska napoved 2019

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,0 2,8 2,2 3,1 4,8 4,1 2,8 3,0 2,7

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.454 37.634 38.853 40.367 42.987 45.755 48.242 50.910 53.581

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.700 18.253 18.830 19.551 20.809 22.083 23.350 24.641 25.934

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.900 22.700 23.800 24100 25500 27000

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 83 85 87

Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 7,2 6,9

Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,3 4,0 3,8

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,1 2,4 0,9 1,3 1,8 0,9 0,3 1,5 1,9

Inflacija², povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,8 2,0 2,3

Inflacija², konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 2,3 2,2 2,3

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 6,0 4,7 6,5 10,8 6,6 7,8 5,0 4,8

Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 11,0 6,5 8,1 4,9 4,7

Izvoz storitev 2,0 5,0 2,4 7,7 9,9 7,2 6,8 5,6 5,0

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,2 4,3 6,7 10,7 7,7 9,2 5,8 5,5

Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 11,1 8,5 9,9 5,8 5,6

Uvoz storitev -2,3 6,1 0,1 4,7 8,6 3,0 5,4 5,7 5,0

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1.204 1.924 1.482 1.942 2.635 2.593 2.348 2.398 2.289

- delež v primerjavi z BDP, v % 3,3 5,1 3,8 4,8 6,1 5,7 4,9 4,7 4,3

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.143 46.779 46.148 44.293 43.191 42.100 44.274*

- delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 124,3 118,8 109,7 100,5 92,0

Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,123 1,115 1,115

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -3,9 1,6 2,0 4,4 2,3 3,4 3,4 2,7 2,2

- delež v BDP, v % 56,1 55,0 54,0 53,9 52,7 52,3 52,4 52,2 51,8

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,0 -0,2 2,3 2,5 0,3 3,2 2,2 1,7 1,4

- delež v BDP, v % 19,6 18,9 18,8 19,1 18,4 18,3 18,5 18,5 18,6

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,4 -0,1 -1,2 -3,7 10,4 9,4 6,8 6,8 7,0

- delež v BDP, v % 19,6 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,9 20,7 21,6

Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved 2019).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec julija 2019.

(24)

Proizvodnja 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 2017 2018 2019

Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 7,1 7,7 4,9 5,7 7,8 9,8 7,8 5,6 3,5 2,5 3,2 4,1 7,5 8,3 13,3 9,8 6,0 11,9 8,1 4,3 10,0 6,4 1,2 8,1 5,3 -2,1 7,2 2,7 -3,1 5,6 3,7 0,6 11,4 3,5 -2,0 8,1 - -

B Rudarstvo 1,7 2,6 -1,0 8,0 3,0 -10,6 -16,9 6,6 6,5 0,3 9,0 -1,2 1,2 -16,1 -17,8 -3,0 -8,3 -7,2 -18,8 -23,6 6,2 6,5 7,1 4,8 15,3 0,3 19,1 -7,0 -15,9 -7,5 13,4 22,1 5,6 -0,7 -8,3 -7,3 - -

C Predelovalne dejavnosti 8,2 8,3 5,3 6,4 8,4 10,8 8,6 6,0 3,8 2,9 3,4 4,3 7,9 9,3 14,4 10,8 6,9 13,7 8,7 4,5 10,8 6,9 1,1 8,7 5,6 -2,1 7,7 2,7 -2,5 5,3 4,2 1,0 12,4 3,5 -2,4 9,0 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro -3,4 1,9 1,1 -1,1 1,3 2,7 4,1 0,7 0,4 -1,0 0,8 3,5 3,0 3,0 9,1 1,5 -1,9 -0,9 5,8 7,8 0,8 0,3 0,9 1,5 2,0 -2,2 -0,4 3,6 -5,9 10,9 -2,2 -6,3 1,3 4,0 5,4 0,9 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj -17,7 17,7 19,8 17,3 8,3 26,0 18,6 17,1 28,8 14,9 23,1 8,6 7,5 7,0 31,1 26,0 20,0 77,2 6,6 -2,0 12,7 30,7 9,8 25,8 34,0 26,9 18,5 19,5 4,3 2,9 39,0 29,1 9,7 11,2 5,4 0,1 - -

Stavbe 2,4 27,6 16,8 40,0 9,4 30,7 25,5 16,5 28,5 2,4 18,7 6,0 3,1 11,3 44,8 30,4 17,7 65,5 19,7 3,9 13,1 29,3 8,5 27,7 29,6 28,5 7,0 6,4 -7,5 -4,0 44,9 20,7 6,7 5,7 5,6 -14,5 - -

Gradbeni inženirski objekti -24,8 14,4 21,1 9,1 8,3 25,0 13,3 17,8 29,4 20,5 24,1 10,1 10,0 5,5 26,4 23,8 24,9 79,4 -1,0 -5,5 12,5 31,5 11,2 25,1 36,5 26,8 23,6 25,4 9,6 5,8 32,9 32,7 11,0 13,8 5,8 7,4 - -

TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v %

Storitve skupaj 5,0 8,2 8,2 7,9 8,2 10,1 7,3 8,5 8,8 8,2 7,8 5,7 8,1 6,8 11,5 10,3 8,6 11,2 5,3 5,7 9,9 8,4 7,3 9,0 10,0 7,3 11,6 7,7 5,7 7,5 10,7 5,7 10,3 4,5 2,6 9,2 - -

Promet in skladiščenje 3,6 10,8 9,3 9,8 10,9 11,4 8,6 10,1 9,6 9,0 8,4 6,0 11,2 8,8 15,3 12,4 6,5 13,5 6,3 6,5 11,8 8,0 10,7 12,3 8,7 7,8 13,8 9,3 3,6 8,7 12,6 4,5 12,9 5,1 0,5 8,3 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 3,5 5,8 3,9 7,7 4,5 7,2 6,1 1,0 4,2 4,6 4,9 5,8 4,3 3,6 8,8 6,5 6,7 5,2 4,7 8,1 2,2 2,6 -1,6 7,0 4,2 1,6 6,1 3,5 4,3 8,4 3,9 2,6 8,2 7,5 1,9 2,3 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti -0,8 3,7 16,1 3,4 1,2 7,8 10,9 18,5 16,5 17,3 11,2 2,9 -2,2 3,9 7,4 3,9 11,6 15,5 9,5 8,5 23,0 19,4 13,8 11,5 24,1 14,7 22,0 16,7 14,2 8,0 13,4 12,2 8,3 -1,8 2,8 23,9 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 7,7 12,2 7,3 12,3 9,2 15,6 8,5 11,2 7,9 2,0 2,6 4,6 7,6 8,5 14,7 22,6 10,1 12,7 9,6 4,1 8,7 13,6 11,3 8,1 11,4 4,3 4,7 -2,7 4,0 0,9 4,0 2,7 7,1 3,6 3,4 5,8 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 6,7 8,5 8,1 7,8 10,0 6,0 3,9 7,8 8,3 11,7 10,2 5,6 11,6 7,6 8,5 8,7 0,9 5,7 2,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,5 14,6 6,4 12,0 4,5 0,7 8,0 - -

Trgovina na drobno 4,4 7,4 4,6 8,3 8,1 2,2 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 6,7 7,8 7,2 2,7 6,2 -1,6 -1,0 -2,2 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 21,8 14,1 11,6 12,7 13,5 14,6 12,3 15,9 15,8 3,3 9,0 2,7 18,9 10,5 21,6 16,1 6,3 14,2 12,0 11,1 19,2 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,4 -4,1 -0,1 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 3,5 6,9 9,3 5,7 8,8 5,0 4,1 8,8 9,2 14,6 11,6 5,9 10,8 5,6 7,7 7,3 0,1 7,2 2,3 3,1 10,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,5 16,5 7,7 12,4 3,8 2,1 11,7 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 8,5 12,3 10,5 19,4 12,8 8,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 4,4 14,9 7,1 6,8 7,7 11,3 6,0 -0,7 2,0 5,4 20,2 7,6 11,5 10,3 15,4 13,1 17,0 13,9 -2,1 10,7 0,9 8,6 -4,4 8,5 0,9 - -

Domači gostje, prenočitve 3,3 5,0 -0,1 6,5 3,3 6,4 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 -3,8 5,5 -4,2 15,2 0,3 3,5 11,1 -3,9 -12,2 7,5 0,5 2,2 -3,4 -2,4 2,1 -1,3 5,5 3,8 -8,8 12,7 6,9 -14,4 4,0 -1,6 -7,6 - -

Tuji gostje, prenočitve 11,5 16,1 15,4 26,0 16,6 9,8 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 7,5 18,5 11,7 2,9 13,6 16,9 3,2 2,5 13,0 4,5 28,4 9,9 17,1 14,6 20,1 20,8 24,9 20,2 2,0 8,8 -2,7 19,2 -7,2 12,5 3,6 - -

Nominalni prihodek v gostinstvu 11,0 8,9 7,1 11,7 9,2 6,4 6,5 6,7 8,0 6,6 10,1 7,5 11,3 4,3 6,5 7,2 5,7 10,8 3,7 5,2 6,7 8,5 5,2 6,3 8,4 9,6 5,3 7,9 6,9 5,0 15,8 10,0 7,7 4,4 10,2 6,4 - -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 465,7 518,7 524,8 119,8 135,2 155,0 110,9 122,0 140,9 151,0 118,5 127,0 42,3 47,1 57,6 48,4 49,0 37,2 34,0 39,7 39,6 41,5 40,9 42,9 42,2 55,8 59,3 45,3 46,4 39,8 36,7 42,0 42,9 42,8 41,3 52,3 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 5,5 12,5 11,9 11,3 12,1 15,7 14,0 12,9 9,8 10,8 9,9 6,6 11,7 12,6 15,4 16,1 15,6 15,8 14,2 12,0 13,2 12,2 13,4 10,5 10,6 8,2 11,5 9,9 10,9 12,1 8,9 8,8 6,7 7,7 5,4 6,8 6,0 4,8

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 6 10 8 8 9 13 12 9 4 8 4 0 8 10 12 13 13 13 13 10 9 8 9 5 6 2 10 7 6 7 2 3 0 3 -3 0 0 -1

v gradbeništvu -10 12 22 10 18 18 24 25 25 24 24 21 25 23 27 29 28 24 24 23 25 26 24 24 25 25 24 23 26 25 25 23 23 20 20 21 19 20

v storitvenih dejavnostih 19 25 25 25 24 28 22 25 21 19 17 12 17 18 22 13 20 22 22 23 25 25 26 23 22 17 19 23 16 17 17 16 12 12 13 10 9 10

v trgovini na drobno 19 21 14 18 22 26 18 12 13 13 22 20 19 24 27 30 21 32 18 5 12 2 23 11 11 16 18 9 13 27 16 24 14 26 19 18 24 20

potrošnikov -14 -4 -2 -5 -4 0 0 1 -5 -6 -5 -6 -4 -3 0 -1 1 2 0 -1 1 0 1 -2 -4 -9 -7 -6 -4 -3 -5 -6 -7 -6 -5 -5 -7 -11

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; .

(25)