JESEN JE PRINESLA VRHUNSKE STROKOVNE DOSEŽKE:

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, november 2018 | št. 03

JESEN JE PRINESLA VRHUNSKE STROKOVNE DOSEŽKE:

 Presaditev pljuč

 3D model rekonstrukcije nosu

 Nacionalni program presejanja novorojenčkov

 Celovit program rehabilitacije slepih in slabovidnih

S cepljenjem proti gripi na koncert Magnifica Mayo klinika – zgled za izboljšave

Bolj prijazni prostori Pediatrične klinike

Team building Urgentnega kirurškega bloka

Usposabljanje policistov za nudenje pomoči

kazalo

3 UVODNIK: Minister za zdravje Slovenije Samo Fakin AKTUALNO:

4 V UKC Ljubljana izvedli prvo presaditev obeh pljučnih kril 6 Jabolko navdiha prof. dr. Urošu Ahčanu in prim. Vojku Didanoviču

7 Strokovnjaki UKC Ljubljana prvi na svetu s pomočjo 3D-modela napravili nos na podlakti 9 Predstavitev novega Nacionalnega programa presejanja novorojenčkov

11 Odprli prenovljen, bolj funkcionalen neonatalni oddelek

12 Nov zdravstveni program celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih v UKC Ljubljana od leta 2017 dalje 14 40 let Inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana

15 Znanstveniki v sodelovanju z UKCL s kačjim strupom nad trombembolijo

15 8. september, Svetovni dan fizioterapije s sporočilom »fizioterapija lahko pomaga izboljšati duševno zdravje«

16 Mayo klinika: zgled za izboljšave 18 11. oktober: Svetovni dan debelosti

UTRIP UKCL:

19 Na Svetovni dan boja proti bolečini smo opozorili z odprtjem razstave Bolečina 19 710 mehkih kompletkov oblačil za novorojenčke v Porodnišnici Ljubljana

20 Ilustracije Marjance Jemec Božič iz pravljice Josipa Ribičiča »Nana, mala opica« za sodoben pediatrični pristop obravnave otrok v bolnišnici 21 Tovarna zdravil Krka Novo mesto porodnišnici Ljubljana podarila inkubator za nedonošenčke

22 Urgentni kirurški blok na Kanjavcu in Triglavskih jezerih 22 Čestitke Katji Kegl Vencelj

23 Cepljenje zdravstvenih delavcev proti gripi v UKCL ČILI ZA DELO:

25 Cepljenje proti sezonski gripi; Kaj (de)motivira zaposlene v zdravstvu?

POGLED NAZAJ:

26 Stota obletnica španske gripe v Sloveniji Človek je zvečer zbolel in bil zjutraj mrtev!

27 Spomladi smo prvič v Sloveniji samostojno in uspešno izvedli selektivno dorzalno rizotomijo pri otroku s cerebralno paralizo IZOBRAŽEVANJE:

28 Svetovni dan oživljanja 2018 - »Vse, kar potrebujete za oživljanje, imate vedno s seboj: roke in telefon.«

29 Usposabljanje policistov za nudenje pomoči naglo obolelim in poškodovanim v predbolnišničnem okolju 30 Kaj neki plava v krvi?

31 Simulacijska vaja na mestu dejanskega sprejema hudo poškodovanega bolnika 32 Kako odzivna je bolnišnica ob množični nesreči?

32 Izšla je prva številka strokovne anesteziološke revije Acta Anaesthesiologica Emonica - AAE 33 KAJ MENIJO O NAS

35 SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja knjigo: Hej, človek, spravi se meditirat!, Adrian P. Kezele 36 NAGRADNA KRIŽANKA

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana november 2018, številka 03 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Aleš Šabeder, univ. dipl. ekon.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• mag. Zdenka Mrak, prof. zdr. vzg.

• Dominika Oroszy, dr. med.

• mag. Simona Potočnik

• Jure Brankovič

• mag. Lucija Mak Uhan Lektoriranje: Nina Krajnc

Fotografije: Tina Roš, Freepik, Istock, Thinkstock Fotografija na naslovnici: Arhiv UKCL

Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Collegium Graphicum d.o.o., naklada: 3.000 Glasilo v elektronski obliki na: www.kclj.si

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2018 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Prispevke, obve- stila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasneje do 15. decembra 2018.

V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja posla- nih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo.

Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: soj@kclj.si.

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši pri- spevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja foto- grafije.

Minister za zdravje Samo Fakin

Spoštovani zaposleni,

pred dobrim mesecem dni sem prevzel funkcijo ministra za zdravje. Izzivov je veliko, zdravje je namreč naša skupna vrednota, zato se moramo vsi za- posleni v zdravstvu skupaj truditi, da delujemo v dobro pacienta. Menim – ne samo kot minister za zdravje, pač pa tudi kot zdravnik – da je tisto, kar je dobro za pacienta, dobro tudi za bolnišnico in zaposlene.

Univerzitetni klinični center Ljubljana ima v našem zdravstvenem sistemu po- sebno, strateško vlogo. Pomembni ste ne samo kot ustanova, ampak tudi kot znanstveni in učni center. Predstavljate referenčni center za vso državo, na posameznih področjih ste celo vodilni center na svetu. To dokazujejo tudi vaši strokovni dosežki, če naštejem le zadnje: sočasna presaditev obeh pljučnih kril, inovativna metoda popolne rekonstrukcije nosu in izvedba novega dia- gnostičnega pristopa – preiskave PET/CT z uporabo z galijem-68 označenega analoga somatostatina.

Verjamem, da boste tudi v prihodnje vodilni na mnogih strokovnih področjih, da boste glavni steber razvoja stroke ter da boste skrbeli za hiter prenosa znanja iz tujine v slovensko prakso.

Kot veste, se je ta vlada s koalicijskim sporazumom zavezala, da bo postopno povečala sredstva za zdravstvo na povprečje EU, na 9 odstotkov BDP.

Ministrstvo za zdravje je v zadnjih nekaj letih za investicije v UKC Ljubljana zagotovilo več kot 31 milijonov evrov. Še posebej pa me veseli, da imamo za investicije v UKC Ljubljana trenutno zagotovljenih 40 milijonov evrov za dispečerski center zdravstva Ljubljana, novogradnjo Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, opremo za Urgentni kirurški blok, finaliza- cijo centralnega laboratorija itd.

Da bo naš zdravstveni sistem kar najboljši, so prioritetna področja, ki se jih bomo lotili, poleg skrajšanja čakalnih vrst in sanacije javnih zavodov, tudi ure- ditev problematike otroške srčne kirurgije. Iščemo rešitev, ki bo zagotovila kakovosten, varen in stabilen sistem obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Primer otroške srčne kirurgije je potrebno rešiti v korist otrok, nji- hovih staršev in tudi zaposlenih.

Zahtevnost problematike nas opozarja na potrebno skrbnost pri izgradnji in delovanju tistih delov medicinskih strok, kjer je občutljivost največja. Priča- kujem, da bo medicinska stroka sistematično razvijala in izobraževala kadre.

Sočasno mora vpeljevati in razširjati nove metode ter ustvarjati klinične smernice in bdeti nad kakovostjo. Primer otroške srčne kirurgije kaže ranlji- vost nekaterih medicinskih strok in procesov pri obravnavi redkih bolezni. V nekaterih primerih se moramo zaradi varnosti mednarodno povezati in poi- skati zunanjo pomoč drugih centrov.

Verjamem, da bo naše sodelovanje plodno in iskreno. Vem, da v svoje delo vlagate veliko predanosti in da se vsak dan trudite, da pacienti dobijo kar najboljšo zdravstveno oskrbo. Hvala vsem, zdravstvenim in nezdravstvenim delavcem.

uvodnik

3 UVODNIK: Minister za zdravje Slovenije Samo Fakin AKTUALNO:

4 V UKC Ljubljana izvedli prvo presaditev obeh pljučnih kril 6 Jabolko navdiha prof. dr. Urošu Ahčanu in prim. Vojku Didanoviču

7 Strokovnjaki UKC Ljubljana prvi na svetu s pomočjo 3D-modela napravili nos na podlakti 9 Predstavitev novega Nacionalnega programa presejanja novorojenčkov

11 Odprli prenovljen, bolj funkcionalen neonatalni oddelek

12 Nov zdravstveni program celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih v UKC Ljubljana od leta 2017 dalje 14 40 let Inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana

15 Znanstveniki v sodelovanju z UKCL s kačjim strupom nad trombembolijo

15 8. september, Svetovni dan fizioterapije s sporočilom »fizioterapija lahko pomaga izboljšati duševno zdravje«

16 Mayo klinika: zgled za izboljšave 18 11. oktober: Svetovni dan debelosti

UTRIP UKCL:

19 Na Svetovni dan boja proti bolečini smo opozorili z odprtjem razstave Bolečina 19 710 mehkih kompletkov oblačil za novorojenčke v Porodnišnici Ljubljana

20 Ilustracije Marjance Jemec Božič iz pravljice Josipa Ribičiča »Nana, mala opica« za sodoben pediatrični pristop obravnave otrok v bolnišnici 21 Tovarna zdravil Krka Novo mesto porodnišnici Ljubljana podarila inkubator za nedonošenčke

22 Urgentni kirurški blok na Kanjavcu in Triglavskih jezerih 22 Čestitke Katji Kegl Vencelj

23 Cepljenje zdravstvenih delavcev proti gripi v UKCL ČILI ZA DELO:

25 Cepljenje proti sezonski gripi; Kaj (de)motivira zaposlene v zdravstvu?

POGLED NAZAJ:

26 Stota obletnica španske gripe v Sloveniji Človek je zvečer zbolel in bil zjutraj mrtev!

27 Spomladi smo prvič v Sloveniji samostojno in uspešno izvedli selektivno dorzalno rizotomijo pri otroku s cerebralno paralizo IZOBRAŽEVANJE:

28 Svetovni dan oživljanja 2018 - »Vse, kar potrebujete za oživljanje, imate vedno s seboj: roke in telefon.«

29 Usposabljanje policistov za nudenje pomoči naglo obolelim in poškodovanim v predbolnišničnem okolju 30 Kaj neki plava v krvi?

31 Simulacijska vaja na mestu dejanskega sprejema hudo poškodovanega bolnika 32 Kako odzivna je bolnišnica ob množični nesreči?

32 Izšla je prva številka strokovne anesteziološke revije Acta Anaesthesiologica Emonica - AAE 33 KAJ MENIJO O NAS

35 SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja knjigo: Hej, človek, spravi se meditirat!, Adrian P. Kezele 36 NAGRADNA KRIŽANKA

AK TU ALNO

Začetek kirurškega programa presaditev pljuč

V UKC Ljubljana izvedli prvo presaditev obeh pljučnih kril

doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., Mojca Drnovšek Globokar, dr. med., in Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

V UKC Ljubljana izvajamo dejavnost presaditev pljuč od leta 1998 dalje. Doslej so presaditve pljuč za slovenske prejemnike opravljali v bolnišnici AKH na Dunaju, v UKC Ljubljana pa smo skrbeli za obravnavo in pripravo na presaditev pljuč ter za zdravljenje in sledenje po presaditvi. Septembra pa smo prvič v UKC Ljubljana in v Sloveniji izvedli sočasno presaditev obeh pljučnih kril.

Že tri tedne kasneje smo nova pljuča presadili drugemu slovenskemu bolniku.

Ob sodelovanju zdravnikov in medicinskih sester, ki so že doslej sodelovali pri programu presaditev pljuč, ter dela ekipe, ki sodeluje pri presaditvah srca, je poseg opravila multidisciplinarna ekipa torakalnih kirurgov in anesteziologov, ki se je pred tem skupaj z zdravniki intenzivisti pol leta izobraževala v AKH na Dunaju.

Z dvema uspešnima presaditvama pljuč smo v UKC Ljubljana kirurški program presaditev organov dopolnili še s programom presaditev pljuč.

V prvem letu nameravamo presaditi pljuča 5 do 10 bolnikom, kar ustre- za številu presaditev, ki so jih našim bolnikom letno omogočili na Duna- ju, v nekaj letih pa bomo dosegli število 15 do 20 bolnikov letno, kolikor znašajo dejanske slovenske potrebe.

Dejavnost presaditve pljuč v UKC Ljubljana sicer izvajamo od leta 1998 dalje, vendar so doslej, z izjemo ene same presaditve desnega pljučne- ga krila leta 2003, vsem ostalim sedemdesetim slovenskim bolnikom pljuča presadili v bolnišnici AKH na Dunaju. Ves ta čas pa smo v UKC Ljubljana skrbeli za obravnavo in pripravo bolnikov na presaditev pljuč ter za njihovo zdravljenje in sledenje po presaditvi.

Kljub odličnemu sodelovanju z avstrijsko bolnišnico (AKH) in številnim uspešnim presaditvam pljuč našim bolnikom Dunajska bolnišnica zaradi omejenih kapacitet ni zmogla poskrbeti za vse naše bolnike, potrebne presaditve. Zato je UKC Ljubljana v začetku letošnjega leta skupino šti- rih torakalnih kirurgov, štirih anesteziologov in dveh zdravnikov intenzi- vistov poslal na izpopolnjevanje v bolnišnico AKH. Naši zdravniki so na Dunaju sodelovali pri skoraj 50 presaditvah pljuč in si s tem pridobili potrebno znanje za začetek programa presaditev pljuč v Ljubljani.

15. september 2018

Ekipa, ki jo poleg kirurgov, anesteziologov in intenzivistov sestavljajo še operacijske medicinske sestre, anesteziološke medicinske sestre, perfuzi- onisti, pulmologi in koordinatorji transplantacij, je od 6. septembra čakala na klic. Dočakala ga je v petek 14. septembra ob 22. uri: »V približno 1000 km oddaljeni bolnišnici imajo mrtvega darovalca pljuč za našo bolnico«.

Ob polnoči je letalo Falcon z ekipo slovenskih kirurgov krenilo na pot v tujino, od koder so se s pljuči darovalca vrnili ob 6. uri zjutraj. Medtem pa so že ob 4. uri zjutraj anesteziologi v UKC Ljubljana bolnico začeli pripravljati na operacijo, da bi bil čas med odvzemom pljuč darovalcu in presaditvijo čim krajši.

˝

Bolnik mora biti sposoben razumeti in sprejeti tveganje kirurškega posega in tudi nadaljevanje zdravljenja po sami presaditvi. Mora biti tudi v dovolj dobrem telesnem stanju, da lahko poseg prestane. Morebitne težje pridružene bolezni pa tudi starost (zgornja meja je 60 let, največ 65 let) lahko tako pomembno vplivajo na rezultat presaditve, da ta ni mogoča. Skupina strokovnjakov za presaditve zato vedno natančno preuči zdravstveno stanje vsakega bolnika posebej. Pravilno oceno o ustreznosti zdravljenja s presaditvijo pljuč lahko podamo le na podlagi nabora opravljenih preiskav, ki je standardiziran. Ena najpomembnejših dejavnikov za uspešno presaditev organa sta motivacija in podpora okolice. Vsak kandidat za presaditev pljuč zato opravi poleg pogovora z zdravnikom tudi pregled pri kliničnem psihologu. Do zdaj so bili rezultati, ki jih dokazuje preživetje bolnikov s presajenimi pljuči, zelo dobri: prva slovenska pacientka živi po presaditvi enega krila pljuč že 18 let,« je povedal asist. dr. Matevž Harlander, dr. med., s KO za pljučne bolezni Interne klinike.

AK TU ALNO

˝

Organizirana je izjemno kompleksno in je sestavljena iz donorskega in prejemniškega programa, ki ga v Sloveniji povezuje, koordinira, pospešuje ter nadzira javni neprofitni Zavod RS za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant, ki je vključen v mednarodno organizacijo Eurotransplant.

Prejemniški program poteka v UKC Ljubljana, pod okriljem Centra za transplantacijsko dejavnost, ki je tudi edini transplantacijski center v Sloveniji. »Ekipa za transplantacije v UKC Ljubljana je v nenehni pripravljenosti. Nikoli namreč ne moremo v naprej vedeti, kdaj bo kjer koli v Evropi možnost, da dobimo kak organ. Odkar imamo na razpolago vladno letalo, lahko po organe hitro priletimo tudi na velike razdalje. Za uspeh presaditve organov je namreč čas zelo pomemben, saj od odvzema do presaditve ne sme preteči več kot osem ur. Transplantacijska dejavnost je za celoten tim dodatna dejavnost poleg rednega dela. Transplantacij namreč ni toliko, da bi bili številni strokovnjaki v službi samo za to dejavnost, pa vendar je Slovenija ena najuspešnejših držav po številu transplantacij na število prebivalcev. Lani smo v UKC Ljubljana presadili 50 ledvic, 24 jeter in 25 src.

Izvajamo tudi presaditev trebušne slinavke, od letos pa še presaditev pljuč. »Vseskozi je bila prisotna želja, da bi program presaditve pljuč v celoti izvajali v Kliničnem centru. Zato se je slovenska ekipa izobraževala pri dunajskih kolegih in tokrat samostojno izvedla sočasno presaditev obeh pljučnih kril.

Vesel sem, da imamo v UKC Ljubljana dobro izobražen celovit tim strokovnjakov. Vodstvo UKC Ljubljana je namreč imelo za vzpostavitev novega programa in potrebno edukacijo zdravnikov veliko posluha, zdaj pa bo treba nekaj vložiti tudi v dodatne kadre in opremo, ki jo potrebujejo za izvajanje transplantacijskega programa. Od leta 1998 so v univerzitetni bolnišnici na Dunaju presadili pljuča 70 slovenskim bolnikom,«

je poudaril vodja Centra za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana, dr. Ivan Kneževič, dr. med.

Presaditev pljuč je eden najbolj invazivnih kirurških posegov, pri katerem kirurgi prečno odprejo celoten prsni koš in nato srce za čas operacije priključijo na zunajtelesni oksigenator – ECMO, ki ekipi pomaga vzdr- ževati primerno količino kisika bolnikovi v krvi. Pri sočasni presaditvi obeh pljučnih kril se najprej odstrani bolno desno pljučno krilo in se ga nadomesti z darovalčevim, tako da se poveže pljučno veno, arterijo in bronhij, takoj za tem pa se enak postopek ponovi še na levi strani.

Prvo obojestransko presaditev pljuč smo v UKC Ljubljana zaključili 15.

septembra ob dveh popoldne, bolnico pa so nato prevzeli zdravniki v Oddelku za intenzivno terapijo KO za anesteziologijo in intenzivno tera- pijo operativnih strok Kirurške klinike.

Pljuča darovalca so bila odlično ohranjena, naša bolnica pa je z njimi samostojno zadihala že po manj kot 24 urah. “Nisem verjela, da bom še kdaj tako dobro dihala”, nam je povedala po desetih dneh, ko se je sprehajala po oddelčnem hodniku in med hojo “poslušala, kako dihajo njena nova pljuča”.

6. oktober 2018

Le tri tedne kasneje, v soboto, 6. oktobra 2018, nas je ob 5. uri zjutraj razveselil nov klic: »V več kot 1000 km oddaljeni bolnišnici imajo mrtvega darovalca pljuč za našega naslednjega bolnika.«

Že nekaj ur pozneje je bilo letalo Falcon s kirurško ekipo spet na poti v tujino, od koder se je vrnilo ob 19. uri, že čez štiri ure, ob 23. uri, pa so nova pljuča pri drugem slovenskem bolniku že opravljala svojo nalogo.

Tudi drugi bolnik je s pljuči iz tujine, ki jih presadila ekipa UKC Ljubljana, samostojno zadihal že po enem dnevu. Tretji dan po operaciji je uspel prestrašiti zdravnike na Oddelku za intenzivno terapijo, ko so ga med glavno vizito zaman iskali v bolniški sobi. Bolnik, ki pred presaditvijo pljuč ni zmogel prehoditi niti 25 m, se je s fizioterapevtom mirno spre- hajal po hodniku.

Ta pomemben dosežek za UKC Ljubljana, za- četek kirurškega programa presaditve pljuč, so predstavili dr. Ivan Kneževič, dr. med., vodja Centra za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana, prim. mag. Matjaž Turel, dr.

med., s KO za pljučne bolezni Interne klinike, vodja internističnega dela programa presadi- tev pljuč, doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., predstojnik KO za torakalno kirurgijo Kirurške klinike, vodja kirurškega dela programa presa- ditev pljuč, Mojca Drnovšek Globokar, dr.

med., s KO za anesteziologijo in intenzivno te- rapijo operativnih strok Kirurške klinike, vodja dejavnosti torakalne anesteziologije, doc. dr.

Tomislav Mirkovič, dr. med., vodja Oddelka za intenzivno terapijo KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike, asist. Boris Greif, dr. med., s KO za torakalno kirurgijo Kirurške klinike, vodja ekipe za odvzem pljuč darovalca, in asist. dr. Ma- tevž Harlander, dr. med., s KO za pljučne bolezni Interne klinike.

˝

AK TU ALNO

Bolnica s presajenimi pljuč v Centru za intenzivno terapijo UKC Ljubljana

Pri posegu so sodelovali anesteziologi: Mojca Drnovšek Globokar, dr.

med., Kristina Gorjup, dr. med., Dejan Pirc, dr. med.; torakalni kirurgi:

doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med, asist. dr. Boris Greif, dr. med, Ana Mavko, dr. med., Miha Zavrl, dr. med, Matic Domjan, dr. med., Theresa Stork, dr. med.; kardiovaskularni kirurg: dr. Nikola Lakič, dr. med.;

internist pulmolog, koordinator za transplantacije pljuč: David U. Lestan, dr. med, asist. dr. Matevž Harlander, dr. med.; intenzivisti operativnih strok: Michael Jožef Gradišek, dr. med., asist. prim. mag.

Rade Stanič, dr. med., Suada Fileković Ribarič, dr. med.; operacijske medicinske sestre: Magdalena Hrovat, zdr. teh., Tatjana Kržišnik, viš.

med. s., Leonardo Lovrič, dipl. zn., Marizela Nuhanovič, dipl. med. s., Milica Samar, dipl. med. s., Marjeta Weibl, viš. med. s.; anesteziološke medicinske sestre: Jožica Gorenc, dipl. m. s., Gabrijela Robida, dipl.

m. s.; perfuzionista: Mitja Marinšek, dipl. zdravstv., Boža Matušek;

bolničarka: Mojca Marolt; koordinator za transplantacijo: Ženja Tomažinčič, dr. med.; zdr. nega KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok: Vedrana Bošković, dipl. m. s., Antonija Lovše, dipl. m. s., Dragica Karadžić, dipl. m. s., Nejc Curk, dipl. m. t., Valerija Svilar, dipl. m. s., Mateha Jereb, dipl. m. s.; dr. Ivan Kneževič, dr. med., vodja Centra za transplantacijsko dejavnost, prim. mag.

Matjaž Turel, dr. med., vodja internističnega dela programa presaditve pljuč, doc. dr. Tomislav Mirkovič, dr. med., vodja Oddelka za intenzivno terapijo KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, ter številni drugi, tudi nezdravstveni delavci, ki so omogočili ta pomemben dosežek za Slovenijo.

Ekipi, ki je sodelovala pri posegu, so izrekli priznanje tudi vodstvo UKC Ljubljana in minister za zdravje Republike Slovenije.

Prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., z ekipo je bil 1. oktobra 2018 izbran za ime tedna na VALu 202. Čestitamo!

Del ekipe po uspešno opravljeni presaditvi pljuč

Jabolko navdiha

prof. dr. Urošu Ahčanu in prim. Vojku Didanoviču

22. oktobra 2018 je Predsednik republike Slovenije Borut Pahor v predsedniški palači vročil priznanje Jabolko navdiha kirurgoma prof. dr. Urošu Ahčanu, dr. med., in prim. Vojku Didanoviču, dr. med., za inovativno metodo popolne rekonstrukcije nosu, s katero smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana postavili nov mejnik v obrazni rekonstrukcijski kirurgiji.

AK TU ALNO

Zakaj je tehnika UKC Ljubljana prelomna in drugačna od sedanjih v tujini, je razložil prof.

dr. Uroš Ahčan: »V svetu so rekonstrukcije nosu zelo redke, posebej nosu v celoti. Večinoma se tega kirurgi lotevajo tako, da vzamejo mehko tkivo z roke, rebro, ki ga oblikujejo v kost, to kepo presadijo na obraz in jo nato v več posegih preoblikujejo v nos. Naša inovacija je v tem, da smo nos v kalupu oblikovali že na roki ter ga, v celoti oživljenega, oživčenega in s kostjo, prenesli na obraz kot del telesa. Potrebnih je bilo manj posegov in sledila je krajša rehabilitacija.«

Strokovnjaki UKC Ljubljana prvi na svetu s pomočjo 3D-modela napravili nos na podlakti

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Mlada, aktivna ženska, ki so ji zaradi bolezni amputirali nos, kar je povzročalo velike funkcionalne in estetske probleme, si je neizmerno želela pomoči. In jo tudi našla. Strokovnjaki plastične, rekonstrukcijske, estetske in maksilofacialne kirurgije Kirurške klinike UKC Ljubljana so združili znanje ter z uporabo tridimenzionalnih posnetkov v mikrokirurški tehniki prvi na svetu s pomočjo 3D-modela napravili nos na podlakti. Nato so ga kot ožiljen in oživčen oblikovan del telesa prenesli na obraz. Popolna rekonstrukcija nosu v dveh fazah je pacientki korenito spremenila življenje ter omogočila normalno vrnitev v vsakodnevni življenjski ritem.

Vrhunski dosežek v mednarodnem merilu so predstavili prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., predstojnik KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, prim. Vojko Didanovič, dr.

med., vodja operativne dejavnosti s KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške kli- nike UKC Ljubljana, mag. Tomaž Tušar, univ.

dipl. inž, tehnični direktor podjetja AUDAX d.

o. o., in Nataša Žakelj, dipl. m. s., glavna medicinska sestra, KO za plastično, rekon- strukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Ki- rurške klinike UKC Ljubljana.

Mlada ženska je nos v celoti izgubila ob zdra- vljenju invazivnega kožnega raka. Imela je pla- stično protezo, a je bilo življenje z njo težko.

Velike so bile tudi psihične posledice življenja s spremenjeno podobo. Na spletu je poizve- dovala, kakšne so njene možnosti. Ugotovila je, da gredo v svetu zdravljenja predvsem v smeri presaditve obraza umrlega darovalca, kar pa pri njej ne bi prišlo v poštev. Po presa- ditvi bi namreč morala jemati zdravila proti za- vrnitvi organa, ki bi lahko povzročila ponovitev bolezni. Obrnila se je na prof. dr. Uroša Ah- čana, dr. med., predstojnika KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana. Predstavil ji je možnosti rekonstrukcije nosu in pojasnil, da je taka operacija zelo zahtevna, možni so številni zapleti, končni rezultat je nepredvidljiv. Vendar ji je povedal, da bi se tega lotil.

Prelomen dosežek na področju estetske kirurgije – popolna rekonstrukcija nosu v dveh fazah z uporabo lastnega tkiva pacientke Popolna rekonstrukcija je potekala v dveh fa- zah, operaciji sta trajali devet in osem ur. Po natančnih pripravah so zdravniki najprej izved- li tridimenzionalno slikanje in tiskanje modela obrazne okvare ter različnih plasti in strukture nosu tako, da so se popolnoma ujemali z de- janskim stanjem. Na podlagi tridimenzional-

˝

PREJ POTEM

˝

Skupaj z maksilofacialnimi kirurgi smo naredili virtualni načrt operacije, podjetje Audax pa nam je priskočilo na pomoč in izdelalo tridimenzionalni model defekta obraza, modele za rekonstrukcije kosti in kalup, ki je služil za oblikovanje nosu,˝ je povedal prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., predstojnik KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKCL.

prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., Nataša Žakelj, dipl. m. s., in prim. Vojko Didanovič, dr. med.

AK TU ALNO

nega izdelka in z natančnimi kirurškimi postopki so vezano tkivo in kožo iz podlakti oblikovali v dobro oživljen in oživčen nos. Vse to je potekalo na podlakti pacientke. Nov nos je ostal na podlakti 30 dni, dokler se ni zacelil kot definiran, oživčen in prekrvavljen del telesa. V zadnji fazi prvega kirurškega posega so pacientki na čelo namestili pripomoček za raztegovanje kože. Ko so ji potem nos namestili na obraz, so ga prekrili z raztegnjeno kožo, tako da nima nobenih brazgotin.

Čez mesec dni je sledila druga operacija, ki je trajala osem ur. Nov nos, sestavljen iz kostnega ogrodja in dobro ožiljenega in oživčenega mehkega tkiva, so prenesli na obraz ter ga pritrdili z mikroploščicami in vijaki iz titana. Potem so bili potrebni le še manjši koretkivni posegi, ki so nosu dali dokončno obliko. Tako so dobili nos, ki je dolgoročno stabilen, ima dihalno pot, ima stabilno strukturo in kožo na zunanjem delu, ki je identična na ostalem delu obrazu. Od zadnjega posega je minilo dobrih šest mesecev.

»S pomočjo 3D-modela smo nos izdelali na podlakti, prekrvavljenega pa potem namestili na nos. Osnovna ideja je bila narediti nov nos kosti in mehkih tkiv iz podlakti, ga tam pustiti mesec dni, nato pa ga v drugi fazi prestaviti na obraz. Nos smo najprej oblikovali iz kože, kosti, žil in živcev na pacientkini podlakti. Čez mesec dni smo ga z mikrokirurško tehniko prestavili na obraz. Po večjih operacijah smo opravili še dva manjša ko- rektivna posega. Po šestih mesecih je rezultat odličen,« je pojasnil prof.

dr. Uroš Ahčan, dr. med.

Pri kirurškem zdravljenju pacientke je sodeloval prim. Vojko Didanovič, dr. med., vodja operativne dejavnosti na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, ki je izpostavil vidik maksilofa- cialnega kirurškega zdravljenja: »Dobili smo nos, ki je dolgoročno stabi- len, ima dihalno pot, kostno-hrustančno strukturo in kožo, ki je identična koži obraza, saj smo za prekrivanje uporabili kožo s čela. Pri operaciji smo združili 2500 let znanja rekonstrukcije nosu. Že Indijanci so namreč pred 2500 leti znali rekonstruirati nos s prenosom čelnega režnja, takrat seveda brez anestezije. Za dolgotrajni uspeh, funkcijo nosu in estetiko pa so pot- rebni sodobni pristopi, kot so mikrokirurška tehnika, virtualno načrtovanje operacije. Nos je namreč v bistvu zelo kompleksna struktura na obrazu, tridimenzionalno komplicirana – sestavljen je namreč iz treh plasti.«

Pomembno vlogo pri uspehu projekta je igral 3D model, ki so ga brez- plačno izdelali v podjetju Audax. 3D-tisk predstavlja pomembno orodje za napredek v sodobni medicini in tudi ta dosežek ponazarja pomen tesnega sodelovanja med industrijo in medicino.

Da je za uspešnost takšne operacije ključna predanost in strokovnost celotne ekipe, ki sodeluje pri operaciji in kasneje pri negi, sta poudarila tako prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., kot glavna medicinska sestra KO za

plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, Nataša Žakelj, dipl. m. s. »Izkušene in visoko usposo- bljene medicinske sestre morajo vsako uro spremljati morebitne zaplete in jih pravočasno prepoznati. Poleg tega so pacientom pomembna psi- hična opora,« je še izpostavila Nataša Žakelj, dipl. m. s.

V Sloveniji je približno 20 pacientov s popolno nosno amputacijo (večina so bolniki, ki so imeli raka), ki potrebujejo tako operacijo, ni pa nujno, da bi bili vsi primerni za dejanski poseg, sta ocenila oba kirurga.

»Uspešnost države se ne da meriti zgolj z BDP-jem, ampak z uspešnostjo njenih prebivalcev, bodisi športnikov, znanstvenikov ali pa umetnikov.

Sem sodi tudi vrhunska medicina, ki z dobrimi idejami, tehnološkimi re- šitvami in požrtvovalnim delom zdravstvenega kadra, ki premika meje možnega, ljudem vrača upanje in kakovost življenja. Zato mora vrhunska medicina ostati ponos Slovenije. V UKC Ljubljana izvajamo vrhunsko me- dicino, znamo reševati kompleksne probleme, znamo sodelovati in se zavedamo timskega dela, premikamo meje in s predanostjo opravljamo najlepši poklic na svetu,« je predstavitev strokovnega dosežka sklenil prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.

Celotni ekipi so čestitali tudi minister za zdravje RS, Samo Fa- kin, in vodstvi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Kirurške klinike. Poudarili so, da je uspešno opravljena ope- racija dokaz, da slovenska medicina sodi v sam vrh svetovne stroke.

Profesor dr. Uroš Ahčan z ekipo je bil 15. oktobra izglasovan za ime tedna na Valu 202. Čestitamo!

3D-model obraza in nosu

Prvič v UKC Ljubljana smo lahko novinarsko konferenco spremljali preko neposrednega prenosa. Posnetek je dosegljiv na:

www.youtube.com/watch?v=oOgmb4lP4RI.

Prikaz rezultata zdravljenja, ki je trajal več mesecev

Na podlagi 3D-modela so naredili nos na podlakti in ga po 30 dneh prenesli na obraz

AK TU ALNO

Predstavitev novega Nacionalnega programa presejanja novorojenčkov

Odprli laboratorij in predali opremo

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Septembra smo javnosti predstavili Nacionalni program presejanja novorojenčkov za vrojene bolezni. Ob tej priložnosti smo v UKC Ljubljana tudi uradno prevzeli opremo za diagnostiko dvajsetih presnovnih bolezni, ki jo je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS. Odprli smo laboratorij za izvajanje nacionalnega programa, ki pomeni pomemben korak v kakovosti zgodnjega odkrivanja bolezni otrok.

Novorojenčkom že sedaj tretji dan po rojstvu na rednem pregledu v porod- nišnici odvzamejo nekaj kapljic krvi in nato ugotavljajo, ali ima morda katero izmed dveh redkih bolezni (za dedno presnovno bolezen fenilketonirijo in za bolezni ščitnice). Od letošnje jeseni pa bodo po novem potekala testiranja za 20 redkih bolezni. Program je letos odobril Zdravstveni svet pri Ministr- stvu za zdravje RS, ki ga je dodalo v splošni dogovor. Krilo ga bo obvezno zdravstveno zavarovanje. Nosilka programa je Pediatrična klinika UKCL.

Novorojenčke presejalno testirajo za vrojene bolezni za kongenitalno hipo- tireozo, fenilketonurijo, bolezen javorjevega sirupa, izovalerično acidemijo, glutarično acidemijo tip I, glutarično acidemijo tip II, pomanjkanje zelo dolgoverižne acil-CoA dehidrogenaze, pomanjkanje dolgoverižne 3OH- -CoA dehidrogenaze, pomanjkanje srednjeverižne acil-CoA dehidrogena- ze, propionsko acidemijo, metilmalonsko acidemijo, pomanjkanje karnitin palmitoiltransferaze I, pomanjkanje karnitin palmitoiltransferaze II, motnjo vnosa/transporta karnitina, pomanjkanje holokarboksilazne sintaze, po- manjkanje â-ketotiolaze, pomanjkanje 3-metilkrotonil-CoA karboksilaze in tirozinemijo tip 1. Če se pri testiranju za vrojene bolezni zazna tudi druga vrojena bolezen, ki jo je mogoče zdraviti, se tudi za to bolezen izpelje nadaljnja diagnostika.

Testiranje za vrojene bolezni se opravi iz vzorca posušene krvi novoro- jenčka, odvzetega na posebnem filter papirju s črtno kodo. Vzorec krvi se odvzame najmanj 48 ur po porodu. Porodnišnica, ki odvzame vzorec krvi, poveže identifikacijske podatke novorojenca s črtno kodo na filter papirju, na katerem je odvzet vzorec krvi tega novorojenca, in opravi vpis potrebnih podatkov v računalniški sistem. Porodnišnica zavedene vzorce krvi pošlje v Laboratorij za klinično radiokemijo Klinike za nuklearno medi- cino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ta iz enega dela odvze- tega vzorca opravi določanje presnovkov. Drugi del vzorca pošlje Službi za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike, ki opravi analizo preostalih presnovkov in genetsko diagnostiko, vključno s sekvenciranjem DNA visoke zmogljivosti nove generacije.

Pediatrična klinika enoten izvid, pripravljen na podlagi ugotovitev Labo- ratorija za klinično radiokemijo Klinike za nuklearno medicino Univerzite- tnega kliničnega centra Ljubljana in Službe za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike, posreduje porodnišnici, ki je vzorec krvi novorojenca poslala. V primeru ugotovljene vrojene bolezni Pediatrična klinika o tem obvesti starše novorojenčka in jih povabi na pogovor in na- daljnjo obravnavo.

˝

Program je potrjen, ministrstvo ga je dodalo v splošni dogovor za zdravstvo. Ključna je bila tudi nabava aparata za analiziranje vzorcev – masnega spektrometra in generatorja dušika z integriranim kompresorjem.

Foto: anaphotography.co.uk

AK TU ALNO

Medicina je v svojem napredku sproti odkrivala več presnovnih bolezni, ki jih je mogoče zdraviti in za katere obstajajo testiranja preko odvzete krvi.

Teh 20 bolezni, ki jih bomo od jeseni s presejanjem odkrivali pri slovenskih novorojenčkih, je torej skupina »bolezni presnove«, kjer zaradi napake v genu telo neke sestavine ne more razgraditi. Zato se v telesu kopičijo stru- peni produkti, ki okvarijo posamezne organe – jetra, možgane, … . Zaradi večine teh bolezni lahko v metabolni oziroma presnovni krizi otrok celo umre. Če pa že novorojenček ob rojstvu dobi pravo diagnozo, je mogoče pomagati. Pozdraviti žal nobene od teh bolezni še ne znamo, to bo omogo- čila šele genska terapija. Ta pa se je tudi začela, imamo namreč že prvega otroka na genski terapiji.

Pomembno je zgodnje odkrivanje, ker lahko potem z nekaterimi boleznimi ljudje živijo popolnoma normalno, pri večini je mogoče posledice ublažiti.

Presejalni test bo pokazal le na sum za bolezen, to namreč še ne bo dia- gnoza. Na lažno pozitivne teste, ki pa jih je približno osem odstotkov, lahko vplivajo drugi faktorji: kot na primer nedonošenost, medenična vstava, težek porod, prejemanje kakšnih drugih zdravil, kakšna druga bolezen. Ob utemeljenem sumu bomo porodnišnicam sporočili rezultate in jih prosili, da otroka čim prej pregledamo na KO za endokrinologijo, diabetes in pre- snovne bolezni Pediatrične klinike, kjer bomo otroka dodatno pregledali, mu postavili diagnozo in ga pričeli zdraviti. Ocenjujemo, da bomo na leto odkrili približno 10 otrok s takimi boleznimi, ki jih bomo lahko zdravili, še preden bodo otroci imeli težave oziroma bi resneje zboleli. Ker imajo bolni- šnice v Sloveniji več informacijskih sistemov, ki med seboj niso povezani, sedaj poteka tudi logistično povezovanje. Pričakujemo in upamo, da se bodo do konca meseca vse porodnišnice v državi povezale v enoten sis- tem,« je povedal prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike in vodja nacionalnega programa.

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje RS, Mojca Gobec, dr. med., je povedala: »Zagotovljene so bile strokovne utemeljitve za ta program, ki jih je verificiral tudi Zdravstveni svet pri ministrstvu za zdravje. Ministrstvo je program potrdilo in ga skupaj z ZZZS umestilo v splošni dogovor. Dopolnjen je bil tudi pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Tako je program presejanja postal pravica naših otrok. Od sedaj naprej je potrebno sodelo- vanje vseh slovenskih porodnišnic. Ne smemo pozabiti, čému je program namenjen: pravočasnemu odkrivanju, svetovanju, boljšemu zdravljenju in lažjemu sprejemanju nadaljnjih odločitev staršev. Program potrjuje, da smo država, kjer je zdravstveno varstvo naših otrok na izjemno visokem nivoju.«

Po dogodku je potekala tudi predstavitev nacionalnega programa za porodnišnice

Ana Marija Jelovšek, skrbnica Laboratorijskega informacijskega sistema Področja za informatiko UKC Ljubljana, je predstavnikom porodnišnic predstavila postopek oddaje eNaročila za testiranje in sprejem izvida: »Vzpostavitev enovitega pristopa obravnave tako velike populacije, kjer sodeluje velik del deležnikov, več različnih informacij- skih sistemov, … je bil seveda tudi logistični izziv. Zagotovili smo eno- tno platformo, enoznačno označitev vzorcev ter prenos večjega števila podatkov v elektronski komunikaciji QR koda. Na ta način potekajo sle- denje poti vzorca ter vrnitev izvida neposredno v novorojenčkov zapis v CRPP ter podatki za vodenje registra. Uspelo nam je!«

Mag. Peter Požun, poslovni direktor Ginekološke klinike, je na stro- kovnem srečanju poudaril: »Poleg strokovno-medicinskega vidika ter vidika javnega zdravja je bil ta projekt pomemben tudi s strokovno-or- ganizacijskega, procesnega in informacijskega poenotenja. S pomočjo sodelovanja strokovnjakov vseh informacijskih hiš in naše sodelavke Ane Marije Jelovšek je to danes tudi udejanjeno!«

Naročilnica

AK TU ALNO

Odprli prenovljen, bolj funkcionalen neonatalni oddelek

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

V začetku oktobra sta potekala slavnostna predaja donacije in odprtje prenovljenega Kliničnega oddelka za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Prenovo Kliničnega oddelka za neonatologijo so z donacijami, vrednimi več kot 40 tisoč evrov, omogočili: NLB, d. d., Društvo za pomoč bolnim novorojenčkom Prvi koraki, Društvo Medicinski razgledi in podjetje ORCA energija, d. o. o. Preostali del, več kot 20 tisoč evrov, pa smo iz investicijskih sredstev zagotovili v UKC Ljubljana. Skupna vrednost prenove znaša 65 tisoč evrov.

»Dajanje je enako lepo kot sprejemanje. KO za neonatolo- gijo Pediatrične klinike predstavlja vstopna vrata na pedia- trično kliniko in prvi stik staršev in otroka z našo ustanovo.

Zato je toliko bolj pomembno, da je ta obravnava čim bolj optimalna. S prenovo smo pridobili lep, funkcionalen pros- tor. Na leto sprejmemo na ta oddelek 700 novorojenčkov iz vse Slovenije. Pred devetimi leti smo dobili krasne pro- store, kar je za nas pomenilo velik strokovni izziv. To smo upravičili, saj smo naredili velik strokovni napredek. Velik napredek je tudi ta prenova, saj smo iz dveh nefunkcional- nih sob pridobili eno, kjer sta zagotovljena bolj optimalen nadzor ter bolj varna in kakovostna obravnava malih bolni- kov. Hvaležni smo donatorjem NLB, Društvu za pomoč bol- nim novorojenčkom Prvi koraki, ki pomaga staršem prebro- diti težke trenutke po odhodu z novorojenčkom v domačo oskrbo, podjetju Orca, Društvu Medicinski razgledi in UKC

Ljubljana,« je povedala prof. dr. Darja Paro Panjan, dr. med., predstoj- nica KO za neonatologijo Pediatrične klinike in predsednica Društva za pomoč bolnim novorojenčkom Prvi koraki.

Teodor Žepič, poslovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, se je v imenu Pediatrične klinike zahvalil donatorjem in povedal: »Naš neo- natalni oddelek praznuje 65 let. Skrbimo za krhko in najmlajšo populacijo otrok od rojstva do enega meseca starosti. Razvoj teče naprej in moji so- delavci so zagotovilo, da bomo še naprej dobro skrbeli za otroke. Iskrena hvala tudi v imenu vseh slovenskih otrok, ki bodo pri nas potrebovali zdra- vstveno oskrbo.«

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, d. d., je poudaril:

˝

partner in tako bo tudi v prihodnje.«

Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana je dogodek sklenil z besedami: »Najlepša hvala za vse donacije, saj so eden pomembnejših virov financiranja. Sredstva, ki jim imamo na razpola- go, ne omogočajo takega razvoja, ki bi ga naša stroka z znanjem, ki ga ima, potrebovala. V UKC Ljubljana gremo skozi sanacijo, tako kot bančni sektor. Upam, da jo bomo enako uspešno končali.«

Klinični oddelek za neonatologijo obsega Neonatalni oddelek za intenzivno terapijo, Neonatalno ambulanto in Funkcionalno dejavnost. Na oddelku za intenzivno terapijo je 15 ležišč (inkubatorji, ogrevana ležišča, postelje za novorojence). Oddelek ima organiziran transport k sebi z inkubatorjem in spremstvom posebej usposobljene diplomirane medicinske sestre.

Ambulantna obravnava poteka vsak dan, večina opravljenih pregledov je prvih. V enoti za funkcionalno diagnostiko opravljamo UZ preglede osrednjega živčevja, UZ kolkov, presejalne teste sluha, UZ merjenje kostne gostote in merjenje sestave telesa. Na oddelku redno poteka pedagoško in raziskovalno delo. Sodelujemo z neonatalnimi oddelki vseh slovenskih porodnišnic ter intenzivnimi enotami doma in v svetu.

Klinični oddelek za neonatologijo Pediatrične klinike UKC v Ljubljani je republiški referenčni center za diagnostiko in zdravljenje bolnih novo- rojenčkov, kamor so napoteni otroci iz vseh slovenskih porodnišnic.

Sklep o imenovanju Službe za neonatologijo za Klinični oddelek za ne- onatologijo na Pediatrični kliniki smo prejeli od Ministrstva za zdravje 25. februarja 2009. S sklepom Republiškega strokovnega kolegija za intenzivno medicino je neonatalni oddelek junija 2015 pridobil status Oddelka Intenzivne terapije B (stopnja I). Bolniki so obravnavani v skla- du s sodobnimi priporočili za obravnavo nedonošenčkov in bolnih novo- rojenčkov. Ob temeljni usmeritvi – neonatologiji razvijajo subspecialna znanja znotraj stroke, kar z multidisciplinarnimi konziliji znotraj Pediatrič- ne klinike omogoča zgodnjo diagnostiko in obravnavo bolezenskih stanj na terciarnem nivoju.

AK TU ALNO

Nov zdravstveni program celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih v UKC Ljubljana od leta 2017 dalje

Službi za odnose z javnostmi UKC Ljubljana in ZZZS

Po skoraj treh desetletjih skupnih prizadevanj je Državni zbor RS julija 2008 z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 23. členu končno uzakonil tudi pravico slepih in slabovidnih do »celovite obravnave, vključno z zdravljenjem in rehabilitacijo«. A pot do možnosti za uresničevanje te pravice je bila še dolga. Na pobudo nekaterih posameznikov in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je bila leta 1994 na Očesni kliniki v Ljubljani ustanovljena Ambulanta za slepe in slabovidne, iz katere se je kasneje razvil Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS).

Strokovna delovna skupina pri ZDSSS, sestavljena iz slepih in slabo- vidnih uporabnikov, tiflopedagogov in oftalmologov, je pripravila pro- gram »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih (CRSS)«.

Razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo ga je oktobra 2009 obravna- val in verificiral, s čimer je postal sestavni del slovenske oftalmološke stroke. Izdelani program CRSS z opredeljenimi storitvami in multidisci- plinarnim pristopom za izvajanje individualnega načrta rehabilitacije od zgodnje obravnave slepih in slabovidnih otrok do starostnikov smo po navodilu Ministrstva za zdravje jeseni 2014 preskusili s pilotnim projek- tom CRSS. Projekt je potekal na Očesni kliniki UKC Ljubljana in delno v domačem okolju rehabilitandov. Kljub časovni omejenosti projekta ter živega stika z rehabilitandi in svojci smo ustreznost programa CRSS potrdili. Z izredno motivacijo rehabilitandov in izvajalcev projekta smo uspeli izvesti uvodno CRSS.

Rehabilitacija je celovita, ali pa je ni

˝

Rehabilitacija je hkrati proces in cilj tako za posameznega rehabilitanda kot za njegovo družinsko, delovno ali širše socialno okolje. Ta proces se mora začeti čim prej, lahko celo že pred morebitno zdravstveno obrav- navo ali med njo, vsekakor pa čim prej po njej. Predvideva tudi stalno sprotno ocenjevanje učinkov rehabilitacije in zadovoljstva rehabilitanda z njo. Po potrebi omogoča tudi sprotne spremembe individualnega re- habilitacijskega načrta in ponoven vstop v proces, bodisi zaradi obno- vitve ali dopolnitve nekaterih znanj in veščin ali

zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja ali okoliščin obravnavanega.

Cilj rehabilitacije je rehabilitanda, torej posame- znika z delno ali popolno izgubo vida, usposobiti za čim bolj neodvisno življenje ter vključevanje v zasebno, poklicno in javno življenje. Za to je nujna vrsta veščin in tehnik, ki mu pomagajo vse tisto, kar je človek prej opravljal s pomočjo vida, opraviti po drugih poteh in na drugačne načine.

Predvsem pa CRSS s pomočjo svetovanja in psihoterapevtske pomoči pomaga posamezniku sprejeti njegovo novo stanje in velike spremem- be v življenjskem slogu, ga motivirati za nadalj-

V program bodo predvidoma vključili 350 ljudi na leto, za rehabilitacijo pa bo zdravstvena blagajna namenila 280.000 evrov. Program je novost pri nas, saj ob zdravstvenih vključuje tudi strokovnjake z drugih področij.

Zato smo za spremljanje, evidentiranje in obračunavanje storitev, ki so izvedene v okviru novega programa, v sodelovanju z Očesno kliniko UKC Ljubljana opredelili tudi nov seznam storitev celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih ter novo kalkulacijo za planiranje in financiranje novega interdisciplinarnega tima, ki ga sestavlja 9,51 delavcev (iz ur), od tega 1,00 oftalmolog (iz ur), 1,88 diplomirana oz. višja medicinska sestra (iz ur), 3,01 pedagog specialist – tiflopedagog (iz ur), 1,01 klinični psiholog (iz ur), 0,88 inženir računalništva (iz ur), 0,32 socialni delavec (iz ur), 0,15 zdravstveni tehnik (iz ur) ter 1,26 administrativno-tehnični kader (iz ur). Program bo tudi model, ki bo služil za vzpostavitev rehabilitacijskih programov.

AK TU ALNO

nje čim bolj polno življenje in morda tudi ustvarjalno delo. S tem njemu in njegovi socialni okolici omogoči kakovost življenja, kakršne brez CRSS ne bi poznal. Posebej pa je v okviru CRSS obravnavana tudi celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih otrok in njihovih družin, ki zahteva povsem svojstven pristop.

CRSS je Očesna klinika formalno začela izvajati jeseni 2017. Osnovni strokovni tim je bil vzpostavljen do letošnjega poletja, kar zdaj omogoča minimalne standarde za kakovostno izvedbo programa CRSS. Zaveda- mo se, da nam še primanjkuje organizacijskih in drugih izkušenj ter da bo, glede na ocene potreb po CRSS, nujno v prihodnje tim še okrepiti ter pridobiti prostore, ki bodo primernejši tako za rehabilitande kot za

zaposlene, pa tudi za programe in storitve CRSS ter njihovo najvišjo možno kakovost. A glede na to, da gre za storitev, ki je pri nas nova ali vsaj na novo oživljena in močno nadgrajena, verjamemo, da smo na pravi poti. Bistvena pa je celovitost programa in obravnave, saj je le tako mogoče doseči pravi rehabilitacijski učinek.

»Uspešna implementacija programa CRSS je bila končni cilj dolgoletnih prizadevanj Očesne klinike. S tem Očesna klinika kot vrhunska strokov- na ustanova v državi ne samo skuša prepoznavati in zdraviti vse težave, povezane z očmi in vidom, ampak nudi tudi celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih kot sestavni del zdravstvenega varstva,« je poudarila prof.

dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med., predstojnica Očesne klinike UKC Ljubljana.

Prof. dr. Branka Stirn Krajnc, dr. med., nekdanja predstojnica Očesne klinike UKC Ljubljana, je izpostavila: »Da bi več tisočim slepim in slabo- vidnim državljanom lahko omogočili čim boljšo socialno in delovno vklju- čenost ter samostojnost, je nadaljnja skrb in dolžnost, da pristojni organi zakonsko in v pravicah iz OZZ (Obveznega zdravstvenega zavarovanja) opredeljeno rehabilitacijo slepih in slabovidnih zares omogočijo.«

»Program CRSS temelji na multidisciplinarnem pristopu, jasnih strokovnih izhodiščih, znanstveno preverjenih in klinično uporabnih metodah, jasno zastavljenih ciljih rehabilitacije. S tem se rehabilitandom omogoča najopti- malnejši možni izkoristek preostanka vida ali nadomestilo vidne informaci- je,« je povedala doc. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., vodja Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih iz Očesne klinike UKC Ljubljana.

»Vesel sem, da nam je po mnogih letih uspelo. Ko človeku vid opeša ali oslepi, se mu življenje raztrešči. Ni več sposoben opravljati osnovnih ži- vljenjskih opravil. Če se nič ne zgodi, se navadi na to stanje in to je naj- težje odpraviti. Za vsakogar, ki deloma ali v celoti izgubi vid, je celovita rehabilitacija življenjskega pomena, saj mu samo to zagotavlja človeka vredno nadaljnje življenje. Pri tem pa pogosto spregledamo, da je CRSS pomembna tudi za zdravstvo, predvsem pa tudi za širšo družbo. Vanjo mora biti enakopravno vključenih čim več državljanov, saj so ljudje z inva- lidnostmi, ki niso rehabilitirani, v breme sebi, svojcem in družbi. To ni stro- šek, pač pa investicija v dejavnost, posameznika oziroma družbo. Program pomaga, da posameznik s svojo slepoto ali pa slabovidnostjo, s svojimi problemi in težavami, za družbo ni dodaten strošek, ampak da je kolikor je le mogoče sprejel svoje novo stanje, da se je usposobil, da živi človeka vredno življenje, da morda lahko celo produktivno dela, ustvarja, da je enakopraven član družbe tako v zasebnem kot poklicnem in ne nazadnje tudi v javnem življenju,« je opozoril Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Predstavil je še izkušnje rehabilitandov v pilotnem projektu: »Tisti, ki so bili vključeni v pilotni pro- jekt, so povedali, da je bil zanje to nov začetek. Veliko novega so se naučili.

Marsikatero stvar, ki so jo prej reševali s pomočjo vida, to sedaj znajo na drugačen način.«

Na predstavitvi programa je sodeloval tudi Stane Padežnik z Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki je izpostavil svojo izkušnjo s programom: »Včeraj sem tekel. Slepota postane stranski in ne glav- ni problem. Rehabilitand se mora vključevati v okolje, socialno življenje, uporabljati drugačna orodja. S pomočjo programa rehabilitacije pride do spoznanja, da zmore delati in delovati na drugačen način in tudi na drugih področjih. Znajti se mora v okolju in uporabljati druga čutila. Pomembno je, da pride do spoznanja, da zmore delati v nekem poklicu, se vključevati v družbo na drugačen način, se razvijati naprej družno in družbi tudi kaj prispevati«

AK TU ALNO

40 let Inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi

˝

Klinični Inštitut za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana združuje tri dejavnosti: 24-urno delo in skrb za paciente s preko šest milijonov preiskav letno, terciarno in raziskovalno-razvojno ter izobraževalno de- javnost. Dejavnosti razvoja, raziskav in izobraževanja ostajajo naše pri- oritete sedaj in v prihodnje ter nakazujejo vzpostavljanje novih struktur in razmerij v stroki.

Ob 40-letnici Inštituta, danes Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je izrekel čestitke zaposlenim tudi generalni direktor UKC Ljubljana, Aleš Šabeder, in še dodal: »V vseh teh letih ste sledili razvoju novih laboratorijskih preiskav in postopkov ter jih uvedli v rutinsko delo.

Vesel sem, da vam je vse to uspelo doseči kljub temu, da se sre- čujete s problemom stare, iztrošene opreme in aparatur, kakor tudi s prostorsko stisko. V UKC Ljubljana poteka eden izmed največjih investicijskih projektov – združitev laboratorijev, in verjamem, da se vam bodo pogoji za delo bistveno izboljšali.«

Strokovno srečanje so uvodoma posvetili 40. obletnici inštituta. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in zahvale za dolgoletno požrtvovalno delo in izjemen doprinos k razvoju Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo. Priznanja in zahvale so prejeli: prof. dr. Joško Osredkar, mag. farm., Angela Bobek in Jožica Babič, org. del.

Na Kliničnem inštitutu za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana so obeležili 40 let, ko so pod vodstvom prof. dr. Nika Jesenovca, spec.

med. biokem., prejeli naziv Inštitut za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana. Obletnico so obeležili s strokovnim srečanjem in delavnico »Elektroforeze v laboratorijski medicini«. Strokovno srečanje je potekalo v organizaciji Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana in v sodelovanju z Društvom za laboratorijsko medicino.

AK TU ALNO

Znanstveniki v sodelovanju z UKCL

s kačjim strupom nad trombembolijo

8. september, Svetovni dan

fizioterapije s sporočilom »fizioterapija lahko pomaga izboljšati duševno zdravje«

Služba za odnose z javnostmi Služba za odnose z javnostmi

Med avtoricami članka je naša sodelavka dr. Alenka Tram- puš Bakija, spec. med. biokem., iz Službe za specialno la- boratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike. Kot pravi, naša ustanova z Inštitutom Jožef Stefan sodeluje kot raziskovalna organizacija pri ARRS projektih. »V Službi za specialno la- boratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike Ljubljana deluje specializiran laboratorij za hemostazo, ki izvaja diagnostično in raziskovalno dejavnost s področja strjevanja krvi. V okviru raziskovanja lastnosti novih proteinskih molekul iz kačjega strupa prispevamo k opredelitvi njihovih lastnosti v in vitro sistemih. Z različnimi laboratorijskimi metodami merimo od- zive posameznih segmentov strjevanja krvi v vzorcih plazme ali krvi. Tovrstno testiranje je v raziskavah ključnega pomena, ker napove morebitno terapevtsko učinkovitost spojine in prepozna njeno potencialno klinično uporabnost,« je pove- dala dr. Alenka Trampuš Bakija.

Iz strupa modrasa so namreč izolirali beljakovino z antiko- agulantnim delovanjem, ki sodi v strukturno popolnoma novo skupino zaviralcev strjevanja krvi. Natančno so pre- učili molekularni način delovanja te molekule in ugotovili, da deluje predvsem v delu poti strjevanja krvi, ki je po- memben pri VTE (intrinsična pot strjevanja). S pomočjo molekularnega modeliranja so izdelali prostorski model strukture kompleksa med modrasovo beljakovino in njeno

tarčo v krvi (slika). Tako so podali osnovo za racionalno načrtovanje antikoagulantnih učin- kovin nove generacije z usmerjenim delova- njem na intrinsično pot strjevanja krvi, ki bodo varno zdravile vensko trombembolijo.

Znanstveniki Instituta “Jožef Stefan” so odkrili in opisal antikoagulantni protein iz kačjega strupa, ki močno zavira strjevanje krvi. Zaradi unikatne strukture in načina delovanja obeta razvoj inovativnega terapevtskega sredstva za zdravljenje venske trombembolije. Odkritje so objavili v eni najuglednejših znanstveni revij s področja – Thrombosis and Haemostasis.

Svetovni dan fizioterapije (SDF) je znak enotnosti in solidarnosti do poklica in vsako leto poteka po celem svetu 8. septembra. Prvič je bil SDF obeležen leta 1996. Svetovna zveza fizioterapevtov (WCPT) je bila ustanovljena leta 1951, združuje 109 članic (tudi SLO) in globalno predstavlja skupino 450.000 fizioterapevtov. Zavzema se za visoke standarde raziskovanja, izobraževanja in prakse.

Združenje fizioterapevtov Slovenije je članica WCPT od leta 1995, leto dni pred imenovanjem 8. septembra kot Dan fizioterapije.

Slika: Tridimenzionalni model vezave antikoagulantne beljakovine (VaaSPH-1) iz strupa modrasa na faktor strjevanja krvi VIIIa (FVIIIa) v intrinsični poti strjevanja krvi, katere prekomerna aktivnost povzroči nastanek krvnih strdkov v venah.

Področje fiziotera- pevtske dejavnosti v Sloveniji je dina- mično in odzivno za zdravstvene potrebe tako posameznih pa- cientov kot celotne družbe. Sprotno sle- denje novemu zna- nju in tehnološkemu napredku omogoča, da so cilji fiziotera- pevtske dejavnosti podprti z najnovejši-

mi znanstvenimi dokazi in usklajeni s potrebami zdravstva. Ena izmed vizij je tudi ta, da se prepozna potreba po tem kadru v osnovnem zdravstvenem varstvu – v patronaži.

Fizioterapevt je poklic, namenjen bolnikom in družbi – pomaga ljudem, kadar je njiho- vo gibanje moteno zaradi bolečine, poškodbe, bolezni, starosti ali vplivov delovnega oziroma življenjskega okolja. Fizioterapevti delajo na področju promocije zdravja ter na področju preprečevanja in zdravljenja bolezni in poškodb. So nepogrešljivi člani reha- bilitacijskih in habilitacijskih timov. Z različnimi tehnikami in pripomočki si prizadevajo za to, da bi pacientom omogočili čim bolj samostojno gibanje in funkcioniranje ter neodvisnost ob upoštevanju telesnih, duševnih in socialnih omejitev.

Letošnje sporočilo »Fizioterapija in duševno zdravje« je izbrano z namenom informirati prebivalce sveta, da fizioterapija lahko pomaga izboljšati duševno zdravje s telesno aktivnostjo. Fizioterapevti imajo pomembno vlogo pri vadbi, ki je dokazano učinkovita obravnava za zdravljenje depresije, stresa in duševnih težav (učinek antidepresiva).

»Omenjenemu svetovnemu sloganu in gibanju se z navdušenjem pridružujemo tudi fizi- oterapevti v UKCL, ki zaposluje 192 fizioterapevtov. Pri bolnikih poleg fizioterapevtskih obravnav gradimo na celostnem osveščanju in motivaciji različnih oblik gibanja. Med zaposlenimi sodelavci celo leto delujemo z aktivnimi odmori v različnih zagonih. Izva- jamo delavnice o varovanju mišično-skeletnega sistema ter priznavamo mednarodno sprejete modele in opredelitve. Tudi v bodoče želimo fizioterapevti aktivno in vsestran- sko sodelovati kot enakopravni člani številnih rehabilitacijskih timov za bolnike, ob tem pa še ustvarjalno preventivno skrbeti za zdravje zaposlenih UKC Ljubljana. Obenem želimo zagotavljati stalno rast in razvoj stroki, ki je mnogo starejša, kot se zdi. Prever- jeno namreč obstajajo zgodovinski dokazi o koreninah poklica; o zavedanju telesnih in duševnih dobrobiti v obliki razsežnih temeljev za balneoterapijo in kinezioterapijo že iz časov takrat pogumnih, razvitih, gospodarsko naprednih Pompejev « je poudarila Jasmina Beličič, dipl. fiziot., iz Inštituta za medicinsko rehabilitacijo UKCL.

AK TU ALNO

Mayo klinika: zgled za izboljšave

prof. dr. Simon Podnar, dr. med., Nevrološka klinika UKC Ljubljana

Njihova prednost so neomejena sredstva in visoka motiviranost zaposlenih. Pacient v središču pri njih ni le fraza.

Obenem pa je za njihov model organizacije značilna tudi stalna težnja k izboljšavam. Pri tem sta jim v pomoč samozavest in včasih celo drznost, s katero ves čas poizkušajo izboljšati obravnavo pacientov.

Njihova specializacija traja 4 leta: prvo leto interna medicina, naslednja 3 leta pa nevrologija. Zunanja kroženja so praviloma izbirna. Sledi 1 do 2 leti trajajoča subspecializacija za posamezna področja nevrologije (t.

i. »felowship«). Sočasno je na Mayo kliniki v Rochesteru na kroženju 30 nevroloških subspecializantov.

Pacienti večinoma v enoposteljnih sobah

Večino hospitalnega dela poteka v predmestju Rochestera (Saint Ma- ry’s). Velik del pacientov v hospitalu predstavlja lokalno populacijo.

Hospitalni pacienti so praviloma ločeni po medicinskih strokah, v pri- meru potrebe pa so pacienti določene specialnosti lahko hospitalizirani tudi na drugih oddelkih. Praviloma so pacienti v enoposteljnih sobah, spremljajo pa jih svojci, ki so prisotni ves dan. Svojci so zelo kultivirani in uvidevni ter pogosto tudi v precejšnjo pomoč pri obravnavi. V sobah je vsa potrebna oprema: postelja, počivalnik, dvigalo za prestavljanje pacientov itd. Na steni je tabla, na katero vpisujejo ime pacientove medicinske sestre, bolničarja, specialista in specializanta. Na tabli so navedeni načrt hospitalizacije in dnevne obravnave, pacientova prehra- na, njegove aktivnosti, načrt odpusta z datumom in uro ter kontaktne številke vseh odgovornih.

Nevrološka ambulanta

Mayo klinika je neprofitni akademski me- dicinski center, s sedežem v Rochesteru v Minnesoti, ZDA. Predhodnik klinike je bila medicinska praksa, ki jo je v Rochesteru 1863 leta odprl Wiliam Worrall Mayo.

Mayo kliniko pa sta ustanovila njegova sinova ob pomoči partnerjev leta 1919.

Danes ima klinika zaposlenih več kot 4500 zdravnikov in znanstvenikov ter 58.000 drugih sodelavcev. Velik del njihovih ak- tivnosti predstavlja obravnava posebej zapletenih primerov na terciarnem in kvar- tarnem nivoju.

Milijarda evrov za prenovo informacijskega sistema

Letno v ambulantah pregledajo 1.300.000

pacientov, v bolnišnico pa sprejmejo 128.500 pacientov, ki jih obravna- vajo 630.000 oskrbnih dni. Skupni letni prihodek je približno 12 milijard

$, prejmejo pa tudi 350 milijonov $ donacij. V maju 2018 so sicer odli- čen informacijski sistem, ki so ga izdelali sami, zamenjali s komercialnim EPIC, za kar so odšteli epsko 1 milijardo $. Za raziskave in izobraževanje porabijo letno dobro 1 milijardo $. Letno objavijo v znanstvenih revijah več kot 7.000 raziskovalnih in preglednih člankov.

˝

Na Mayo kliniko prihajajo v ambulantno obravnavo pacienti s celega sveta, predvsem pa iz vseh ameriških zveznih držav. Za nekatere paci- ente pošljejo dokumentacijo vnaprej. Specialisti z Mayo klinike jo nato pregledajo in določijo potrebne preiskave. Po opravljenih preiskavah pacienta pregledajo in ga zaključijo. Pri bolj nejasnih in slabše dokumen- tiranih primerih pa najprej opravijo klinični pregled in se na osnovi tega odločijo za dodatne preiskave.

Zdravniki niso plačani glede na število pregledanih pacientov Sam sem se med enotedenskim bivanjem posvečal predvsem nevrolo- giji. Vseh specialistov nevrologov je na Mayo kliniki v Rochesteru zapo- slenih 110. Njihovo delo je organizirano tako, da se lahko pacientom kar najbolj posvetijo, zato zdravniki tudi niso plačani glede na število pregle- danih pacientov. Večino obremenitve zdravnikov predstavlja delo v am- bulantah. V povprečju le 4 tedne na leto pa so specialisti po 7 dni skupaj zadolženi za paciente v hospitalu, ki ga pokrivajo trije nevrologi – splošni nevrolog, vaskularni nevrolog in nevrointenzivist. V prihodnosti bodo po- stopno povsem ločili ambulantne in hospitalne nevrologe – hospitaliste.

Poleg specialistov je na Mayo kliniki še 27 nevroloških specializantov.