maj 20 10 , št . 5 , let
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik
Prispevke so pripravili:
mag. Jure Brložnik, Matevž Hribernik, mag. Gonzalo Caprirolo (Mednarodno okolje); Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Maja Kozar (Javne finance); Matevž Hribernik (Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2010), Judita Mirjana Novak (Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2009)
Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop
Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar
Naklada: 170 izvodov
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Tekoča gospodarska gibanja ...5
Mednarodno okolje ... 7
Gospodarska gibanja v Sloveniji ...10
Trg dela ...16
Cene ...19
Plačilna bilanca ...21
Finančni trgi ...23
Javne finance ...25
Izbrane teme ...29
Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2010 ...31
Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2009... 32
Statistična priloga ...35
Okvirji Okvir 1: Odziv evrskega območja na grško krizo in zagotavljanje stabilnosti evra ... 8
Okvir 2: Gospodarska rast v prvem četrtletju 2010 ... 11
Okvir 3: Trg nepremičnin ... 14
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.
V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.
Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.
Aktualno
V prvem četrtletju letos se je rahlo okrevanje evropskega gospodarstva nadaljevalo, saj se je BDP v evrskem območju po prvi oceni Eurostata povečal za 0,2 %, prvič po začetku krize pa je bil višji tudi medletno (0,5 %).
Glavni dejavnik rasti ostaja tuje povpraševanje, kar pozitivno vpliva na evropski izvoz oz. na industrijsko proizvodnjo.
Negotovost glede nadaljnjega okrevanja pa ostaja precejšnja, predvsem zaradi javnofinančnih težav v nekaterih članicah. Po pomladanski napovedi EK se primanjkljaj javnih financ v povprečju EU povečal z 0,8 % BDP pred krizo v letu 2007 na 7,2 % BDP letos, javni dolg pa je v tem obdobju narasel skoraj za tretjino na 79,6 % BDP. Grška kriza, ki je v prvem četrtletju letos ogrozila stabilnost celotnega evrskega območja, je privedla do usklajene akcije vlad EU in ECB in opozorila na nujnost čimprejšnjih sprememb v koordinaciji fiskalnih politik, kljub temu negotovost na mednarodnih finančnih trgih še ostaja prisotna in predstavlja dejavnik tveganja za nadaljnje gospodarsko okrevanje v evrskem območju.
V Sloveniji v prvem četrtletju še ni bilo znakov okrevanja gospodarske aktivnosti. V prvem četrtletju se je
BDP v primerjavi s predhodnim četrtletjem realno znižal za 0,5 % (po popravljenih desezoniranih podatkih že drugo četrtletje zapored) in je bil tudi nižji kot v enakem obdobju lani (za 1,2 %), kar kaže, da je bila raven gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju letos najnižja od začetka gospodarske in finančne krize. Izboljšanje v mednarodnem okolju je spodbudno vplivalo na slovenski izvoz, potrjujejo pa se naša pričakovanja iz Pomladanske napovedi, da ovire za hitrejšo rast izhajajo iz domačega okolja. Razlike v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se kažejo tudi na rezultatih po posameznih dejavnostih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih in v prometu je bila v prvem četrtletju letos višja kot v enakem obdobju lani, kar lahko povežemo s krepitvijo izvoza blaga. S slabimi razmerami v gradbeništvu in na trgu dela pa so povezani medletni padci v dejavnostih trgovine, gostinstva, poslovnih storitev na področju arhitekturnega projektiranja in rudarstva. Z izjemo zdravstva in socialnega skrbstva se je nadaljevala rast dodane vrednosti v dejavnostih javnih storitev. Takšna gibanja potrjujejo pričakovanja iz Pomladanske napovedi UMAR, da bo okrevanje počasno, pri čemer nismo izključili tudi padcev v posameznih četrtletjih, in kažejo na to, da je napoved glede 0,6-odstotne gospodarske rasti v letošnjem letu, čeprav najnižja v primerjavi z napovedmi ostalih institucij, še vedno uresničljiva.
Število formalno delovno aktivnih se je tudi marca ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec, v prvem četrtletju pa je bilo povprečno število delovno aktivnih po statističnem registru medletno nižje za 3,8 %;
število registriranih brezposelnih, ki se je maja nekoliko zmanjšalo, pa se giblje nekaj pod 100.000. Marca se
je nadaljevalo upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu ter v finančnih in zavarovalnih dejavnostih ter rast zaposlenosti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v javnih storitvah. Število registriranih brezposelnih je konec maja znašalo 98.401. Tudi po anketi o delovni sili se je v prvem četrtletju letos število delovno aktivnih še zmanjševalo in število brezposelnih povečevalo.
Marca je bila rast povprečne plače visoka, kar je bila posledica visoke rasti plač v zasebnem sektorju, skupna povprečna plača pa je bila višja tudi medletno. Višja povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju
marca je običajna, delno zaradi večjega števila delovnih dni, delno pa zaradi izplačil za ugotovljeno poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu, ki se običajno izplačujejo v tem mesecu. Letos je k opazno višji rasti bruto plače sektorja (6,9 %) prispeval tudi dvig minimalne plače. V prvem četrtletju je znašala medletna rast skupne bruto plače 3,7 %, kar je 1,8 o. t. manj kot v enakem obdobju lani, pri tem pa je bila rast plač zasebnega sektorja (5,0 %) ob prisotnosti učinka osnove in sprememb v strukturi zaposlenih višja od primerljive rasti v javnem sektorju (-0,6 %).
Ob 0,4-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija z 2,3 % aprila znižala na 2,1 % maja. V
prvih mesecih letos se je inflacija v Sloveniji povečala nekoliko bolj kot na ravni evrskega območja, kjer je medletna inflacija maja znašala 1,6 %. Ključne razlike se ohranjajo v prispevku cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki imajo večjo utež v našem indeksu cen življenjskih potrebščin. Nekoliko bolj so se pri nas tudi zaradi hitre rasti cen komunalnih storitev povišale še cene storitev. Med ostalimi skupinami cen pa v Sloveniji izstopajo cene obleke in obutve, ki so imele v petih mesecih letos večji prispevek k inflaciji od pričakovanega.
Kreditna aktivnost domačih bank se je aprila ohranila na ravni iz prvega četrtletja letos. V nasprotju z
marcem je aprila pretežen del neto tokov posledica zadolževanja podjetij in NFI, zadolževanje prebivalstva pa se je
precej umirilo. Na strani virov financiranja so banke še naprej neto odplačevale tuje kredite, vloge države so že tretji
mesec zapored beležile neto odliv, ponovno pa je nekoliko upadel tudi obseg depozitov prebivalstva. Večje prilive so
dosegli izdani dolžniški vrednostni papirji, kar je posledica izdane obveznice ene izmed bank v višini 750 mio EUR,
po naši oceni pa je s tem povezana tudi krepitev bančnih depozitov in kreditov domačih bank v domačem bančnem
sektorju.
V prvih štirih mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 3,8 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani, po podatkih konsolidirane bilance MF pa je v dveh mesecih letos razkorak med prihodki in odhodki znašal 438 mio EUR. Prihodki iz davkov in prispevkov za socialno varnost so
se aprila glede na marec opazno povečali, kar je posledica zelo nizkih prilivov marca, ko so se realizirali prvi učinki
poračunov davkov na podlagi lanskih poslovnih rezultatov in učinka hitrejših vračil davka na dodano vrednost
zaradi zakonskega skrajšanja rokov za vračila davka s 60 na 21 dni. Gibanja javnofinančnih prihodkov iz začetka
leta tako kažejo, da bodo do konca leta javnofinančni prihodki manjši od načrtovanih v proračunskih dokumentih,
zaradi česa je vlada že sprejela izhodišča za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2010. Po konsolidirani
bilanci so bili prihodki v prvih dveh mesecih medletno višji za 2,3 %, odhodki pa za 6,0 %.
tek oč a gosp odarsk
Slika 1: Gospodarska rast v pomembnejših trgovinskih partnericah
Mednarodno okolje
V prvem četrtletju letos se je rahlo okrevanje gospodarstva evrskega območja pričakovano nadaljevalo, saj se je BDP po prvi oceni Eurostata povečal za 0,2 %, prvič po začetku krize pa je bil višji tudi medletno (0,5 %). Izmed naših pomembnejših trgovinskih partneric je bilo četrtletno povečanje BDP v prvem četrtletju večje od pomladanskih napovedi EK v Nemčiji in Italiji, nižje pa v Franciji in Avstriji.
Glavni dejavnik okrevanja ostaja tuje povpraševanje, kar na izdatkovni strani BDP pozitivno vpliva na izvoz, na proizvodni strani BDP pa na industrijsko proizvodnjo, ki se je v prvem četrtletju precej okrepila. Po precejšnjem z vremenom pogojenem padcu februarja se je marca občutneje povečala tudi vrednost opravljenih gradbenih del, ki pa ostaja precej nižja kot v enakem obdobju lani. Izboljševanje kazalnikov razpoloženja pa se je maja začasno prekinilo, kar je predvsem posledica povečanega nezaupanja v evrsko območje, povezanega z negotovostjo glede zagotavljanja vzdržnosti javnih
0,2 0,2
0,1
0,5
0,0
-0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8
EMU Nemčija Francija Italija Avstrija
Četrtletna rast, v %
Vir: Eurostat, EC Spring Forecasts (maj 2010).
Q1 10 Q4 09 Q3 09 Q2 09 Q1 10 napoved
Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast
Realna rast BDP, v % EU EMU DE IT AT FR UK ZDA CZ HU PL RUS
2009 dejanska rast -4,2 -4,1 -5,0 -5,0 -3,6 -2,2 -4,9 -2,4 -4,2 -6,3 1,7 -7,9
2010
UMAR mar 10 0,8 0,8 1,3 0,7 1,1 1,3 0,6 3,1 1,2 -0,2 2,6 3,5
IMF apr 10 1,0 1,0 1,2 0,8 1,3 1,5 1,3 3,1 1,7 -0,2 2,7 4,0
EK apr 10 1,0 0,9 1,2 0,8 1,3 1,3 1,2 2,8 1,6 0,0 2,7 3,7
CONS maj 10 1,1 1,1 1,6 0,8 1,3 1,5 1,3 3,3 1,6 0,1 2,9 5,1
OECD maj 10 n.p. 1,2 1,9 1,1 1,4 1,7 1,3 3,2 2,0 1,2 3,1 n.p.
2011
UMAR mar 10 1,6 1,4 1,6 1,1 1,5 1,6 1,9 3,0 2,6 2,8 3,0 4,0
IMF apr 10 1,8 1,5 1,7 1,2 1,7 1,8 2,5 2,6 2,6 3,2 3,2 3,3
EK apr 10 1,7 1,5 1,6 1,4 1,6 1,5 2,1 2,5 2,4 2,8 3,3 4,0
CONS maj 10 1,7 1,5 1,7 1,1 1,7 1,6 2,3 3,1 2,6 2,6 3,4 4,6
OECD maj 10 n.p. 1,8 2,1 1,5 2,3 2,1 2,5 3,2 3,0 3,1 3,9 n.p.
Vir: UMAR Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2010, marec 2010; Consensus Forecasts, maj 2010; Eastern Europe Consensus Forecasts, april 2010; IMF World Economic Outlook, april 2010; EC Spring Forecasts, maj 2010, OECD Economic Outlook, maj 2010.
financ v nekaterih državah članicah. Negotovost glede okrevanje evropskega gospodarstva je maja potrdil tudi OECD, ki je objavil svoje nove napovedi gospodarske rasti. Njihova napoved za evrsko območje je sicer najbolj optimistična izmed mednarodnih institucij, a vseeno nižja od napovedi za ZDA, Japonsko in ostale neevropske članice OECD.
Po napovedih EK bo javnofinančni primanjkljaj v EU letos za 6,4 o. t. večji kot pred začetkom krize leta 2007 in bo znašal 7,2 % BDP (evrsko območje 6,6 % BDP). Glavna razloga za poslabšanje salda javnih financ sta delovanje avtomatskih stabilizatorjev (znižanje davčnih prihodkov in višji izdatki za socialno zaščito) in sprejemanje protikriznih ukrepov.
Leto 2007 je enajst držav članic EU končalo s presežkom, Slovenija je imela izravnane javne finance, le v dveh članicah EU pa je primanjkljaj že presegal 3,0 % BDP.
Do poslabšanja javnofinančnega položaja je prišlo ob koncu leta 2008, ko se je kriza že začela. V obdobju treh let od leta 2007 do 2010 bo po napovedih EK prišlo do največjega poslabšanja salda javnih financ na Irskem, v Španiji, na Cipru in na Danskem. Države članice so v krizo Slika 2: Saldo javnih financ v državah članicah EU
-14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8
IE ES CY DK UK FI
LV LT
LU NL
EU SI
EA PT SE RO PL FR DE CZ EE BE AT GR SK IT BG MT HU
Saldo javnih financ, v % BDP
2010 2007
Vir: Eurostat, EC Spring Forecasts (maj 2010).
Opomba: Razvrščene po velikosti poslabšanja med leti 2007 in 2010.
Okvir 1: Odziv evrskega območja na grško krizo in zagotavljanje stabilnosti evra
Grška kriza, ki je v svojem razmahu v prvem četrtletju letos ogrozila stabilnost celotnega evrskega območja, je privedla do usklajene akcije vlad EU in ECB oz. do prilagajanja fiskalne in monetarne politike. Na začetku letošnjega leta se je začela povečevati donosnost do dospetja državnih obveznic nekaterih držav članic z relativno šibkim javnofinančnim položajem (Portugalska, Španija, Irska), evro pa se je znašel pod pritiskom finančnih trgov. Zato so države članice evrskega območja in ECB sprejele izredne ukrepe za stabilizacijo evrskega območja in ponovno vzpostavitev zaupanja. Po obdobju oklevanja so se voditelji držav članic evrskega območja na začetku maja dogovorili o 110 mrd EUR pomoči Grčiji s prvimi izplačili 19.
maja. Ob nadaljevanju tveganja širitve krize iz Grčije na ostale članice, znižanja vrednosti evra in zaradi oteženega dostopa evropskih poslovnih subjektov do ameriških dolarjev so članice evrskega območja in ECB ter tudi IMF sprejeli nadaljnje izredne ukrepe. Na ravni predsednikov vlad držav evrskega območja so se 10. maja dogovorili o oblikovanju trajnega okvira za reševanje kriz v evrskem območju in o razširitvi obstoječega fiskalnega okvira, s čimer bi zagotovili dolgoročno vzdržnost javnih financ. Ukrepi vključujejo vzpostavitev evropskega mehanizma za zagotavljanje finančne stabilnosti, vrednega 500 mrd EUR, s katerim bi zagotovili pomoč tudi ostalim državam članicam, ki bi imele težave z odplačevanjem dolga; dopolnitev obstoječega fiskalnega okvira za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ na podlagi priporočil EK; ter spremljanje dodatnih ukrepov za doseganje fiskalne konsolidacije v Španiji in na Portugalskem v letih 2010 in 2011.
V okviru sicer še ne dokončno določenega načina delovanja evropskega mehanizma za zagotavljanje finančne stabilnosti bo dostop do sredstev omogočen državam članicam, ki se soočajo z izrednimi javnofinančnimi razmerami. Aktiviranje sredstev bo podvrženo številnim pogojem, in sicer v kontekstu skupne pomoči EU in IMF in pod podobnimi pogoji, ki jih postavlja IMF v okviru svojih prisojnosti dajanja plačilnobilančne pomoči prizadetim državam. Mehanizem predvideva trajno komponento v vrednosti do 60 mrd EUR in začasno komponento z ročnostjo treh let, katere vrednost bo znašala do 440 mrd EUR, države članice pa bodo vanjo prispevale proporcionalno glede na velikost deleža v ECB.
Glede dopolnitve obstoječega fiskalnega okvira se je oblikovala posebna skupina pod vodstvom predsednika EU, ki naj bi pripravila predlog dopolnitve, in sicer gre za priporočila na treh področjih: preprečitev kriz, blaženje kriz in rešitev kriz. Glede preprečevanja kriz priporočila vsebujejo okrepitev preventivne dimenzije fiskalnega nadzora in okrepitev strukturnih reform s harmonizacijo proračunskega cikla v državah članicah evrskega območja (»European semester«). Na osnovi Programov stabilnosti in napovedi EK bo Svet EU identificiral glavne ekonomske izzive EU in evrskega območja ter podal strateške napotke za njihovo uresničitev, države članice pa naj bi ta priporočila upoštevale pri pripravi Programov o stabilnosti in rasti in Nacionalnih razvojnih programov. Med ostale predvidene ukrepe še spadajo nadzor nad izvajanjem strukturnih reform; uveljavitev sankcij proti članicam, ki ne bi dosegale napredka pri uveljavljanju srednjeročnih ciljev; preoblikovanje spremljanja makroekonomskih neravnovesij v strukturiran okvir nadzora, ki naj bi vključeval pregled uveljavljanja ukrepov in ga bo od sedaj izvajala Evroskupina; ter zagotavljanje večjega pomena javnega dolga in njegove vzdržnosti v okviru izvajanja postopka presežnega primanjkljaja. V okviru blaženja kriz se predvideva pospešitev sprejema kazni proti članicam, ki bodo redno kršile določila Pakta o stabilnosti in rasti; zamrznitev prejemanja sredstev iz kohezijskih skladov; oblikovanje pogojnosti pri črpanju sredstev EU proračuna (kar naj bi zagotavljalo pravočasno in učinkovito spodbudo za upoštevanje določil Pakta o stabilnosti in rasti); uporaba kohezijskih sredstev za okrepitev institucionalnih struktur in dvig učinkovitosti javne uprave. Glede reševanja kriz pa je v primeru, da bi bili ukrepi za preprečitev krize nezadostni predvidena finančna pomoč državi članici v obliki posojila. Slednje bi moralo biti
podvrženo natančnim pogojem glede potrebnih politik, ki naj bi imele za cilj reševanje temeljnih neravnovesij v državi članici. Nadaljnji ukrepi za reševanje kriz so še zagotovitev primerne mešanice fiskalne konsolidacije in krepitve fiskalnega upravljanja, vključno z davčno politiko;
stabilizacija finančnega sektorja; ter ostale politike, potrebne za ponovno vzpostavitev makroekonomske stabilnosti in zunanje kredibilnosti.
Do ključnih sprememb je prišlo tudi pri denarni politiki ECB. ECB je kot svoj prispevek k reševanju krize naredila dva koraka. Prvič, odstopila je od izhodne strategije in povečala sredstva za poslovne banke1 in v sodelovanju s FED ponovno vzpostavila operacije refinanciranja v
1 Izvedba 6-mesečne operacije dolgoročnejšega refinanciranja s polno dodelitvijo po obrestni meri, ki je določena kot povprečna izklicna obrestna mera v operacijah glavnega refinanciranja med trajanjem te operacije (do 12. maja je bilo dodeljenih 36 mrd EUR); izvedba rednih 3-mesečnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (26. maja in 30. junija) v obliki avkcije s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo.
Slika 3: Donosnost do dospetja državnih obveznic
2,5 3,5 4,5 5,5 6,5 7,5 8,5
maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj 09 avg. 09 nov. 09 feb. 10 maj 10
Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice, v %
Vir: Eurostat.
DE ES GR
PT IT
stopile z zelo različnim stanjem javnih financ, primanjkljaj pa bo letos največji v Združenem kraljestvu, na Irskem, v Španiji in Grčiji.
Vidno se povečuje tudi javni dolg v državah članicah EU in bo v primerjavi z letom 2007 narasel za skoraj tretjino na 79,6 % BDP (evrsko območje 84,7 % BDP). Predvideno relativno povečanje javnega dolga bo največje na Irskem, v Latviji, Združenem kraljestvu, Grčiji, Španiji in na Portugalskem. Povečanje javnega dolga je problematično predvsem v tistih državah članicah, ki so že v krizo stopile z visokim javnim dolgom in imajo hkrati zelo slabe obete za gospodarsko rast, kar velja predvsem za Grčijo, kjer naj bi se javni dolg letos povzpel na 124,9 % BDP, in tudi za Portugalsko. Javni dolg ostalih zgoraj izpostavljenih držav bo kljub precejšnjemu povečanju letos ostal nižji od povprečja EU.
Po daljšem obdobju zniževanja EURIBOR-a je maja prišlo do povišanja referenčne obrestne mere za evro na denarnem trgu, precej pa se je tudi zvišala obrestna mera LIBOR za medbančne depozite v ameriških dolarjih. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je maja zvišala prvič po 18 mesecih in je v povprečju meseca znašala 0,687 %, kar je na ravni iz januarja letos. Vrednost 3-mesečnega LIBOR za medbančne depozite v ameriških dolarjih se je maja povečala za polovico in je v povprečju meseca znašala 0,449 %. Obrestne mere najpomembnejših centralnih bank ostajajo nespremenjene (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %).
Slika 4: Javni dolg v državah članicah EU
0 20 40 60 80 100 120 140
IE LV UK GR ES PT LT EU NL FR EMU DK SI
RO FI BE IT DE HU LU SK CZ AT MT PL EE CY SE BG
Javni dolg, v % BDP
2010 2007
Vir: Eurostat, EC Spring Forecasts (maj 2010).
Opomba: Razvrščene po velikosti povečanja med leti 2007 in 2010.
dolarjih. Drugič, neposredni odkup javnih in zasebnih dolžniških vrednostnih papirjev ob dodatni sterilizaciji, kar so obrazložili z zavezanostjo držav članic spoštovanju fiskalnih ciljev in njihovo pripravljenostjo pospešiti
Okvir 1: Odziv evrskega območja na grško krizo in zagotavljanje stabilnosti evra - nadaljevanje
fiskalno konsolidacijo, kjer bi se to izkazalo za potrebno.
Ti ukrepi so preprečili še večji razmah krize, a so se hkrati pojavili resni dvomi o nasprotujočih ciljih ECB politike.
Maja je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Povprečni tečaj evra glede na ameriški dolar je maja znašal 1,2578 USD za 1 EUR, kar je 6,2 % manj kot aprila in 13,9 % manj kot decembra lani. Kljub zmanjševanju vrednosti evra glede na dolar v zadnjih mesecih pa je bil povprečni tečaj maja za 47,5 % višji kot junija 2001, ko je bila vrednost evra najnižja doslej. Vrednost evra se je maja znižala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 7,5 % na 115,99 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 1,9 % na 0,8576 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 1,1 % na 1,4179 CHF za 1 EUR).
Gibanje cen nafte je maja zaznamoval močan padec cen in velika nestabilnost, saj so se gibale v razponu med 67 in 88 USD za sod. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je maja znižala za 10,5 % na 75,94 USD/sod, izraženo v EUR pa za 3,7 % na 61,62 EUR/sod. Medletno je povprečna cena nafte, izražena v USD, višja za 32,5 %, izražena v EUR pa za 43,9 %.
Slika 5: Cena nafte in menjalni tečaj USD/EUR
0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6
0 20 40 60 80 100 120 140 160
jan.00 jan.01 jan.02 jan.03 jan.04 jan.05 jan.06 jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 USD za 1 EUR
EUR, USD
Vir: ECB, EIA, preračun UMAR Cena v USD
(leva os) Cena v EUR
(leva os) Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)
Gospodarska gibanja v Sloveniji
Marca je po desezoniranih podatkih prišlo do povečanja vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, ki so se z izjemo gradbeništva povečale tudi v povprečju prvega četrtletja. Marca se je po desezoniranih podatkih nadaljevala rahla rast vrednosti izvoza in uvoza blaga ter obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti, povečale pa so se tudi vrednosti ostalih kazalnikov, ki so se februarja vse znižale (vrednost opravljenih gradbenih del, realni skupni prihodek v trgovini na drobno in nominalni prihodek v trgovini na debelo). Medletno so bile marca vrednosti izvoza in uvoza blaga ter obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti precej višje kot februarja, kar je tudi posledica učinka nizke osnove. Medletno je bil marca že višji tudi realni skupni prihodek v trgovini na drobno, vrednosti ostalih treh kazalnikov pa so ostale nižje kot v enakem obdobju lanskega leta.
Blagovna menjava se je marca po desezoniranih podatkih ponovno povečala, v prvem četrtletju letos pa je bila po petih četrtletjih upadanja medletno višja. Rast nominalnega izvoza blaga se je marca ponovno okrepila in po desezoniranih podatkih znašala 5,3 %. Po petih četrtletjih upadanja je bil v prvem letošnjem četrtletju izvoz blaga višji tudi medletno (nominalno za 7,2 %).
Na to je vplival zlasti višji količinski obseg izvoza, kar je posledica okrevanja gospodarske aktivnosti v državah EU.
K medletno višjemu izvozu v države EU v prvem četrtletju (10,7 %) je največ prispevala rast izvoza proizvodnje vozil in električnih naprav, znake okrevanja pa kažeta tudi izvoz proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov ter izvoz proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas.
Države nečlanice EU je recesija prizadela kasneje, kar je po naši oceni glavni razlog, da je bil izvoz blaga v države nečlanice v prvem četrtletju letos še vedno medletno nižji, čeprav se je ta padec precej upočasnil (-1,2 %).
Slika 6: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji
70 75 80 85 90 95 100 105 110
maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj 09 avg. 09 nov. 09 feb. 10 maj 10
Desezoniran indeks 2008=100, 3-mesečne drseče sredine
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz blaga (nom.) Ind. proiz. predeloval. dej.
Vredn. opr. del v gradben. Sk. prihod. v trg. na drobno Prihodek v gostinstvu Prihodek v trg. na debelo
Nominalni uvoz blaga, ki okreva počasneje od izvoza in tudi z večjimi nihanji na mesečni ravni, se je marca ravno tako povečal (desezonirano za 2,8 %). Podobno kot izvoz je bil tudi uvoz prvič po začetku krize v prvem letošnjem četrtletju medletno višji (nominalno za 4,4 %). Tudi nominalna rast uvoza je predvsem posledica količinskih gibanj. Ocenjujemo, da je bil v prvem četrtletju ob večjem obsegu dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti medletno višji uvoz proizvodov za vmesno porabo, uvoz blaga za široko potrošnjo in investicije pa je ostal nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta.
Pogoji menjave blaga1, ki so se od prvega četrtletja leta 2009 medletno izboljševali, so bili v prvem četrtletju letos medletno nespremenjeni. Ob krepitvi globalnega povpraševanja so bile evrske cene soda nafte Brent in ostalih primarnih surovin v povprečju prvega četrtletja medletno višje, in sicer za 59,2 % oz. 21,0 %.2 Cene slovenskih industrijskih proizvajalcev na tujem trgu, ki so manj volatilne, so bile še vedno medletno nižje. Ob takšnem gibanju cen so bile izvozne in uvozne cene v prvem četrtletju letos medletno višje za 0,3 %.
V prvem letošnjem četrtletju je storitvena menjava ostala nižja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Medletni padec izvoza storitev, ki je bil v četrtem četrtletju lani še visok (-12,3 %), se je v prvem četrtletju letos precej upočasnil (-1,3 %). K rasti izvoza sta predvsem prispevala izvoz železniškega in cestnega transporta, medtem ko je izvoz potovanj medletno stagniral. Prispevek skupine ostalih storitev je bil negativen, kar je bila skoraj v celoti Slika 7: Blagovna menjava
-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10
Prispevek k medletni nominalni rasti, v o.t.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
EU Nečlanice EU
1 Pogoji menjave blaga se lahko spremljajo na podlagi zunanjetrgovinske statistike in statistike nacionalnih računov, zato nastajajo razlike pri izračunu sprememb realne vrednosti blagovne menjave. Tokrat navajamo implicitne deflatorje izvoza in uvoza iz statistike nacionalnih računov, saj je tako zagotovljena primerljivost realnih gibanj v okviru izdatkovne strukture BDP.
2 Evrske cene za primarne surovine so lasten preračun dolarskih cen IMF indeksa cen primarnih surovin.
Okvir 2: Gospodarska rast v prvem četrtletju 2010
Realno znižanje BDP v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim in še nižji BDP kot v enakem obdobju lani kaže, da je bila raven gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju letos najnižja od začetka gospodarske in finančne krize. V prvem četrtletju letos je BDP v primerjavi s predhodnim četrtletjem po podatkih SURS upadel za 0,5 %, medletno pa je bil nižji za 1,2 %. S podatkom za prvo četrtletje so bili objavljeni tudi nekoliko spremenjeni podatki o gibanju BDP med posameznimi četrtletji za nazaj, ki kažejo, da BDP z izjemo tretjega četrtletja 2009, ko se je minimalno povečal (0,1 %), že vse od četrtega četrtletja 2008 upada. S tem je bila gospodarska aktivnost v Sloveniji v prvem četrtletju letos tudi na najnižji ravni od začetka krize. Po pričakovanjih so pozitivni signali sicer že izhajali iz povečanega tujega povpraševanja, medtem ko je domača potrošnja še vedno manjša kot v enakem obdobju lani. Takšna gibanja potrjujejo pričakovanja iz Pomladanske napovedi UMAR, da bo okrevanje počasno, pri čemer nismo izključili tudi padcev v posameznih četrtletjih, in kažejo na to, da je napoved glede 0,6-odstotne gospodarske rasti v letošnjem letu, čeprav najnižja v primerjavi z napovedmi ostalih institucij, še vedno uresničljiva.
Izboljšanje v mednarodnem okolju, kjer se je okrevanje v glavnih partnericah EU že začelo, je spodbudno vplivalo na slovenski izvoz, medtem ko se potrjujejo pričakovanja, da ovire za hitrejšo rast izhajajo iz domačega okolja. Slovenski izvoz je bil v prvem četrtletju realno za 4,5 % višji kot v enakem obdobju lani, kar je posledica krepitve povpraševanja po slovenskem blagu v državah EU, izvoz blaga na ostale trge pa je ostal medletno nižji, kar velja tudi za izvoz storitev. Rast uvoza je bila nekoliko nižja (3,8 %), k rasti pa je po naši oceni največ prispevala krepitev uvoza blaga za vmesno porabo v proizvodnji izvozno naravnanih predelovalnih dejavnostih, saj je bilo domače povpraševanje in z njim povezane komponente uvoza še šibko. Gospodinjstva so ohranila potrošnjo na ravni lanskega prvega četrtletja, saj ob slabih razmerah na trgu dela niso bila naklonjena povečanju trošenja. Investicijska dejavnost je bila realno za desetino nižja kot v enakem obdobju lani, pri tem so gradbene investicije pričakovano medletno upadle (-13,3 %) bolj kot investicije v stroje in opremo (-6,6 %). V gradbeništvu nekatere pozitivne znake že opažamo pri nestanovanjskih stavbah, ki je bil tudi prvi segment gradbeništva, v katerem se je v krizi aktivnost začela zniževati. Gradnja inženirskih objektov in stanovanjska gradnja pa ob velikih zalogah neprodanih stanovanj in trenutnih razmerah na trgu nepremičnin še ne kažeta znakov izboljševanja.
Razlike v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se kažejo tudi na rezultatih po posameznih dejavnostih.
Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih in v prometu je bila v prvem četrtletju letos višja kot v enakem obdobju lani, kar lahko povežemo s krepitvijo izvoza blaga. S slabimi razmerami v gradbeništvu in na trgu dela pa so povezani medletni padci v dejavnostih trgovine, gostinstva, poslovnih storitev na področju arhitekturnega projektiranja in rudarstva. Z izjemo zdravstva in socialnega skrbstva se je nadaljevala rast dodane vrednosti v dejavnostih javnih storitev, ki so tudi ene redkih dejavnostih z medletno rastjo števila zaposlenih v tem obdobju. Število zaposlenih je bilo po statistiki nacionalnih računov v prvem četrtletju letos skupaj za 3,5 % nižje kot pred letom, z največjimi znižanji v dejavnostih, kjer je bil od začetka krize padec gospodarske aktivnosti največji, in sicer v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, pa tudi v rudarstvu.
Slika 8: Rast BDP Slika 9: Struktura rasti dodane vrednosti
-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10
Realna rast, v%
Vir: SURS.
Četrtletna rast Medletna rast
-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8
Q1 08 Q1 09 Q1 10
Prispevki k rasti, v o.t.
Vir: SURS. Opomba: glej seznam kratic.
Predelovalne dejavnosti (D) Gradbeništvo Tržne storitve (G-K) Javne storitve (L-P) Ostalo (A,B,C,E)
posledica padca izvoza gradbenih storitev, zaradi česar je bil izvoz storitev medletno nižji. Po skromnem medletnem padcu v lanskem četrtem četrtletju (-3,1 %) je bil uvoz storitev v prvem letošnjem četrtletju medletno rahlo višji (0,3 %). K rasti uvoza je prispeval le uvoz transportnih storitev. Medletno nižja sta bila uvoz potovanj in uvoz skupine ostalih storitev.
Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je marca znova okrepil in v prvem četrtletju tudi rahlo presegel obseg iz enakega četrtletja lani. V prvem četrtletju se je proizvodna aktivnost ob januarskem skrčenju rahlo povišala glede na predhodno četrtletje (višja za 0,5 %, desezonirano), s čimer se je nadaljevala šibka in postopna krepitev iz druge polovice preteklega leta. Raven iz enakega obdobja predhodnega leta pa je prvič od zadnjega četrtletja 2008 rahlo presegla (za 0,3 %, delovnim dnem Slika 10: Storitvena menjava
-20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10
Medletna nominalna rast, v %
Vir: BS, preračuni UMAR.
Izvoz storitev Uvoz storitev
Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v % 2009 III 10/
II 10 III 10/
III 09 I-III 10/
I-III 09
Izvoz1 -18,2 23,3 12,6 5,4
-blago -19,2 24,4 15,6 6,9
-storitve -14,3 18,4 -0,3 -1,3
Uvoz1 -23,0 18,1 9,3 4,1
-blago -25,9 18,3 10,4 4,8
-storitve -3,9 17,4 2,6 0,3
Industrijska proizvodnja -16,9 3,92 6,63 -0,43 -v predelovalnih dejavnostih -18,1 4,72 7,43 0,33 Gradbeništvo-vrednost
opravljenih gradbenih del -21,0 4,12 -19,73 -18,93 Trgovina–skupni realni
prihodek v trgovini na drobno -12,8 3,62 1,53 -1,83 Gostinstvo–skupni realni
prihodek v gostinstvu -11,3 -0,72 -0,93 -1,73 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR.
Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki.
prilagojeno). Proizvodna aktivnost v povprečju EU-27 je ob močnejši okrepitvi kot v Sloveniji v prvem četrtletju (za 3,2 %, desezonirano) tudi presegla raven iz enakega četrtletja lani (za 4,2 % delovnim dnem prilagojeno).
Tudi v naših največjih trgovinskih partnericah iz evrskega območja (Nemčija, Francija in Italija) je obseg proizvodnje presegel ravni iz enakega obdobja lani, kar je pozitivno prispevalo k obsegu proizvodnje bolj izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti v Sloveniji.
Ob krepitvi tujega povpraševanja so vrednosti tekočih kazalnikov večine izvozno usmerjenih panog v prvem četrtletju presegle ravni iz enakega obdobja lani, zaradi šibkejšega domačega povpraševanja pa vrednosti kazalnikov pretežno na domači trg usmerjenih panog ostajajo medletno nižje. Prihodki od prodaje na tujem trgu so se tudi v prvem četrtletju okrepili (za 3,1 %, desezonirano) in presegli raven iz enakega obdobja lani. V primerjavi s prvim četrtletjem 2009 so bila višja tudi nova naročila s tujega trga (za 16,9 %), manj pa so se povečala naročila z domačega trga (za 3,0 %).
Prihodki od prodaje na domačem trgu, ki so se okrepili za 1,3 % (desezonirano), so bili medletno še vedno nižji.
Sicer se je padanje proizvodnje vseh predvsem na domači trg usmerjenih panog v prvem četrtletju umirilo (lesna industrija je obseg proizvodnje povečala), v povprečju bolj izvozno usmerjenih panog pa je bila proizvodnja medletno višja. Med temi so bili padci proizvodnje manjši v tehnološko manj zahtevnih panogah, kjer je bilo zmanjšanje proizvodnje lani med največjimi. V preostalih tehnološko manj zahtevnih in v večini tehnološko bolj zahtevnih panog je bil obseg proizvodnje medletno večji. Ravni iz prvega četrtletja lani so najbolj presegle proizvodnja vozil in plovil ter proizvodnja IKT in električnih naprav, kjer je bil obseg proizvodnje medletno večji že v zadnjem četrtletju lani.
Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je maja znova izboljšal, k čemur so prispevali boljši obeti za prihodnje Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti
-28 -24 -20 -16 -12 -8 -4 0 4 8 12
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 2010
Rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Medletna Desezonirana medčetrtletna
Slika 12: Prihodki od prodaje in obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti
-20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20
Domači trg Evrsko
območje Območje tujih valut
Izrazito izvozno usmerjene
Zmerno izvozno usmerjene
Predvsem na domači
trg usmerjene
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Q4 09/Q4 08 Q1 10/Q1 09 Prihodek od prodaje po
geografskem območju
Obseg proizvodnje po izvozni usmerjenosti
mesece. Kazalniki stanj še vedno zaostajajo za dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi, kazalniki pričakovanj pa so se maja močno izboljšali in jih večinoma presegli (izjema ostaja kazalnik pričakovanega zaposlovanja). Najbolj sta se izboljšala kazalnika pričakovanega izvoza in skupnega povpraševanja, ki sta prispevala k izboljšanju kazalnika pričakovanega povpraševanja. Kljub pričakovani krepitvi proizvodnega obsega pa večina anketiranih podjetij še naprej pričakuje zmanjševanje števila zaposlenih.
V prvem četrtletju je bilo število zaposlenih medletno manjše za slabo desetino (za 9,3 %), najbolj v predvsem na domači trg usmerjenih dejavnostih (za 13,0 %). V izvozno usmerjenih panogah pa se je medletno zmanjševanje števila zaposlenih v primerjavi s četrtletjem prej bolj umirilo (z 11,2 % na 7,6 %).
Slika 13: Kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj 09 avg. 09 nov. 09 feb. 10 maj 10
Vrednost kazalnika, desezonirano
Vir: SURS.
Pričakovana proizvodnja Pričakovane cene Pričakovano zaposlovanje Pričakovan izvoz
Pričakovano skupno povpraševanje
Gradbena aktivnost se je marca okrepila, v povprečju prvega četrtletja pa se je ponovno znižala in je bila še vedno precej nižja kot v enakem obdobju lani. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih gradbenih del marca za 4,1 % višja kot februarja, glede na lanski marec pa je bila vrednost del nižja za 19,7 %. V prvem četrtletju skupaj je bila aktivnost v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 18,9 %, kar je podoben padec kot v predhodnih štirih četrtletjih. Medletno je bil upad aktivnosti največji v gradnji stanovanj (-37,2 %)3, kar je povezano z zalogami neprodanih stanovanj oz. razmerami na trgu nepremičnin. Poglobil se je upad v gradnji inženirskih objektov (-29,3 %), v gradnji nestanovanjskih stavb pa je
3 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb.
Slika 14: Vrednost opravljenih gradbenih del
90 100 110 120 130 140 150 160 170 180
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10
Indeks 2005=100, desezonirano
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gradbeništvo - SKUPAJ Stavbe - skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti
Slika 15: Površina stavb, predvidena z gradbenimi dovoljenji
0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 800.000 900.000 1.000.000
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10
V m2
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Nestanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe
Okvir 3: Trg nepremičnin
V prvem četrtletju 2010 je število evidentiranih tržnih prodaj stanovanj po dveh četrtletjih rasti, občutno padlo. Podatek o padcu prodaje stanovanj izhaja iz podatkov za rabljena stanovanja, ki jih spremlja GURS in iz podatkov za novozgrajena stanovanja, ki jih anketno spremlja SURS.
Medletno je bilo število transakcij sicer v obeh primerih višje, kar je predvsem posledica nizke osnove v letu 2009, ko je bil padec najgloblji. Vendar je ta raven transakcij za rabljena stanovanja še zmeraj za 39 % nižja od najvišje dosežene ravni v času konjunkture, pri novozgrajenih pa je ta raven skoraj za polovico nižja od vrha v tretjem četrtletju 2007. Število prodaj je padlo tudi pri vseh drugih vrstah nepremičnin, z izjemo lokalov. Čeprav je trg nepremičnin začel kazati prva znamenja oživljanja, se ponovno potrjuje, da trg ostaja šibak in nestabilen.
Cene prodanih rabljenih stanovanj in tudi cene novozgrajenih stanovanj so v prvem četrtletju 2010 ostale skoraj nespremenjene. Cene vztrajajo približno na ravni, ki je bila dosežena po občutnem padcu v prvem četrtletju 2009 in ki je približno tudi raven z začetka njihovega spremljanja v prvem četrtletju 2007. Glede na najvišjo doseženo raven cen so cene rabljenih stanovanj nižje za 6 %, cene novozgrajenih pa za 16 %. Signali o cenovnih gibanjih drugih vrst nepremičnin so mešani, bistvenih sprememb na trgu pa še ni opaziti.
Slika 16: Gibanje cen rabljenih in novozgrajenih stanovanj ter transakcij stanovanj
30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130
Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10
Indeks Q1 2007=100
Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR.
Cene SURS rabljena Cene SURS nova
Cene GURS Evid. transakcije GURS
Transakcije novih
bila v prvem četrtletju aktivnost medletno že višja (6,9 %).
Gradnja nestanovanjskih stavb je bil sicer prvi segment gradbeništva, v katerem se je v krizi aktivnost začela zniževati.
V prvem četrtletju 2010 se je z izdanimi gradbenimi dovoljenji predvidena površina stavb nadalje znižala. Glede na enako obdobje predhodnega leta je bila nižja za 10,1 %.
Skupna predvidena površina stanovanjskih stavb je bila nižja za 8,7 %, površina nestanovanjskih pa za 12,5 %.
Pri nestanovanjskih stavbah se je nadaljevalo zniževanje skupne površine trgovskih stavb, drugo četrtletje zapored pa je bila večja površina industrijskih stavb, kar kaže na krepitev poslovnih investicij.
Proizvodnja električne energije je bila aprila medletno višja za tretjino, poraba pa za 14,2 %. Proizvodnja je bila medletno kar za 33,1 % višja, in sicer zaradi lanskega aprilskega rednega remonta jedrske elektrarne.
Proizvodnja hidroelektrarn je bila skoraj za polovico nižja kot aprila lani (45,3 %), proizvodnja termoelektrarn pa je bila le malo višja (2,6 %). Poraba električne energije že četrti mesec zapored beleži medletno rast in se je do aprila okrepila na 14,2 % (tudi zaradi nizke osnove). Dobro tretjino povišanja porabe je prispevala za 46,7 % višja poraba neposrednih odjemalcev (kovinska industrija), skoraj dve tretjini pa ves ostali odjem elektrike, ki je bil višji za 10,9 %. Če v izračunu ne upoštevamo polovice proizvodnje nuklearke, ki gre na Hrvaško, smo aprila neto uvozili elektriko v višini 6,4 % porabe.
Skupni realni prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili4 se je po februarskemu zmanjšanju marca povečal (desezonirano), v prvem četrtletju skupaj pa se je medletni upad zaradi marčevske rasti umiril na 1,6 %. Skupni prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili je bil marca prvič po decembru 2008 medletno višji, kar je bila predvsem posledica višjega prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili zaradi izboljšane prodaje osebnih avtov (število prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo večje za 9,0 %, od tega prodaja fizičnim osebam za 5,8 %)5. Prav tako se je marca Slika 17: Proizvodnja in poraba elektrike
0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200
maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj 09 avg. 09 nov. 09 feb. 10 maj 10
V GWh
Vir: ELES; preračun UMAR.
TE NEK (50 %) HE Poraba
4 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le- teh (47+45).
5 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo aprila medletno večje za 10,4 % (fizične osebe za 1,1 %).
nadaljevalo umirjanje medletnega upada v trgovini na drobno6, in sicer tako v trgovini z motornimi gorivi kot tudi v trgovini z neživili, medtem ko je bil prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobakom prvič letos medletno višji.
Podobna gibanja kot marca smo medletno zabeležili tudi v povprečju prvega četrtletja. Tako je prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili presegel raven izpred leta dni, v trgovini na drobno pa se je upad prihodka medletno umiril v vseh večjih panogah, največji (skoraj desetino) pa je bil ponovno v prodaji motornih goriv. V nekaterih panogah trgovine na drobno smo zabeležili že medletno rast (v spec. prodajalnah z živili, pijačo in tobačnimi izdelki ter v spec. prodajalnah s tekstilom, oblačili, obutvijo in usnjenimi proizvodi). Do poslabšanja pa je prišlo v spec. prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, kjer je bil prihodek v prvem četrtletju medletno nižji prvič po letu 20017.
Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je po zmanjšanju februarja marca občutneje povečal (desezonirano), kar je poleg učinka lanske nizke osnove vplivalo na precejšnjo umiritev medletnega upada prihodka v prvem četrtletju.
Marčevsko povečanje nominalnega prihodka v trgovini na debelo (3,9 % desezonirano) je po naši oceni povezano tudi s povečanjem vrednosti opravljenih del v gradbeništvu. Marca je prihodek za 1,0 % zaostajal za ravnjo izpred leta dni, kar je za 12 o. t. manjši medletni padec kot mesec prej. V prvem četrtletju skupaj pa je bil glede na enako lansko obdobje nižji za 8,3 %.
Realni prihodek v gostinstvu se je marca zmanjšal (desezonirano), zaradi nizke lanske osnove pa se je v prvem
6 Po začasnih podatkih, ki niso na voljo za vse panoge trgovine na drobno in trgovine z motornimi vozili, poleg tega pa je v zadnjih mesecih prihajalo do občutnejših razlik do končnih podatkov, je bil prihodek v trgovini na drobno aprila za 2,3 % manjši kot aprila lani.
7 Izjema je bilo še drugo četrtletje leta 2007.
Slika 18: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh
-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10
Medletna rast, v %
Vir. SURS, preračuni UMAR.
Trgovina na drobno - skupaj Motorna goriva
Živila, pijače, tob. izd.
Neživila
Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr.
četrtletju še nadalje zmanjšal njegov medletni padec. V prvem letošnjem četrtletju je bil tako prihodek gostinstva po popravljenih podatkih medletno realno za 1,7 % nižji.
Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja ponovno povečala. Povečale so se vrednosti kazalnikov v vseh dejavnostih, z izjemo trgovine na drobno, kjer je vrednost ostala nespremenjena. Povečala se je tudi vrednost kazalnika v gradbeništvu, ki pa vseeno ostaja na izredno nizki ravni.
Slika 19: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu
-15 -12 -9 -6 -3 0 3 6 9 12 15
Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10
Medletna rast, v %
Vir. SURS, preračuni UMAR.
Prihodek v gostinstvu Prenočitve turistov skupaj Prenočitve- domači Prenočitve - tuji
Slika 20: Poslovne tendence
-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09 maj.09 avg.09 nov.09 feb.10 maj.10
Vrednost kazalnika, desezonirano
Vir: SURS.
Gospodarska klima Predelovalne dej.
Trg. na drobno Potrošniki
Storitvene dej. Gradbeništvo
