Univerzitetni klinični center Ljubljana

(1)

Predstavite v organizacijsk ih enot UKCL

Univerzitetni klinični center Ljubljana

(2)

7500 zaposlenih z enim ciljem: delati dobro za ljudi ... 1

Ponosni smo, da delamo v UKCL ... 2

V zdravstveni negi stremimo k odličnosti... 3

Z znanjem do sprotnega uvajanja sprememb in razvoja ... 4

Mejniki ob 35-letnici Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ... 6

Interna klinika ... 8

Kirurška klinika ...16

Nevrološka klinika ...24

Ginekološka klinika ...28

Pediatrična klinika ...31

Stomatološka klinika ...39

Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ...40

Očesna klinika ...41

Ortopedska klinika ...42

Dermatovenerološka klinika ...43

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ...44

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ...45

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo ...46

Klinika za nuklearno medicino ...46

Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo ...48

Klinični inštitut za radiologijo ...49

Reševalna postaja ...50

Služba bolniške prehrane in dietoterapije ...51

Lekarna ...52

Oskrbovalne službe ...52

Tehnično – vzdrževalne službe ...52

Strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve ...54

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

September 2010, številka 4

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik

mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor

prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

Darinka Klemenc, dipl. m. s.

Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

Lektoriranje

Apolonija Kališnik, prof. slov. jez.

in dipl.sploš. jez.

Fotografije

Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Matej Družnik in drugi Oblikovanje

Stvarnik, d.o.o. / Camera, d.o.o.

Tisk

Grafika Gracer d.o.o.

Naklada 10.000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu http://www3.kclj.si

Predstavitev organizacijskih enot UKCL

(3)

7500 zaposlenih z enim ciljem:

delati dobro za ljudi

Zapisati le nekaj besed o instituciji, ki se s 7500 zaposlenimi uvršča med največje organizacije v Sloveniji, je izredno težka naloga. Dosežki, napredki, pa tudi težave, so v tako veliki ustanovi del vsakdana. Univerzitetni klinični center Ljubljana je ena največjih bolnišnic v srednjeevropskem prostoru, v njem se zdravijo bolniki iz vseh regij, zaupajo pa nam tudi mnogi bolniki iz vsega sveta.

Po miselnem naštevanju vsega tistega, kar bi rad ob posebni izdaji internega glasila zapisal, bom omenil le nekaj dejstev: to, da v bolnišnici letno zdravimo več kot 100 tisoč bolnikov, dodatnih 750 tisoč jih pregledamo v ambulanti. Smo vrhunska medicinska ustanova, ki opravlja sekundarno in terciarno dejavnost, izobraževalna baza za vse profile zdravstvenih delavcev in omo- gočamo napredek medicinske stroke. Poleg strokovnih dosežkov lahko s ponosom govorimo o izpeljanih investicijah zadnjih let (nova Pediatrična klinika, Nevrološka klinika, v zaključni fazi gradnje je dolgo pričakovana Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo). Nobe- den izmed dosežkov pa ni tako pomemben kot to, da imamo znotraj naše institucije sodelavce, ki se v svoj »drugi dom« vračajo vsak dan. Okoli 7500 zaposlenih skrbi za tretjino vseh slovenskih bolnikov, nekoč ljubljanska regionalna bolnišnica pa je že vrsto let vrhunska ustanova za bolnike iz vse Slovenije. Naše sodelovanje želimo okrepiti tudi navzven in postati referenčni center za tujino.

Četudi smo se vsi skupaj na prehojeni poti srečevali z bolj ali manj težkimi trenutki, smo in vedno bomo poskrbeli za to, da bi bilo slovensko zdravstvo za bolnika dostopno. Naša vizija je ostati najbolj kakovostna in varna bolnišnica ter želeno mesto zdravljenja za bolnike. Enako skrbno, kot pišem o bolnikih, pa želim pisati tudi o naših sodelavcih: zavedamo se, da zidovi sami ne pomenijo nič. Zato danes, ko pišem uvodnik ob 35-obletnici glavne stavbe Univerzi- tetnega kliničnega centra Ljubljana, zahvalo podajam vsem vam, ki omogočate, da se bolniki počutijo dobro. Tako kot se počutijo dobro oni, pa želim, da se počutite tudi vi: zaradi nasmeha in prijaznega pozdrava sodelavca, sodelavke. Ko prestopimo prag službe, moramo težave pu- stiti drugje. Tukaj delamo drug za drugega s skupnim ciljem: nuditi pomoč tistim, ki v nas vidijo najpomembnejšo možno oporo.

Na naslednjih straneh želimo enotno in površno – ker prostor ne dovoljuje več – predstaviti ključno, kar se za našimi zidovi odvija vsak dan. Za boljšo orientacijo smo vsebino dopolnili z bistvenimi številskimi podatki. Da lahko tudi sami ocenite, kako pomembno delo in poslanstvo opravljamo skupaj.

Ob jubileju vsem skupaj čestitam in se vam iskreno zahvaljujem za dosedanji trud.

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKCL

(4)

2

Posebna izdaja internega glasila Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, september 2010

Ponosni smo, da delamo v UKCL

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL), katerega začetki segajo daleč nazaj v leto 1786, ko je bila ustanovljena Civilna bolnišnica v Ljubljani, je z vselitvijo v osrednjo stavbo, katere slavno- stna otvoritev je bila v novembru 1975, pridobil možnosti za uspešen strokovni razvoj ter pogoje za raziskovalno in izobraževalno delo.

V 35 letih, ki so minila od vselitve v osrednjo stavbo, je UKCL iz leta v leto strokovno močno napredoval in dosegel zavidljive strokovne uspehe tako v domačem kot tudi mednarodnem oko- lju. Danes predstavlja osrednjo bolnišnico v Republiki Sloveniji in izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarnem in terciarnem nivoju ter raziskovalno in izobraževalno dejavnost. S pomočjo svojih strokovnjakov omogoča prenos najnovejših znanj s področja medicine ter uvajanje novih metod diagnostike in zdravljenja.

V UKCL je zaposlenih 7500 sodelavcev. Od skupno 1247 zdravnikov je 748 zdravnikov specialistov in 499 zdravnikov specializantov in sekundarijev. Izobrazbena struktura zdravnikov je visoka in ustreza univerzitetnim bolnišnicam. Med zaposlenimi zdravniki je 5 akademikov, 279 doktor- jev znanosti, 151 magistrov ter številni redni in izredni profesorji, docenti in asistenti.

Poleg tega je v UKCL zaposlenih tudi 3549 medicinskih sester, 102 farmacevtska delavceva in 723 zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter 1992 nezdravstvenih delavcev.

Kot ena od največjih bolnišnic v srednjeevropskem prostoru UKCL bolnikom nudi vrhunsko raven zdravstvenih storitev, odkrivanje in zdravljenje redkih bolezni in uvajanje novih metod zdravljenja. V letih razvoja je svojo pozornost UKCL namenjal tudi počutju bolnikov v procesu zdravljenja, saj je želja ustanove ohranjati status bolnikom prijazne bolnišnice. Za to smo odgo- vorni vsi zaposleni. Delo v bolnišnici je timsko delo in vsak člen verige je pomemben in si v tem procesu zasluži vse spoštovanje. Prav tako pričakujemo, da bo vsak izmed nas vložil vso potreb- no dobro voljo in znanje, da bo naša ustanova še pridobivala na ugledu.

Ves čas svojega razvoja je UKCL izvajal izobraževalno dejavnost za potrebe Medicinske fakultete Ljubljana, Fakultete za zdravstvo in Fakultete za farmacijo ter drugih zdravstvenih šol na dodi- plomski in podiplomski ravni in v času svojega delovanja izobrazil številne strokovnjake.

Poleg izobraževalne dejavnosti je tudi na področju raziskovalne dejavnosti skozi leta napredoval in samo v zadnjem letu sodeloval v 52-tih raziskovalnih projektih in 24-tih raziskovalnih programih ter 19-tih mednarodnih projektih. Klinike in klinični oddelki so v letih 2009 in 2010 sodelova- li s 110 inštitucijami v okviru Evropske unije in izven nje. Strokovnjaki UKCL smo objavili številne znanstveno- raziskovalne članke, publikacije, predstavljali svoje delo in dosežke na neštetih do- mačih in mednarodnih srečanjih.

Obseg tega uvodnika je premajhen, da bi opisala vse naše dosežke in opravljeno delo na vseh področjih dejavnosti, ki jih opravlja naša ustanova. Vsekakor pa se mi zdi pomembno poudariti, da so vsi ti dosežki rezultat nesebičnega dela in truda generacij zaposlenih. Energija, ki je bila vložena, presega delovni čas na delovnem mestu. Za vsemi dosežki se skrivajo ure in dnevi in meseci žrtvovanega prostega časa. Žal ni orodij, s katerimi bi lahko vse to delo ustrezno na- gradili. Zato izkoriščam to priliko, da izrazim vsem iskreno zahvalo. Brez teh žrtvovanj ne bi bilo terciarja, ne kliničnosti in ne UKCL!

Vsem zaposlenim želim še veliko uspešnega dela in zadovoljstva tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju.

Prepričana sem, da smo lahko ponosni, da delamo v tako pomembni ustanovi.

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica UKCL.

(5)

V zdravstveni negi stremimo k odličnosti

Zdravstvena nega je področje dela medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, ki skozi celotno zgodovinsko obdobje predstavlja nepogrešljiv sestavni del zdravstvene obravnave. Te- meljno vodilo zdravstvene nege je skrb za pacienta, ki ga postavlja v središče dogajanja. Izvajalci zdravstvene nege stremimo k celostni in individualni obravnavi pacienta.

Ob besedi odličnost se nehote vprašamo, kaj odličnost v zdravstveni in v babiški negi sploh je?

Je to učinkovita organizacija zdravstvene nege, so to strokovni standardi dela, je to naša osebna, zunanja podoba ali pa je to naša zavezanost k humani, visoko etični naravnanosti do slehernega človeka, pacienta? Odgovor je en sam: odličnost je vse to, vendar ključni dejavnik predstavljajo ljudje, odlični posamezniki, ki s svojim znanjem, s svojimi dejanji in srčno kulturo pomagajo pacientu k hitrejši ozdravitvi ali povrnitvi zdravja.

Odlične so bile moje predhodnice, vodje nege bolnikov, stroke, ki smo jo v sedemdesetih letih poimenovali nega bolnika, danes pa govorimo o sodobni zdravstveni negi, ki si s podiplomskim študijem vztrajno odpira pot k samostojni znanstveni disciplini in ustanovitvi samostojnega znanstvenega polja.

Zgodovino zdravstvene nege v UKC Ljubljana so zaznamovale glavne medicinske sestre, vsaka na svoj edinstveni način. To so bile Mira Pridgar, Alja Fazarinc, Polona Zupančič, Jelka Mlakar in sedaj na tem delovnem mestu jaz. Vsem je skupno prizadevanje za učinkovito organizacijo dela, za vzpostavitev urejenega okolja. Zelo plodno je bilo obdobje ob osamosvojitvi Slovenije. Ob velikem navdušenju in želji po napredku smo izoblikovali vizijo in cilje bolnišnične zdravstvene nege ter se zavezali »prijazni bolnišnici«. Izdelani so bili prvi strokovni standardi, standardizacija opreme in pripomočkov, velik poudarek je bil na razvoju kadrov in na kakovosti v zdravstveni negi. Vzpostavljeno je bilo mrežno delovanje odgovornih medicinskih sester za področje bol- nišnične higiene, za področje izobraževanja v zdravstveni negi in za področje dokumentacije in informatike. Svet Kliničnega centra je sprejel Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege v UKC Ljubljana. Pomembni dosežki segajo tudi v zgodnejša obdobja.

Tako se je iz leta 1928 ohranil zapis iz Bolnišničnega hišnega reda, ki ga je izdala Splošna bolnica v Ljubljani, in ki je delno urejal tudi področje nege bolnikov: »Vsak sprejeti bolnik se na oddelku temeljito osnaži in če to dopuščajo njegove moči, tudi okoplje. V zelo zanemarjenih primerih se smejo pristriči tudi lasje in brada, pri ženskah se pristrižejo lasje le na odredbo zdravnika …«

Iz leta 1971 imamo Pravilnik o organizaciji nege bolnikov, ki ga je sprejel Svet Kliničnih bolnic in v 12. členu je zapisano: »V zavodu mora biti organizirana nepretrgana nega, po enotni metodi dela in enotni doktrini za ves zavod …« Pravilnik je bil vsebinsko zelo bogat.

Danes, v tretjem tisočletju, obdobju, ki ga najbolj zaznamuje vsesplošna gospodarska kriza, govorimo o procesni organiziranosti, timskem delu, kliničnih poteh bolnikov, ki vstopajo v proces obravnave. V ospredju je kultura varnosti in zaupnosti. Pomembni postajajo izidi zdravljenja, kakovost storitev. Ob vsem tem se medicinske sestre in babice zavedamo svoje neprecenljive vloge in velike odgovornosti. Odgovor na vse to je sistematično vzpostavljanje pogojev za mednarodno akreditacijo bolnišnice, kjer ima tudi zdravstvena nega pomembne naloge.

Erna Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKCL

(6)

4 Z znanjem do sprotnega

uvajanja sprememb in razvoja

Univerzitetni klinični center Ljubljana simbolizira strokovni vrh celotnega slovenskega zdravstvenega sistema, slovi kot izvajalec najzahtevnejših in inovativnih zdravstvenih storitev. Tudi za naše razmere predstavlja naravnost orjaško ustanovo, ki letno v bolnišnični dejavnosti obravnava več kot 100 tisoč bolnikov, opravi tričetrt milijona specialistično-ambulantnih ter diagnostičnih pregledov in posegov. Ob teh razsežnostih se toliko bolj zamislimo ob 35. obletnici njegovega delovanja. Iskrene čestitke vsem zaslužnim za doseženo raven!

Ob takem jubileju je seveda dovoljen pogled nazaj, v prvo polovico obstoja, ko je s svojimi vrhunskimi storitvami oskrboval veliko večje področje takratne države in privabljal bolnike tudi iz tujine. Slednje na naše veselje UKCL privablja tudi danes.

Vse od svojega začetka je bil vrhunska zdravstvena ustanova, s kakovostnimi zdra- vstvenimi storitvami je oskrboval 20 milijonov prebivalcev. Danes, ko deluje znotraj desetkrat manjše države, lahko njene meje preseže predvsem s svojim znanjem in strokovnostjo. Navsezadnje je danes Slovenija enakopravni del skoraj 500-milijonske evropske zveze držav in evropska zakonodaja bo tudi UKCL v kratkem omogočila, da brez posebnih ovir sprejema bolnike iz celotne Evropske unije. Bolniki se bodo za zdravljenje odločali glede na ugled ustanove, ta pa bo odvisen od dokazane kakovosti in cene zdravstvenih storitev. Odločilnega pomena na tej poti bo izpeljati postopek akreditacije.

Vem, da misel o tem, kako je kriza lahko priložnost ter izziv in ne le naravna nesreča, zaradi pogoste rabe zveni kot obrabljena fraza. Iskreno sem prepričan, da so tudi za UKCL ti turbulentni časi dobra priložnost, da ponovno definira svoje razvojne mo- žnosti ter jih prilagodi novim okoliščinam. V času, ki prinaša omejitve vsem akterjem, je pomembno, da svoje odločitve sprejemamo racionalno in argumentirano: z da- nimi, in ne z minimalnimi, sredstvi želimo doseči maksimalno možno. Zakaj ne bi ta velika in pomembna ustanova, ki je upravičeno v ponos vsem Slovencem, postala eden od referenčnih centrov širše regije?

Od začetka svojega ministrovanja sem že večkrat javno povedal, da je ključna točka mojega programa decentralizacija, prenos pristojnosti in odgovornosti z ministrstva na bolnišnice in zdravstvene domove. Verjamem v avtonomne zavode z avtonomni- mi vodstvi in močnim menedžmentom, predvsem srednjim, ki bo imel dovolj pristojnosti, da poskrbi za učinkovitejšo uporabo sredstev od današnje. Pri tem mislim zlasti na drugačen sistem plačevanja, ki bo mnogo manj birokratski in bolj vezan na število kakovostno opravljenih zdravstvenih storitev. Smer smo nakazali z modelom, ki smo ga vpeljali za preiskave z magnetno resonanco in računalniškim tomografom.

Sodelovanje izvajalcev, plačnika in regulatorja sistema bi lahko predstavljala podla- go za izdelavo modelov plačevanja storitev tudi v bodoče. Z umestitvijo kliničnih kazalnikov na podlagi kliničnih smernic in poti bo sistem plačevanja zaokrožen za uravnoteženje učinkovitosti in kakovosti. Osebna pričakovanja sodelovanja UKCL v tem procesu so potrebna in nujna.

(7)

Prepričan sem, da bomo ta pristop lahko širili tudi na druge zdravstvene storitve, v vmesnem času pa bistveno povečali variabilni del plač zdravstvenih delavcev. Le tako lahko presežemo neskončne razprave o tem časovnih dimenzijah in metrih opravljenega dela. Ustrezna nagrada zaposlenemu za kakovostno opravljeno delo v lastnem zavodu bo motiv dela v drugem zavodu minimalizirala, razen v okviru povezovanja in mreženja zavodov. Ta bo potreben v procesu re- organizacije zdravstvenega sistema zaradi zagotavljanja racionalnosti, dostopnosti in kakovosti.

Pomemben pa ni le način nagrajevanja oziroma plačevanja zdravstvenih storitev, še pomemb- neje je, katere storitve naročamo oziroma plačujemo. S tehnološkim napredkom se način in metode obravnave pacientov nenehno spreminjajo in dopolnjujejo, UKCL pa mora kot osrednja poučevalna in raziskovalna ustanova na področju zdravstva razvoju nenehno slediti, ga sprejemati in vnašati v celotno slovensko okolje. To ni enostavna naloga, saj je poleg presoje novih zdravstvenih tehnologij z medicinskega vidika potrebna tudi presoja s stališča stroškovne učinkovitosti novih tehnologij, stališča smiselnosti nadomeščanja starih tehnologij z novimi kot tudi presoja z organizacijskega, velikokrat pa tudi etičnega in pravnega vidika. Financiranje storitev mora biti pregledno in dinamično, sloneti mora na dokazih in se predvsem hitro prilagajati spremembam. Sledenje razvoju v nasprotju s splošnim prepričanjem velikokrat prinese boljše rezultate zdravljenja po nižji ali enaki ceni in hkrati s podaljšanjem življenjske dobe in predvsem dvigom kakovosti življenja pacientov ustvarja prihranke ter s tem zagotavlja boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev ter celovito vzdržnosti sistema.

Neprilagajanje zdravstvenega sistema novim izzivom in realnim potrebam državljanov, ki edi- no zagotavlja racionalno rabo razpoložljivih sredstev v zdravstvu, je nedopustno in neetično, saj onemogoča financiranje tistih zdravstvenih programov, ki državljanom ob danih sredstvih prinašajo največje možne koristi. Največje spremembe v zdravstvu ne nastajajo reformno, pač pa nas morajo spremljati stalno in v majhnih korakih, naša dolžnost pa je, da jih prepoznamo in v sistem ustrezno in pravočasno umestimo. Delovanje zdravstva v okviru zbranih sredstev nam tako ne sme postati cilj, predstavljati mora okvir, znotraj katerega se moram odločati v skladu z načeli učinkovitosti, kakovosti, pravičnosti in solidarnosti.

Želim vam, da bi vaša ustanova sledila ciljem in odločitvam, sprejetim na podlagi trdnih argu- mentov ter tako nadaljevala z razvojem in dosežki, kot so razvidni tudi iz 35-letnega razvoja. Za vse dosedanje delo in uspehe vam vsem iskreno čestitam in vam jih želim v obilni meri tudi v prihodnje.

Dorijan Marušič, minister za zdravje

(8)

6 Petintrideset let pozneje

Univerzitetni klinični center v Ljubljani je vrhunska zdravstvena ustanova, ki opravlja sekundarno in terciarno zdravstveno dejavnost ter je učna baza in izobraže- valna ustanova za vse profile zdravstvenih delavcev. Je tudi raziskovalni center, ki vzpostavlja in nadgrajuje nacionalne in mednarodne raziskave, nujno potreb- ne za razvoj in napredek medicinske stroke.

Prvi začetki

1958–1966

• Izoblikuje se idejni projekt za novo, večjo bolnišnico, ki bo nadomestila Kli- nične bolnice.

• Fakulteta za splošno medicino in sto- matologijo se preimenuje v Medicin- sko fakulteto.

• Izvršni svet SRS ter Ljudski odbor okraja Ljubljana in njegove občine sprejmejo investicijski program Kliničnega centra v Ljubljani, kot so ga predlagali vsi strokovni forumi: Medicinska fakulteta, strokovni svet Zavoda za zdravstveno varstvo in ugledni zdravstveni strokovnjaki.

• Projektanti Medico Engineeringa pod vodstvom ing. arh. Stanka Kristla pro- jektirajo bolnišnico in projekt doživi več sprememb tako v formi kot v vsebini.

• Sprejet je zakon o zgraditvi Kliničnega centra.

1970

• Klinične bolnice so imele pred selitvijo 2800 postelj, povprečna ležalna doba pa je bila 18,9 dneva. Zaposlovale so 2387 oseb, od tega 258 zdravnikov in 467 medicinskih sester.

• V osmih etažah osrednje nove stavbe Kli- ničnega centra je urejenih 1.100 postelj.

• Prvi bolniki z nekaterih klinik se preseli-

jo v novo stavbo.

• Izvedeni sta prva operacija transplantacije ledvic in kronična hemodializa.

1971–1975

• Klinični center se združi z Inštitutom za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.

• Delovati začnejo oddelek za hemodializo in centralna kuhinja, oddelek za opekline, rentgenološki inštitut in center za intenzivno nego.

• Dograjeni so operacijski in porodniški blok, urgentna enota, centralna sterili- zacija, lekarna in pralnica.

• Klinični center je uradno slavnostno odprt.

Razvoj in utrip v naslednjih 30 letih

1979

• Ustanovljeno je Kulturno-umetniško društvo Lojz Kraigher.

1980

• Inštitut za rentgenologijo dobi svoj prvi CT Somatom 2.

1987

• Delovati začne nova Porodnišnica Lju- bljana, največja porodnišnica v Sloveni- ji, kjer se rodi tretjina slovenskih otrok.

1990

• Inštitut za rentgenologijo dobi prvi ma- gnet Siemens Magnetom plus 1,5 T.

1994

• V Kliničnem centru je odprta kapela za dušne potrebe bolnikov.

• Začne se prenova nekdanje Vojne bol- nišnice. Ta največja investicija Klinične- ga centra v zadnjih 25 letih se zaključi leta 2001, v njej pa dobi sedež Očesna klinika.

1995

• Po dvajsetih letih ima Klinični center v svojih bolnišnicah 3696 postelj, pov- prečna ležalna doba je 11,10 dneva.

Zaposlenih je 6959 uslužbencev, od tega 874 zdravnikov in 2620 medicinskih sester.

2000

• Pospešeno se uveljavlja računalniška tehnologija in zaposleni imajo pravico do kreiranja in uporabe e-pošte s konč- nico kclj.si.

2007

• Začne se gradnja nove ljubljanske urgence, DTS (Diagnostično-terapevtske službe), ki bo predvidoma končana leta 2012.

• Končana je gradnja 11.500 kvadratnih metrov velike Nevrološke klinike, za katero je bil temeljni kamen položen leta 1997.

2008

• Delovati začne svet pacientov – novo posvetovalno telo vodstva Kliničnega centra, ki naj okrepi partnerski odnos s pacienti in pomaga ustvarili prijazno in odprto bolnišnico.

• Zastavljen je tudi projekt varnosti pacientov za bolj sistematičen pristop k zbi- ranju podatkov o nenamernih odklonih in zapletih v postopku zdravljenja.

2009

• Delovati začne nova Nevrološka klinika, ki je zgrajena dve leti čakala na opre- mo.

• Po 15 letih od začetne pobude civilne pobude je končana gradnja nove Pedi- atrične klinike v Ljubljani.

• V veliki meri sta zaključeni dozidava in prenova Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL).

Mejniki ob 35-letnici Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani

Pripravila Meta Stvarnik

29. novembra 2010 bo minilo 35 let, odkar je bil slovesno odprt Klinični center v Ljubljani in se je za-

ključilo desetletje razgibanih gradbenih in razvojnih dejavnosti. Projektiranje je vodil ing. arh. Stanko

Kristl, zrasla pa je mogočna stavba na Zaloški cesti, ki simbolizira poglavitni mejnik v razvoju sloven-

skega zdravstva.

(9)

• Na dan 31. december ima Klinični center v svojih bolnišnicah 2188 postelj, povprečna ležalna doba je bila 5,75 dneva. Zaposlenih je 7461 uslužben- cev, od tega 1268 zdravnikov in 3214 medicinskih sester.

2010

• Vzpostavljena je on-line povezava med Kliničnim centrom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

• V načrtu je energetska sanacija starih stavb, v okviru katere bodo zamenjana okna in obnovljene fasade, zagotovlje- no pa bo tudi ustrezno hlajenje stavb.

• V pripravi je projekt virtualnega prikaza Kliničnega centra, ki bo obiskovalcem pomagal pri orientaciji.

Vodenje največje zdravstvene ustanove v Sloveniji

je bilo zaupano osmim generalnim di- rektorjem in eni generalni direktorici:

Janez Zemljarič, od 1968 do 1973 Zdravko Krvina, od 1974 do 1978 Franc Šifkovič, od 1978 do 1986 Igor Križman, od 1987 do 1991 prof. dr. Primož Rode, od 1991 do 2003 prof. dr. Sergej Hojker, 2003 do 2004 mag. Franc Hočevar, 2004 do 2005 mag. Darinka Miklavčič, 2005 do 2009 mag. Simon Vrhunec, od 11. 8. 2009

* Zgodovinski podatki so povzeti po delih Leopolda Rijavca »Spo- mini na ljubljanske bolnišnice« iz leta 1995 in prof. dr. Petra Bori- sova »Univerzitetni klinični center v Ljubljani, njegov nastanek in razvoj« iz leta 1986.

(10)

8

Interna klinika UKCL pokriva delovanje na celotnem področju interne medicine in obsega dejavnosti 10 kliničnih oddelkov ter Oddelka urgentne interne medicine (kamor sodita Internistična prva pomoč (ambulantna dejavnost in 24-urna bolnišnica, pa tudi hospitalni oddelek urgentne interne medicine). Večina dejavnosti poteka v central- ni stavbi UKCL, na Zaloški 7 v Ljubljani, poleg tega pa še v stavbi KO za gastroenterologjo (Japljeva 2, Ljubljana), ter v Bolnišnici dr. Petra Držaja (Vodnikova 62, Ljubljana), kjer so nastanjene dejavnosti KO za hipertenzijo, KO za revmatologijo in Centra za vojne veterane.

Zaloška 2, 1000 Ljubljana Strokovni direktor:

doc. dr. Zlatko Fras, dr. med.

Telefon: 01 522 31 52 Telefax: 01 522 31 18 e-naslov: zlatko.fras@kclj.si Poslovni direktor:

Zlatko Lazarevič, univ. dipl. org. dela Telefon: 01 522 24 42, 01 522 31 52 Telefax: 01 522 31 18

e-naslov: zlatko.lazarevic@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Alenka Roš, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 28 92, 01 522 31 52 Telefax: 01 522 31 18

e-naslov: alenka.ros@kclj.si

Zdravstvena dejavnost Št. zaposlenih po profilih

Zdravniki 289

Zdravstvena nega 694

Ostali 210

Št. postelj 439

Št. hospitaliziranih bolnikov v letu 2009

20.944 Št. pregledov v SA^*

dejavnosti v letu 2009

157.107

Ležalna doba^** 7,96

Budžet v letu 2010 112.477.420 EUR

Pedagoška/izobraževalna dejavnost Dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje

Pedagoška oziroma izobraževalna dejavnost v širšem pomenu je pomembna sestavina vsakdanjih aktivnosti strokovnih enot Interne klinike UKCL. V okviru dodiplomskega študija sodelujemo z MFL.

V okviru strokovnih enot Interne klinike UKCL se nenehno usposa- blja veliko število zdravnikov – specializantov, medicinskih sester in drugih profilov. Klinika ima na nacionalni ravni pooblastilo za izvajanje celotnega programa specializacij iz interne medicine, gastroen- terologije, hematologije, nefrologije in revmatologije.

Znanstveno-raziskovalno delo

Na osnovi raziskovalnih kazalcev je bilo v zadnjih letih različnim kli- ničnim oddelkom dodeljenih več raziskovalnih projektov, raziskovalni programi in nenazadnje tudi financiranje mladih raziskovalcev iz programa financiranja Javne agencije za raziskovalno dejavnost.

Posamezne strokovne enote že tradicionalno dobro sodelujejo tako z raziskovalnimi inštitucijami doma kot v tujini.

Klinični oddelek za kardiologijo

Klinični oddelek za kardiologijo (KOK) ima štiri hospitalne oddelke, oblikovane po vsebini obravnave različnih skupin srčnih bolezni. Ho- spitalni oddelki so lokalizirani v 7. in v 5. nadstropju osrednje stavbe UKCL; od skupno 74 postelj jih je 28 v enotah intenzivne terapije in nege. Poleg hospitalnih oddelkov sodijo v okvir KOK še:

- enota za neinvazivno kardiološko diagnostiko (Oddelek za kardio- respiratorno fiziologijo),

- enota za invazivno kardiološko diagnostiko (kateterski laboratorij), v okrilje katerega sodi tudi elektrofiziološka dejavnost s svojim la- boratorijem za elektrofiziološke preiskave in posege,

- enota za ambulantno dejavnost (na Polikliniki), ki obsega štiri spe- cialistične kardiološke ordinacije.

KOK ima bogato znanstveno raziskovalno dejavnost, ki jo dokazuje s številnimi objavami v najuglednejših svetovnih strokovnih revijah in na aktivnem sodelovanju na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih.

Interna klinika

* SA pomeni specialistično ambulantno dejavnost, kratico pa uporabljamo skozi celotno številko glasila.

** Pri ležalni dobi je mišljeno število dni.

(11)

Interna klinika

Predstojnica:

prof. dr. Mirta Koželj, dr. med.

Telefon: 01 522 29 35 Telefax: 01 522 28 28 E-naslov: mirta.kozelj@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Irena Trampuš, dipl. m. s Telefon: 01 522 31 53 Telefax: 01 522 28 28

E-naslov: irena.trampus@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Št. zaposlenih po profilih

Zdravniki 41

Zdravstvena nega 95

Ostali 17

Št. postelj 74

3.556 Št. pregledov v SA

13.823

Ležalna doba 6,86

Klinični oddelek za hipertenzijo

KO za hipertenzijo Interne klinike UKCL (KOH) deluje kot vodilni center za področje obravnave arterijske hipertenzije za celotno Slo- venijo. Na KOH skušamo z uspešnim mednarodnim sodelovanjem slediti dogajanju na temo hipertenzije v tujini ter čimprej prenašati v Slovenijo vse novosti s tega področja. Ena izmed zadnjih metod, ki smo jo pričeli prvi uporabljati v Sloveniji, je diagnostična metoda merjenja pulznega vala, neinvazivna metoda, ki daje poleg podatkov o krvnem tlaku v velikih žilah tudi posredne podatke o morebi- tni prizadetosti žil zaradi visokega krvnega tlaka.

Zdravniki KOH so vodilni v delovanju Sekcije za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva, v okviru česar soustvarjajo smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije, organiziramo tudi šolo hipertenzije ter številne dogodke.

Junija 2008 smo na KOH izpolnili pogoje za Hypertension Excellence Centre in za to prejeli priznanje Evropskega združenja za hipertenzijo. Tesno se povezujemo z drugimi oddelki Interne klinike, ki obrav- navajo in zdravijo še druge dejavnike srčnožilnega tveganja.

Vodja:

prof. dr. Rok Accetto, dr. med.

Telefon: 01 522 55 97 Telefax: 01 522 56 00 E-naslov: rok.accetto@kclj.si

Glavna medicinska sestra:

Irena Verlič, viš. med. ses.

Telefon: 01 522 55 24 Telefax: 01 522 56 00 E-naslov: irena.verlic@kclj.si

Zdravniki 13

Zdravstvena nega 36

Ostali 9

Št. postelj 38

918 Št. pregledov v SA

5.476

Ležalna doba 12,27

Klinični oddelek za žilne bolezni

Klinični oddelek za žilne bolezni (KOŽB) se ukvarja z odkrivanjem in zdravljenjem bolezni arterij, venskih trombembolizmov, prepo- znavanjem trombofilnih stanj, vodenjem protitrombotičnega zdravljenja, preventivo in rehabilitacijo srčno-žilnih bolezni ter motenj presnove lipidov. Klinično delo poteka na hospitalnem oddelku, ki je lociran v 6. nastropju osrednje stavbe UKCL (in vključuje tudi enoto intenzivne terapije in nege ter katetrski laboratorij za periferne artre- ijske posege), pa tudi v enotah za ambulantno dejavnost na Polikli- niki in v enoti za specializirano laboratorijsko dejavnost.

Strokovno delo KOŽB je izrazito multidisciplinarno, v obliki tesnega sodelovanja zlasti s kardiologi, diabetologi, intervencijskimi radiolo- gi in kardiovaskularnimi kirurgi.

KOŽB je že vrsto let ena od učnih baz Katedre za interno medicino MF UL. Med zaposlenimi je 6 habilitiranih univerzitetnih učiteljev (profesorjev ali docentov), 3 asistenti z doktoratom znanosti, 4 zdrav- nice z doktoratom znanosti in ena specialistka medicinske biokemi- je z doktoratom znanosti.

Predstojnik:

prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.

Telefon: 01 522 80 27 Telefax: 01 522 80 70 E-naslov: ales.blinc@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Urška Hvala, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 80 13 Telefax: 01 522 80 70 E-naslov: urska.hvala@kclj.si

(12)

10 Interna klinika

Zdravstvena dejavnost Št. zaposlenih

po profilih

Zdravniki 25

Zdravstvena nega 70

Ostali 29

Št. postelj 50

43.339

Ležalna doba 8,42

Klinični oddelek za intenzivno interno medicino

Na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino (KOIIM) Inter- ne klinike UKCL na 14 posteljah intenzivne terapije letno zdravimo 1300 - 1400 neposredno življenjsko ogoroženih odraslih internisticnih bolnikov. Prevladujejo akutni kardioloski bolniki (70 - 80 odstotkov), med njimi pa bolniki z akutnim koronarnim sindromom. Poleg ekipe intervencijskih kardiologov Kliničnega oddelka za kardiologijo je bil KOIIM ključen pri razvoju slovenske mreže za zdravljenje bolnikov z akutnim srčnim infarktom z dvigom veznice ST (STE- MI), katere deseto obletnico ustanovitve praznujemo prav letos.

V zadnjih letih je postal KOIIM mednarodno uveljavljen pri obravnavi bolnikov po nenadnem zastoju srca, pri katerih urgentno koronaro- grafijo in perkutano koronarno intervencijo uspešno kombiniramo s terapevtsko hipotermijo. V zadnjem letu smo pričeli z vpeljevanjem in razvojem izventelesnih načinov krvnega obtoka pri odraslih inter- nističnih bolnikih s hudo odpovedjo srca in/ali pljuč.

Predstojnik:

prof. dr. Marko Noč, dr. med.

Telefon: 01 522 38 21 Telefax: 01 522 22 96

E-naslov: marko.noc@mf.uni-lj.si Glavna medicinska sestra:

Suzana Rozman, viš. med. ses., univ. dipl. ped.

E-naslov:suzana.rozman@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 21

Zdravstvena nega 54

Ostali 3

Št. postelj 14

555

Ležalna doba 3,59

Center za pljučne bolezni in alergije

Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo (KOPBA) Interne klinike UKCL je bil ustanovljen leta 1998. Najpomembnejša področja, s katerimi se ukvarja KOPBA, so: diagnostika pljučnega raka, bolezni rebrne mrene, sarkoidoze in pljučne hipertenzije. KOPBA je glavni slovenski center za vodenje bolnikov pred in po presaditvi pljuč.

10. obletnico delovanja smo v letu 2009 obeležili z dvema medna- rodnima simpozijema, prvi je bil posvečen novim spoznanjem v raziskovanju sarkoidoze, drugi pa skupnim dosežkom s kolegi iz Uni- verzitetne bolnišnice na Dunaju na področju kirurškega zdravljenja pljučne hipertenzije in presajanja pljuč.

Na KO za pljučne bolezni in alergijo smo vključeni v pedagoško dejavnost na Medicinski fakulteti, ki jo opravlja en habilitiran učitelj (docent).

Vodja:

doc. dr. Marjeta Terčelj - Zorman, dr. med.

Telefon: 01 522 23 42

E-naslov: marjeta.tercelj@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Marija Špelič, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 23 29 Telefax: 01 522 23 47 E-naslov: marija.spelic@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 6

Zdravstvena nega 14

Ostali 3

Št. postelj 13

4.470

Ležalna doba 9,42

(13)

Interna klinika

Klinični oddelek za gastroenterologijo

KO za gastroenterologijo (KOGE) je s svojo 40-letno zgodovino, lociran v približno 100 let stari stavbi, znanega arhitekta Fabijanija, na Japljevi ulici 2.

Iz tedanjih 10 hospitalnih postelj, jih danes, s 4 bolniškimi oddelki ter enoto intenzivne nege, beležimo 79. Razvit imamo moderen endo- skopski oddelek, enoto funkcionalne diagnostike, oddelek za UZ in EUZ diagnostiko, gastroonkološko ambulanto, ambulanto za kronič- no vnetno črevesno bolezen, Dispanzer za bolezni prebavil, enoto za enodnevni hospital (EDH kemoterapije in biološka zdravila) ter speci- aliziran oddelek za bolnike pred in po transplantaciji jeter.

Julija 2009 smo pričeli z izvajanjem presejalnih kolonoskopij v na- cionalnem programu SVIT. Opravljamo vstavitev jejunalne sonde DUODOPA pri nevroloških bolnikih.

Že peto leto zapored organiziramo soočenje mnenj specialistov raz- ličnih strok in sodelujemo pri pripravi programa spomladanskega in jesenskega srečanja gastroenterologov Slovenije. Jeseni načrtujemo izobraževanje – diagnostika in zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni in izobraževanje na področju nevroendokrinih tumorjev.

Na KO za gastroenterologijo imamo dva habilitirana učitelja, ki opravlja- ta pedagoško dejavnost na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predstojnik:

prof. dr. Borut Štabuc, dr. med.

Telefon: 01 522 21 13 E-naslov: borut.stabuc@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Karmen Laznik, viš. med. ses., univ. dipl. org.

Telefon: 01 522 26 40 Telefax: 01 522 41 90 E-naslov: karmen.laznik@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 39

Zdravstvena nega 84

Ostali 12

Št. postelj 82

7.889

Ležalna doba 7,76

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni - diabetologija

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni (KOEDPB) je edini terciarni center v Sloveniji, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem endokrinih žlez in najsodobnejših metod zdravljenja osteoporoze. Vodi nacionalna registra bolnikov z akro- megalijo in primarnim aldosteronizmom. Na področju zdravljenja sladkorne bolezni na oddelku prevladujejo bolniki s sladkorno bo- leznijo tipa 1. Omenjeni oddelek predstavlja vodilni center za zdravljenje z insulinsko črpalko, že vrsto let pa je to tudi referenčni center za zdravljenje sladkorne bolezni v času nosečnosti. V zadnjih letih smo izrazito in z večdisciplinarnim pristopom zelo okrepili obravnavo diabetičnega stopala ter žilne patologije pri sladkornih bolnikih.

Oktobra 2009 je KOEDPB s pomočjo vodstva Interne klinike uspel pridobiti nove ambulantne prostore za izvajanje diabetološke dejavnosti v prostorih stare Pediatrične klinike (na Vrazovem trgu), ki se trenutno adaptirajo. Letno objavimo od 8 do 10 člankov v mednarodnih revijah, ki jih indeksira SCI. V zadnjem letu smo uspeli skupaj z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije pripraviti Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni.

* SCI pomeni Science Citation Index, ki služi za iskanje znanstvene literature s področja naravoslovja in tehnike. Kratico uporabljamo v celotni številki.

(14)

12 Interna klinika

Predstojnik:

doc. dr. Andrej Janež, dr. med.

Telefon: 01 522 35 64 Telefax: 01 522 93 59 E-naslov: andrej.janez@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Barbara Žargaj, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 47 56 Telefax: 01 522 93 59 E-naslov: barbara.zargaj@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 24

Zdravstvena nega 49

Ostali 13

Št. postelj 37

19.372

Ležalna doba 7,81

Klinični oddelek za nefrologijo

Na hospitalnem oddelku Kliničnega oddelka za nefrologijo (KON), ki je lociran v 8. nadstropju osrednje stavbe UKCL, zdravimo najzahtev- nejše bolnike s področja nefrologije, eleketrolitskih in acidobaznih motenj, zahtevne dializne bolnike in bolnike s presajeno ledvico.

Sprejemamo bolnike iz drugih bolnišnic in bolnike iz IPP. V zadnjem obdobju se zahtevnost bolnikov povečuje, preko 90 odstotkov vseh sprejemov sodi med urgentne sprejeme. Na hospitalnem oddelku so razvili tudi terciarni specialistični urinski laboratorij.

V okvir dejavnosti KON sodijo poleg hospitalnega oddelka še nasle- dnje enote:

Center za akutno in komplicirano dializo,

Center za kronično hemodializo »Leonišče«, lociran v stavbi nekda- njega Leonišča (Šlajmerjeva 2, Ljubljana),

Center za peritonealno dializo, Center za transplantacijo ledvic (CTL),

Ambulantna enota za obravnavo bolezni ledvic in arterijsko hipertenzijo,

Oddelek za ultrazvok.

KO za nefrologijo izvaja obsežno pedagoško dejavnost, saj ima 10 habilitiranih učiteljev, in sicer 4 redne profesorje, 2 izredna profesor- ja in 4 docente, v postopku imenovanja pa sta še dva kandidata z nazivom docent.

Predstojnik:

prof. dr. Andrej Bren, dr. med., višji svetnik Telefon: 01 522 48 72

E-naslov: andrej.bren@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Stojana Vrhovec, viš. med. ses.

Telefon: 01 522 48 65 Telefax: 01 522 24 08

E-naslov: stojana.vrhovec@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 37

Ostali 19

Št. postelj 32

6.054

Ležalna doba 10,14

Center za transplantacije

Center za transplantacijo ledvic (CTL) je edini tovrstni center v drža- vi. Tu trenutno ambulantno zdravimo 559 bolnikov s transplantirano ledvico. Večanje števila bolnikov s presajeno ledvico je še posebej izrazito od leta 2000, ko je bil CTL ob sodelovanju Slovenijatransplanta vključen v Eurotransplant. V CTL dodatno skrbimo za vključevanje bolnikov na čakalni seznam za transplantacijo, ki ga stalno dopol- njujemo. Čakalna lista je sestavni del skupne čakalne liste Eurotran- splanta. CTL je mednarodno prepoznaven zaradi odličnih rezultatov preživetja bolnikov in presajenih ledvic, ki je boljše kot v ostalih dr- žavah Eurotransplanta in primerljivo z največjimi svetovnimi tran- splantacijskimi centri. Trenutno smo vključeni v več mednarodnih multicentričnih študij.

Vodja:

prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med., višji svetnik Telefon: 01 522 29 78

Telefax: 01 522 22 82 E-naslov: aljosa.kandus@kclj.si

Strokovni vodja za zdravstveno nego:

Mirjana Čalič, viš. med. ses.

Telefon: 01 522 21 50 Telefax: 01 522 22 25 E-naslov: mirjana.calic@kclj.si

(15)

Interna klinika

Zdravniki 5

Zdravstvena nega 6

Ostali 4

6.860

Ležalna doba 14,27

Klinični oddelek za revmatologijo

Na Kliničnem oddelku za revmatologijo (KOR) se bolnišnično in ambulantno zdravijo najtežji bolniki z vnetnimi revmatičnimi boleznimi. Na KOR se letno zdravi 1200 bolnikov, v revmatoloških ambulan- tah je pregledanih 13000 bolnikov. V okviru ambulantne dejavnosti poteka delo tudi v usmerjeni ambulanti za Sjögrenov sindrom in v ambulanti za ultrazvočno diagnostiko gibal. KOR ima močno razvito raziskovalno dejavnost. Raziskave s področja sistemskih avtoimun- skih bolezni tečejo v okviru 6-letnega raziskovalnega programa ARRS. V letu 2009 so raziskovalci KOR objavili 14 prispevkov v mednarodnih revijah, ki jih citira SCI. Strokovnjaki s KOR sodelujejo tudi v pomembnih mednarodnih raziskavah, npr. raziskavi serološko- negativni antifosfolipidni sindrom (s centrom La Sapienza v Rimu, Italija) ter raziskavi antifosfolipidni sindrom in okužbe (s centrom Tel Hashomer, Izrael).

Predstojnik:

prof. dr. Matija Tomšič, dr. med.

Telefon: 01 522 55 97 E-naslov: matija.tomsic@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Marta Zorko, viš. med. ses.

Telefon: 01 522 55 27 Telefax: 01 522 55 98 E-naslov: marta.zorko@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 20

Zdravstvena nega 26

Ostali 30

Št. postelj 28

14.119

Ležalna doba 9,77

Klinični oddelek za hematologijo

Klinični oddelek za hematologijo (KOH) Interne klinike UKCL se ukvarja z ugotavljanjem in zdravljenjem bolezni krvi in krvotvornih organov ter raziskovalnim in pedagoškim delom na teh področjih.

Dejavnost poteka na hospitalnem oddelku, enoti za presaditev ko- stnega mozga, dnevni bolnišnici in v specializiranem hematološkem laboratoriju. Pri presaditvah krvotvornih matičnih celic (KMC), ki jih na KOH letno opravimo okoli 100, sodelujemo s številnimi drugimi inštitucijami iz UKCL, Onkološkim inštitutom in Republiškim zavodom za transfuzijsko medicino. Na KOH že vrsto let izvajamo peda- goško delo za Medicinsko fakulteto, Fakulteto za farmacijo in Visoko šolo za zdravstvo. Na teh fakultetah predavajo habilitirani učitelji - zdravniki in specialisti laboratorijske medicine. Med 9 zdravniki je 5 habilitiranih univerzitetnih učiteljev, med 4 specialisti laboratorijske medicine smo 3 habilitirani univerzitetni učitelji.

Predstojnik:

prof. dr. Peter Černelč, dr. med.

Telefon: 01 522 31 35 E-naslov: peter.cernelc@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Irena Katja Škoda-Goričan, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 47 46 Telefax: 01 522 27 22 E-naslov: irena.skoda@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 17

Zdravstvena nega 42

Ostali 26

Št. postelj 31

11.740

Ležalna doba 14.57

Center za vojne veterane

Center za vojne veterane (CVV) Interne klinike UKCL je naslednik Spe- cialistično hospitalnega oddelka »Emona« in leta 1974 ustanovljene- ga Dispanzerja za zdravstveno varstvo starejših oseb. Sestavljen je iz hospitalnega oddelka in treh ambulant splošne medicine, specialistič- no ambulantno dejavnost pa izvajajo tudi v CVV zaposleni specialisti interne medicine. Nad 95 odstotkov vseh hospitaliziranih bolnikov predstavljajo urgentni sprejemi preko IPP.

Kot pomembne strokovne dosežke lahko naštejemo:

- na CVV imamo zelo nizko stopnjo ponovnih sprejemov bolnišnico v 28 dneh po odpustu,

- ob kakovostni negi bolnikov v letu 2008 nismo imeli niti enega bolnika, ki bi pri nas postal koloniziran ali okužen z MRSA,

- uspešno zmanjšujemo število padcev.

(16)

14 Interna klinika

Sodelujemo v raziskovalni skupini skupaj s KOEDBP. Kljub omejenim možnostim in virom smo v letu 2008 rezultate svojega dela predstavili na dveh znanstveno-strokovnih dogodkih v svetovnem merilu.

Vodja:

Gregor Veninšek, dr. med.

Telefon: 01 522 83 43 Telefax: 01 583 81 19

E-naslov: gregor.veninsek@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Barbara Čož, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 54 42 Telefon: 01 522 54 42 E-naslov: barbara.coz@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 6

Zdravstvena nega 22

Ostali 7

Št. postelj 16

1.350

Ležalna doba 9,54

Center za zastrupitve

Center za zastrupitve (CZ) Interne klinike UKCL je bil ustanovljen pred več kot 30-imi leti in je edina tovrstna ustanova v Sloveniji. V okviru CZ deluje hospitalni oddelek z 12 posteljami, kjer zdravimo vse vrste akutnih in kroničnih zastrupitev ter nudimo 24-urno in- formacijsko konzultativno službo s področja klinične toksikologije vsem zdravnikom in drugim strokovnjakom v Sloveniji. Pri svojem delu uporabljamo in redno vzdržujemo podatkovne zbirke o toksič- nem delovanju zdravil, drog, kemikalij, fitofarmacevtskih sredstvev, strupenih rastlin, gob in živali. Poleg tega vodimo Register zastrupitev Republike Slovenije in Register neželenih učinkov zdravil.

V CZ že več desetletij izvajamo dodiplomsko in zlasti podiplomsko izobraževanje s področja klinične toksikologije in farmakologije.

Sodelujemo tudi pri doktorskem študiju Biomedicine in Toksikolo- gije. Poleg tega se v CZ ukvarjamo z raziskovanjem zastrupitev in neželenih učinkov zdravil, v zadnjih letih smo kot prvi ali vodilni avtorji objavili 25 člankov v revijah s faktorjem vpliva po SCI. Najve- čje raziskovalne uspehe smo dosegli pri raziskovanju zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki so bili večkrat predstavljeni na evropskih toksikoloških kongresih.

Delo CZ je usmerjeno tudi v preprečevanje zastrupitev, strokovnjaki CZ sodelujemo v številnih preventivnih akcijah vladnih in nevladnih organizacij, pripravljamo zloženke o preprečevanju in prvi pomoči pri zastrupitvah ter vzdržujemo spletno stran o zastrupitvah www.

zastrupitve.net.

Vodja:

prim. Martin Možina, dr. med.

Telefon: 01 522 86 19 Telefax: 01 434 76 46

E-naslov: martin.mozina@kclj.si Strokovni vodja zdravstvene nege:

Slavica Kojanić, viš. med. ses.

Telefon: 01 522 82 64 Telefax: 01 434 76 46

E-naslov: slavica.kojanic@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 5

Zdravstvena nega 2

Ostali 1

Št. postelj 6

432

Ležalna doba 5,46

Budžet v letu 2010 987.880 EUR

Internistična prva pomoč

Internistična prva pomoč (IPP) je služba skupnega pomena v okviru Interne klinike v UKCL in hkrati internistični urgentni oddelek. V obravnavo sprejema odrasle paciente iz širšega področja ljubljanj- ske regije. Poleg ambulantnega dela v sklopu enote IPP deluje tudi 24-urna bolnišnica s šestimi bolniškimi posteljami.

Na IPP se nudi pacientom medicinska oskrba v primerih ogroženosti življenjskih funkcij, ob nenadnem internističnem obolenju in/ali ob poslabšanju zdravstvenega stanja pri kroničnih boleznih. Pravočasno in pravilno ukrepanje na urgentnem oddelku pogosto pomembno vpliva na nadaljni potek in izid zdravljenja.

Zadnjih dvajset let narašča število pregledov letno, vse večji je obseg diagnostičnih storitev in pogosto tudi intenzivno zdravljenje in monitoring, zaradi česar si želimo čimprejšnje selitve v prostore nove urgence, kjer bodo prostorski in drugi pogoji omogočali kako- vostnejšo obravnavo pacientov.

Vodja:

mag. Hugon Možina, dr. med.

Telefon: 01 522 22 96 Telefax: 01 522 24 16

E-naslov: hugon.mozina@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Maruša Brvar, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 42 66 Telefax: 01 522 24 16 E-naslov: marusa.brvar@kclj.si

(17)

Interna klinika

Zdravniki 24

Zdravstvena nega 46

Ostali 17

Št. postelj 6

22.615

Ležalna doba 1,05

Oddelek za urgentno interno medicino

Hospitalni Oddelek za urgentno interno medicino (OUIM) predstavlja hospitalni del enote IPP Interne klinike UKCL. OUIM se je začel ustana- vljati februarja 2007, najprej na začasni lokaciji z 8 do 12 posteljami, od aprila 2009 pa je oddelek pridobil dodatne prostore in ima trenutno možnost hkratne obravnave 16 bolnikov. Oddelek je bil organiziran po mednarodno znanih priporočilih in z namenom organizcije in delovanja hospitalnih enot za kratkotrajno obravnavo (SSHU = »short- stay hospital unit«), saj se je že pred leti, kmalu potem ko je bil v okviru IPP ustanovljen 24-urni hospitalni oddelek (s 6 posteljami) pokazalo, da to število postelj ne zadostuje za vse večje število internističnih bolnikov, ki potrebujejo hitro diferencialno diagnostiko in zdravljenje bolezenskih stanj, pri katerih ob samem pregledu ni povsem jasno, za katero bolezensko stanje gre oziroma na katerega izmed sicer obsto- ječih kliničnih oddelkov Interne klinike (ki so praviloma ožje usmerjeni) določen bolnik sodi.

Vodja:

prim. Marjan Fortuna, dr. med.

Telefon: 01 522 51 37

E-naslov: marjan.fortuna@kclj.si

Strokovni vodja za zdravstveno nego:

Slavica Kojanič, viš. med. ses.

Telefon: 01 522 82 64 E-naslov: slavica.kojanic@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 4

Zdravstvena nega 12

Ostali

Št. postelj 12

460

Ležalna doba 7,45

(18)

16

Kirurška klinika UKCL je vrhunska, strokovna, učna, pedagoška in raziskovalna zdravstvena ustanova, v kateri so zastopane vse kirurške stroke. Osnovna dejavnost Kirurške klinike je diagnostična obravnava, kirurško zdravljenje, zdravstvena nega in zdravstvena vzgoja bolnikov s kirurškimi obolenji. Sestavlja jo 11 kliničnih oddelkov in služ- bi skupnega pomena - Operacijski blok in Urgentni kirurški blok.

Dejavnost se izvaja na različnih lokacijah, in sicer večina v osrednji zgradbi UKCL, Zaloška 7, ter v drugih stavbah: na lokaciji Zaloška 2, v Bolnici dr. Petra Držaja, Vodnikova 62 in na Polikliniki, Njegoševa 4 ter na Hrvatskem trgu 6, Stomatološka klinika. Na Kirurški kliniki se zdravijo pacienti v vseh življenjskih obdobjih. Ima bogato tradicijo, ki je skozi razvoj postala pojem za visoko strokovnost. Ena izmed pomembnih vrednot na Kirurški kliniki je znanje, zato krepimo strokovno okolje, kjer so možnosti za strokovna izpopolnjevanja in pridobivanje novega znanja, spretnosti, možnosti za strokovni razvoj ter izgradnjo osebne in profesionalne rasti. Z znanjem, povezovanjem, medsebojnim sodelovanjem in visoko zavestjo, da skrb za stroko pomeni tudi skrb za pacienta, vsi zaposleni na Kirurški kliniki tudi predano opravljamo svoje človekoljubno poslanstvo.

Zaloška c 7, 1525 Ljubljana Strokovni direktor:

prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med.

Telefon: 01 522 27 44 Telefax: 01 522 52 12

E-naslov: alojz.pleskovic@kclj.si Poslovna direktorica:

Nevenka Banović, univ. dipl. ekon.

Telefon: 01 522 34 63 Telefax: 01 522 24 03 E-naslov: neva.banovic@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Zdenka Mrak, prof. zdr. vzg.

Telefon: 01 522 37 42 Telefax: 01 522 24 67 E-naslov: zdenka.mrak@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 327

Ostali 213

Št. postelj 727

268.200

Ležalna doba 6,61

Kirurška klinika

(19)

Kirurška klinika

KO za kirurgijo srca in ožilja

kot vrhunska terciarna ustanova zagotavlja zdravljenje visokorizičnih bolnikov z boleznimi srca in ožilja za celotno slovensko prebivalstvo.

Ob zagotavljanju dobre kvalitete zdravljenja, optimalnega števila oskrbljenih bolnikov, kontrole kvalitete in preglednosti finančnega poslovanja in mednarodno primerljivega izkoristka človeških po- tencialov ponujamo široko paleto možnih načinov zdravljenja, od perkutanih do kirurških, do bolj ali manj invazivnih. Vključujemo se v mednarodne strokovne tokove, zlasti v Evropski zvezi in Združenih državah Amerike.

Predstojnik:

prof. dr. Borut Geršak, dr. med., višji svetnik Telefon: 01 522 30 11

Telefax: 01 522 30 66 E-naslov: borut.gersak@kclj.si predstojnik.kvkrg@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Vera Čepon, viš. med. ses.

Telefon: 01 522 49 41 Telefax: 01 522 30 66

E-naslov: glavnasestra.kvkrg@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 26

Ostali 7

Št. postelj 66

2.127

Št. pregledov v SA 11. 805

Ležalna doba 7,5

KO za abdominalno kirurgijo

opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Deluje na dveh lokacijah, v glavni stavbi in v Bolnici dr. Petra Držaja v Šiški. Zadnja desetletja je klinični oddelek vodeča ustanova v državi na področju abdominalne kirurgije.

Predstojnik:

izr. prof. dr. Mirko Omejc, dr. med.

Telefon: 01 522 47 88 Telefax: 01 522 22 09 E-naslov: mirko.omejc@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Francka Poberaj, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 31 75 E-naslov: fani.poberaj@kclj.si

Zdravniki 12

Zdravstvena nega 91

Ostali 10

Št. postelj 75

5.142

Ležalna doba 6,97

KO za abdominalno kirurgijo, Bolnica dr. Petra Držaja

Vodja:

mag. Bojan Žakelj, dr. med.

Telefon: 01 522 54 35 E-naslov: bojan.zakelj@kclj.si Strokovni vodja zdravstvene nege:

Eva Verstovšek, univ. dipl. org Telefon: 01 522 54 78

E-naslov: eva.verstovsek@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 12

Zdravstvena nega 85

Ostali 18

Št. postelj 76

15.806

KO za nevrokirurgijo

Nagel razvoj specialnih instrumentov, dodatne tehnične možnosti operiranja s sodobnimi tehničnimi aparati ter pridobivanje specialnih znanj so omogočili, da se je leta 1951 v okviru takratne Kirurgije osamosvojil Oddelek za nevrokirurgijo. Velikansko osebno angažira- nje takrat delujočih splošnih kirurgov, ki so se dodatno usposabljali za ožje področje nevrokirurgije, je leta 1973 omogočilo nastanek Klinike za nevrokirurgijo.

V naslednjih letih, zlasti od leta 1975 dalje, se je nevrokirurška dejavnost v UKCL izjemno naglo razvijala in na različnih področjih sledila razvoju nevrokirurgije v svetu.

V okviru KO za nevrokirurgijo deluje več timov (vaskularni, nevrona- vigacijski, spinalni tim, tim kirurgije lobanjske baze, otroške kirurgije in nevroendoskopski tim).

Na Anatomskem Inštitutu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani imamo že leta funkcionalen in tehnično visoko usposobljen ana- tomski laboratorij za pridobivanje dodatnih znanj iz področja mikro- nevro-anatomije.

(20)

18 Kirurška klinika

Predstojnik:

prim. doc. dr. Marjan Koršič, dr. med Telefon: 01 522 28 74

Telefax: 01 522 22 18 E-naslov: marjan.korsic@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Suzana Ferkulj, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 21 68 Telefax: 01 522 22 18 E-mail: suzana.ferkulj@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 15

Zdravstvena nega 68

Ostali 7

Št. postelj 58

6.229

Ležalna doba 9,48

KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirur- gijo in opekline

Plastični kirurgi v UKCL se celostno ukvarjamo z rekonstrukcijsko kirurgijo (pri bolnikih, pohabljenih zaradi odstranitve tumorjev, po poškodbah, prirojenih stanjih itd.), kirurgijo roke, opeklinami, novo- tvorbami kože ter estetskimi posegi. Naši učitelji so spisali bogato, več kot 50-letno zgodovino in postavili temelje mikrokirurgije, zdravljenja opeklin in prostega prenosa tkiv in omogočili, da lahko našim bolnikom ponudimo najsodobnejše načine zdravljenja, minimalno invazivno in s tehnološkim razvojem podprto medicino.

Predstojnik:

prof. dr. Uroš Golobič Ahčan, dr. med.

Telefon: 01 522 48 96 Telefax: 01 522 22 39 E-naslov: uros.ahcan@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Nataša Žakelj,dipl. m. s.

Telefon: 01 522 32 76 Telefax: 01 522 22 39 E-naslov: natasa.zakelj@kclj.si

Zdravniki 18

Zdravstvena nega 54

Ostali 8

Št. postelj 44

30.742

Ležalna doba 4,62

KO za travmatologijo

je osrednja ustanova v Republiki Sloveniji, ki obravnava akutne po- škodbe vseh vrst in vsa popoškodbena stanja. KO za travmatologijo ustreza travmatološkim centrom najvišjega ranga v svetovnem merilu, saj imamo na razpolago najmodernejše diagnostične možnosti in lahko zagotavljamo 24-urno multidisiplinarno obravnavo najtežje poškodovanih, t. i. politravmatiziranih poškodovancev.

Pri delu uporabljamo najnovejše metode konservativnega in opera- tivnega zdravljenja.

Večji bolnišnični del s štirimi oddelki in enoto intenzivne nege je lociran na “Stari travmi”, Zaloška 2, v IV. nadstropju glavne stavbe UKCL pa sta dva oddelka in enota intenzivne nege.

Predstojnik:

izr. prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med.

Telefon: 01 522 32 55 Telefax: 01 522 22 42

E-naslov: matjaz.veselko@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Zvezdana Pratneker, univ. dipl. soc.

Telefon: 01 522 32 54

E-naslov: zvezdana.pratneker@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 43

Ostali 33

Št. postelj 199

53.677

Ležalna doba 6,29

(21)

Kirurška klinika

(22)

20 Kirurška klinika

KO za torakalno kirurgijo (KOTK)

želi postati najboljša torakalna kirurgija, visoko specializirana zdravstvena ustanova za bolezni pljuč in požiralnika v Sloveniji. Želi biti priznana ter primerljiva z najboljšimi in vodilnimi centri za torakalno kirurgijo v Evropi. Strokovni razvoj gradimo na trdnih temeljih naših učiteljev in ga nadgrajujemo z neprestanim izobraževanjem, raziskovanjem ter uvajanjem novih diagnostičnih in terapevtskih metod.

Torakalni kirurgi na KOTK smo svojo dejavnost razdelili po kliničnih, ki- rurških programih. Na področju prsnega koša prihajamo v »strokovni stik« s travmatologi, kardiovaskularnimi kirurgi in plastično kirurgijo.

Na področju vratu prihajamo v strokovni stik z otorinolaringologi in onkološkimi kirurgi, na področju trebuha pa z abdominalnimi kirurgi.

Predstojnik:

izr. prof. dr. Mihael Sok, dr. med.

Telefon: 01 522 21 15 Telefax: 01 522 24 58 E-naslov: miha.sok@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Tatjana Müller, viš. med. ses.

Telefon: 01 522 29 20 E-naslov: tatjana.muller@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 10

Zdravstvena nega 41

Ostali 3

Št. postelj 29

2.437

Ležalna doba 6,61

KO za urologijo

Opravljamo transplantacijo ledvic, radikalno odstranitev mehurja pri raku mehurja in izdelavo novega mehurja iz črevesa, klasično in laparoskopsko radikalno odstranitev ledvic pri raku ledvice, klasično in laparoskopsko radikalno odstranitev prostate pri raku prostate, kla- sično in laparoskopsko odstranitev nadledvične žleze pri tumorjih nadledvičnih žlez, odstranjevanje ledvičnih in kamnov v sečevodu z minimalno invazivnimi metodami, v redkih primerih klasično – operativno, transuretralno resekcijo mehurja pri raku mehurja, re- troperitonealno odstranjevanje maligno spremenjenih bezgavk pri raku mod. Na otroškem oddelku opravljamo odstranjevanje ledvic pri malignih boleznih, odpravljanje prirojenih napak na ledvicah pri otrocih, vse operativne posege pri prirojenih napakah mehurja in zunanjega spolovila pri otrocih in odraslih.

Predstojnik:

prim. dr. Boris Sedmak, dr. med., svetnik Telefon: 01 522 51 84

Telefax: 01 522 32 33 E-naslov: boris.sedmak@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Svarunja Ferš, viš. med. ses., univ. dipl. org.

Telefon: 01 522 32 13 Telefax: 01 522 32 33 E-naslov: svarunja.fers@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 18

Zdravstvena nega 56

Ostali 17

Št. postelj 68

19.473

Ležalna doba 6,59

KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo

je oddelek s specialistično dejavnostjo, ki se ukvarja z diagnostiko, zdravljenjem in rehabilitacijo patoloških stanj glave, obraza, ustne votline, čeljusti in vratu. Patološke spremembe lahko nastanejo zaradi bolezenskih sprememb, nepravilnega razvoja, tumorjev, poškodb in starostnih pojavov.

Predstojnik:

doc. dr. Andrej Kansky, dr. dent. med.

Telefon: 01 522 46 83 Telefax: 01 522 24 95 E-naslov: andrej.kansky@kclj.si Glavna medicinska sestra:

Dragica Štromajer, dipl. m. s.

Telefon: 01 522 43 61 Telefax: 01 522 24 95

E-naslov: draga.stromajer@kclj.si Zdravstvena dejavnost

Zdravniki 17

Zdravstvena nega 36

Ostali 9

Št. postelj 27

24.026

Ležalna doba 5,65