Saloma v obliki stripa

(1)

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Saloma v obliki stripa

Anna Sangawa Hmeljak Ljubljana, 2021

(2)

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Saloma v obliki stripa

Mentorica: doc. Suzana Bricelj Somentor: doc. Damijan Stepančič Ime in priimek avtorice: Anna Sangawa Hmeljak

Študentka rednega študija Vpisna številka: 42180046

Študijski program in smer: Oblikovanje vizualnih komunikacij, Ilustracija

Ljubljana, september 2021

(3)

(4)

Vizualne komunikacije

Ilustracija Domišljijska ilustracija

Pripovedna ilustracija Strip

Biblijski motiv Salome Oscar Wilde

Saloma

Diplomska naloga

Naslov diplomskega dela: Saloma v obliki stripa Title of the thesis: Salom

é

in comic strip

Visual communication Illustration

Fictional illustration Narrative illustration Comic strip

Biblical motif Salome Oscar Wilde

Salomé BA thesis UDK: 75.056:084.11(043.2)

(5)

Izvleček

V diplomskem delu obravnavam oblikovanje likovne pripovedi. Še posebej sem se osre- dotočila na vrste kadriranja in učinek kadriranja na ritem zgodborisa, s posebno pozornostjo na razlike v kadriranju med zahodnimi in japonskimi stripi. Poleg tega sem za oblikovanje prostora in junakov raziskala pomembne zgodovinske podatke, zlasti razliko med biblijsko Salomo in Salomo Oscarja Wilda. Na podlagi raziskave sem ustvarila praktični del diplomske naloge v obliki stripa. V svoji interpretaciji sem uporabila besedilo drame Oscarja Wilda in na podlagi zgodovinskih dogodkov ustvarila novi futuristično distopični svet, v katerem se odvija tragična zgodba.

(6)

Abstract

In this BA thesis I discuss the principles of visual narratives in comic form, with a particular emphasis on the types of frameworks and differences in frameworks and storyboarding in dif- ferent Western and Japanese comics. In order to create an appropriate space and characters I researched relevant historical details, especially the difference between the biblical and Oscar Wilde’s Salomé. On the basis of these findings I created the practical part of my thesis, the story of Salomé in comic form. In my interpretation I used Oscar Wilde’s play and created a dystopian futuristic world where this tragedy takes place.

(7)

UVOD

ANALITIČNI DEL Domišljijska ilustracija STRIP

Likovna pripoved v obliki stripa Kadriranje

Saloma in njena zgodba Biblijska Saloma Saloma Oscarja Wilda

Razlike in podobnosti med svetopisemsko Salomo in Salomo Oscarja Wilda

Izrael v času Heroda Antipa PRAKTIČNI DEL

Interpretacija Salome Ciljna skupina

Proces izvedbe stripa Oblikovanje prostora Oblikovanje junakov Tehnika

Oblikovanje Izbor tipografije

Tehnični podatki tiskovine Likovna analiza

Opis prizora Kompozicija Barve

ZAKLJUČEK LITERATURA

VELIKE REPRODUKCIJE UMETNIŠKIH DEL AVTORICE NALOGE SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

7 8 8 8 8 9 16 16 17

17 17 18 18 18 19 22 23 27 27 28 28 29 29 30 31 31 32 33 40

KAZALO

1.

1. 1 2.

2. 1 2. 2 3 3. 1 3. 2 3. 3

3. 4 4 4. 1 4. 2 4. 3 4. 3. 1 4. 3. 2 4. 4 4. 5. 1 4. 5. 2 4. 5. 3 4. 6 4. 6. 1 4. 6. 2 4. 6. 3 5.

6.

7.

8.

(8)

UVOD

V diplomski nalogi bi rada prikazala svojo likovno interpretacijo dramskega besedila Saloma Oscarja Wilda, zlasti temni del človeške narave, kot ga Wilde prikazuje v glavnih junakih te zgodbe. Junaki se tu prepustijo svojim čustvom in uporabijo vsa sredstva, ki jih imajo, da pridejo do cilja, pri tem zlorabijo svojo moč in manipulirajo z drugimi. V svojem stripu bi rada uprizorila perverznost Heroda in Salome na podlagi dramske verzije Oscarja Wilda, tudi skozi kontrast med obglavljenim Janezom Krstnikom, ki je fizično star in grd a simbolično čist, in mlado Salomo, ki je na videz lepa, a obenem močno izžareva temno, grdo plat človeka.

Cilj moje diplomske naloge je ustvariti novo verzijo Salome v obliki stripa, ki je postavljena v svet futuristične distopije oz. negativne utopije. Izbrala sem futuristično distopijo kot najbolj primeren žanr, s katerim lahko kritično prikažemo problem tako na družbeni ravni kot na ravni posameznika. Za stripovsko obliko sem se odločila, ker lahko v tem mediju uprizorim določene scene na vizualno bolj abstrakten način kot v drami ali filmu.

(9)

1. ANALITIČNI DEL

1. 1 Domišljijska ilustracija

Že od nekdaj so ljudje ustvarjali likovne podobe verskih naukov, mitologij, pravljic,

pripovedk ipd, pri tem pa ustvarjali likovne podobe izmišljenih junakov, bitij in krajev. Po izu- mu tiska so se domišljijske podobe razširile med občinstvo v obliki knjižne ilustracije.

Danes domišljijsko ilustracijo najpogosteje srečamo v otroških slikanicah, stripih, grafičnih romanih in specializiranih revijah z mitološkimi, domišljijskimi in fantazijskimi temami.¹

2. STRIP

2. 1 Likovna pripoved v obliki stripa

Strip je ena izmed tehnik, ki se uporabljajo pri likovni pripovedi. Tako kot pri drugih

pripovedih je ciljna publika stripa lahko zelo različna: stripe berejo otroci in odrasli, bolj in manj vešči bralci. Tako kot velja za literarna besedila v knjižni obliki in druge medije, lahko tudi stripe delimo na različne žanre. Poznamo zgodovinske stripe, komedije in satirične stripe, grozljivke, fantazijske in pravlične stripe, kriminalke ipd. Oblika stripa, ki vse te žanre združu- je, je le medij oz. način likovne pripovedi (vizualne naracije), žanr in ciljna publika pa sta lahko popolnoma različna in sta odvisna od avtorja. Stripi večinoma izhajajo periodično, tedensko ali mesečno v časopisih in revijah ali tudi v knjigah, zadnja leta vedno več tudi na spletu. Grafični romani običajno nastajajo več časa, tudi po več let.²

Will Eisner je v svoji knjigi Comics and sequential art za stripe uporabil izraz sekvenčna umetnost, saj v njih pripoveduje zgodbo z razporejanjem ilustracij po sekvencah oz. zaporedjih, s katerimi ustvarja čas in gibanje.³ Tudi animacija se lahko pojmuje kot sekvenčna umetnost. Ra- zlika je v tem, da si pri animaciji ilustracije oz. sekvence delijo en sam prostor in se izmenjujejo skozi čas, da ustvarijo gibanje, medtem ko si ilustracije v stripu ne delijo istega prostora skozi čas, pač pa so razporejene po širšem statičnem prostoru, ki je lahko bodisi list papirja ali ekran elektronske naprave.

1 Alan MALE, Illustration: a theoretical & contextual perspective, Lausanne: AVA Publish- ing, 2007, str. 138

2 Prav tam.

3 Will EISNER, Comics and sequential art, New York: Poorhouse Press, 1985, str. 122.

(10)

2. 2 Kadriranje

Strip je pripovedna tehnika, ki kombinira ilustracijo in besedilo. Pri ustvarjanju stripa želimo doseči dvoje: bralcu želimo jasno prikazati določeno vsebino, obenem pa ga moramo pritegniti k nadaljnjemu branju. Zato, da dosežemo oba cilja, je zelo pomembno kadriranje.

Ustvarjalec mora – podobno kot režiser pri filmu – junake in ozadja umestiti v kadre. Kar ustvarjalca stripa razlikuje od filmskega režiserja pa je to, da mora izbrati tudi način postavitve samih stripovskih kadrov na stran papirja. Pri filmu se potek zgodbe kaže skozi čas, pri stripu pa skozi postavitev kadrov. Za jasni prikaz zgodbe moramo dobro izbrati način kadriranja, pri tem se moramo odločiti za:

a) izbor scen, ki jih bomo vključili, b) izbor kompozicije v kadru,

c) izbor načina izvedbe same ilustracije, d) izbor besedila,

e) izbor vrstnega reda kadrov.⁴

V nadaljevanju sledi opis vsake od teh izbir.

a) Izbor scen:

Med postopki ustvarjanja stripa je izbor scen še posebej pomemben za podajanje jasnega spo- ročila. Tu se avtor odloči, katere scene so pomembne za posredovanje določenega sporočila. Z dodajanjem in izločanjem scen lahko spremenimo pomen sporočila in samo dolžino časovnega poteka. Če je po eni strani jasnost sporočila najpomembnejši faktor, je izbor scen kot sestavl- janka, s katero gradimo potek zgodbe od točke do točke. Z odstranitvijo ali dodajanjem scen lahko popolnoma spremenimo pomen sporočila. Če se pa pomen ne spremeni, ko odstranimo določeno sceno, pa je možno, da v tem primeru ta scena ni bila potrebna. Če želimo upočasniti časovni potek neke scene, lahko dodamo več sekvenc za določeno dejanje. Glede na vsebino, ki jo želimo prikazati, imamo 6 načinov za izbiranje sekvenc.

4 Scott MCCLOUD, Making comics: storytelling secrets of comics, manga and graphic novels, New York: Harper Collins Publishers, 2006, str. 9

(11)

Te sekvence so:

1. od trenutka do trenutka (eno dejanje, ki poteka skozi več scen);

2. od dejanja do dejanja (več dejanj, ki jih opravi predmet ali oseba skozi več scen);

3. od teme do teme (izmenjava kadrov med več osebami ali predmeti, ki so prisotni v neki sceni);

4. od scene do scene (večji časovni ali prostorski prehod med scenami);

5. od stališča do stališča / od vidika do vidika (prehod med zornimi koti v istem prostoru);

6. nepovezane scene (prehod med scenami, ki si niso pomensko sorodne).

Načini od 2 do 4 so najbolj učinkoviti za hitro in jasno sporočanje zgodbe. Z uporabo teh načinov kadriranja uporabimo manjše število kadrov, da pridemo do cilja. Zgodbe se tu hitreje odvijajo in pridemo prej do cilja. Načina 1 in 5 sta učinkovita za upodobitev emocij in prikaz ambienta. Pri uporabi teh dveh načinov se časovni potek v zgodbi upočasni in ga podrobneje občutimo.

V večini ameriških in evropskih stripov opazimo uporabo načinov od 2 do 4, od teh je

najpogostejši 2. način. Ti načini so namreč najbolj učinkoviti za upodobitev zgodbe z le na- jpomembnejšimi sekvencami. Z rabo 2. načina lahko prikažemo začetek in konec dejanja v dveh kadrih, medtem ko bi z rabo 1. načina potrebovali več kadrov za upodobitev istega dogodka, kar bi upočasnilo časovni potek branja in dojemanja zgodbe. V 5. načinu se dogajanje časovno ne premakne, nič se ne zgodi, za bralca se čas ustavi. Način 6 pa prikazuje dogodke, ki niso povezani in zato ne pripomorejo prav nič k zgodbi. Verjetno zaradi težnje k tekočemu časovnemu toku se torej 5. in 6. način ne pojavljata pogosto v ameriških in evropskih stripih.

V bolj eksperimentalnih stripih in japonskih mangah vseh žanrov pa opazimo večjo uporabo 1.

in 5. načina kot pri evropskih in ameriških stripih. En razlog za tako rabo v japonskih mangah bi lahko bil način objavljanja in količina prodanih izvodov. Japonske mange namreč običajno izhajajo po poglavjih, kot del obsežne tedenske ali mesečne revije, ki v vsaki številki objavlja po eno poglavje zgodbe različnih avtorjev. Potem ko se nabere več poglavij, se bolj uspešne mange ponatisnejo v obliki samostojnih zbirk, kjer so v več knjižicah zbrana vsa poglavja iste zgodbe, ki je lahko dolga tudi po tisoče strani. Zato ni treba, da so v posameznem poglavju vsi dogodki, ki tvorijo pripovedni lok določene zgodbe, pač pa si avtorji lahko privoščijo več strani in torej več kadrov s počasnejšim dogajanjem, ki pa bolj plastično, fokusirano in poglobljeno prikažejo določeno dejanje.

(12)

Še en možen faktor za različno rabo kadriranja in časovne dinamike med zahodnimi in japonskimi stripi je ta, da je v zahodnih stripih poudarjena fabula, pripovedni lok cele zgodbe in posledično cilj oz. rezultat dogodka, v japonskih (in širše vzhodnih) stripih pa je več poudarka na posameznih dogodkih, zaradi česar se pogosteje uporablja 5. način kadriranja, ki uporabi več kadrov, da ustvari vzdušje neke scene. Če ambient dogajanja pokažemo v enem kadru, lahko v glavnem dobimo celotno informacijo o tem prostoru, vendar se lahko izgubijo določeni detajli.

Če pa v več kadrih pokažemo izseke tega prostora, dobimo več detajlnih informacij, ki sestavl- jajo bolj kompleksen prostor.⁵ To tehniko na zahodu pogosteje opazimo v filmih.

Da preverim to hipotezo, sem analizirala kadriranje v japonski mangi MADK, toda v tej mangi sem zasledila največjo uporabo 2., 3. in 4. načina kadriranja. Glede na teorijo Scotta McClouda sem pričakovala pogostejšo uporabo 1. in 5. načina izbora scen, saj je manga delo japonskega avtorja in slogovno ni podobna zahodnim stripom. Pri branju te mange sem imela občutek, da se zgodba odvija počasi, saj je bil velik fokus na posameznih dogodkih. V kadriranju se izmen- jujeta 2. in 3. način, vendar občutek upočasnjenega dogajanja ne izhaja iz izbora sekvenc, kot je opisano zgoraj, pač pa iz dinamične izmenjave velikosti kadrov. Izbor scen namreč ni edini element, ki lahko upočasni ali poudari sceno; še en dejavnik je število sekvenc na strani: večje število sekvenc manjšega formata na isti strani vsebuje večje število dogodkov, kar pomeni, da hitreje privede do zaključka zgodbe. In obratno: manj je kadrov na strani in več strani je potreb- nih za isto število kadrov, zato bralci uporabimo več časa za listanje, da pridemo do konca epi- zode ali knjige. Učinek večjega kadra je ta, da nas opozori, da je v prikazani sceni pomembnejši dogodek, in nas prisili, da se pri tem kadru dlje zaustavimo med branjem.

5 Scott MCCLOUD, Making comics: storytelling secrets of comics, manga and graphic novels, New York: Harper Collins Publishers, 2006, str. 9

Slika 1: (objavljeno v Ryo SUZURI, MADK, Tokyo:

Canna Comics, 2018, str. 161).

Slika 2: (objavljeno v Ryo SUZURI, MADK, Tokyo:

Canna Comics, 2018, str. 160).

(13)

b) Izbor kompozicije v kadru

Ko smo scene izbrali, se moramo odločiti za kompozicijo znotraj vsakega kadra. Pomembno je, da vemo, kako jasno pokazati sceno in dati pravi občutek prostora znotraj kadra. Pri tem je pomemben likovni jezik, s katerim lahko ustvarimo kompozicijo, ki ne samo prikazuje dogajanje, ampak z oblikami tudi ustvari pravi občutek. Potrebno je izbrati fokus v sceni, kot, pod katerim opazujemo sceno, in ravnotežje, ki ga ustvarijo oblike v samem kadru. S tem ustvarimo občutek prostora in razmerje med vsebino, na kateri je fokus, in ozadjem. Pri tem je pomemben likovni jezik, ki ustvarja kontrast in razmerja, kot so sprememba v velikosti, smeri, barve v kompoziciji. Če pretiravamo s spreminjanjem zornega kota v kompoziciji, lahko bralca zmede- mo, a prava mera različnih gledišč je nujna za ustvarjanje dinamike.

e) Izbor vrstnega reda kadrov

Ko smo izbrali vse elemente, se odločimo za postavitev scen. Univerzalno pravilo za zahodne stripe je, da se berejo najprej od leve proti desni in nato od zgoraj navzdol. Enako pravilo velja tudi za oblačke z besedilom.⁶

Za boljšo urejenost so okvirji pravokotne ali kvadratne oblike. Kratki komični stripi imajo pogosto vse okvirje enake velikosti in so razvrščeni v eno vrsto. Ta format pogosto vidimo v časopisih in revijah. Ti stripi imajo ponavadi manj kot 10 kadrov in so postavljeni na spodnji rob celotne strani.

6 Scott MCCLOUD, Understanding comics: the invisible art, New York: Harper Collins Pub- lishers, , 2006, str.9-53

Slika 3 (levo): (objavljeno v Machiko HASEGAWA, Sazae-san, Tokyo: Asahi Shinbun, 1967, letn. 53 str. 24).

Slika 4 (desno): (obljavljeno v Bill WATTERSON, Calvin and Hobbes and the moral sense, The Weekly Standard, 1995).

(14)

tPoznamo tudi strani s pravokotnimi kadri, ki niso enake oblike in so dinamično razvrščeni na strani. Ta format ima znotraj urejenega formata tudi dinamiko, ki omogoča veliko različnih postavitev. Je najpogostejši stripovski format.

Slika 5: (objavljeno v Mike MIGNOLIA, Hellboy, Milwaukie, OR: Dark Horse Comics, št. 151, 1993).

Slika 6: (objavljeno v Tsugumi OHBA, Takeshi OBATA, Death note, Tokyo: Shueisha, 2003-2006, zvezek 11, str. 17).

Za bolj dinamične scene so primernejši kadri, ki niso pravilne pravokotne oblike, saj ta format dovoljuje bolj dinamične kompozicije tudi v samem kadru. Pogosto je uporabljen v bojevniških ali športnih scenah, da poudarijo gibanje in se rob bolj prilagaja telesnemu gibanju.

Slika 7 (levo): (objavljeno v Takehiko INOUE, Vagabond, Tokyo: Kodansha, 1998-2015).

Slika 8 (desno): (objavljeno v Haruichi FURUDATE, HQ!!, Tokyo: Shueisha, 2012-2020).

(15)

V nekaterih stripih pa so robovi bolj organske oblike in se zlivajo z ozadjem. V tem primeru je okvir narejen is pasivne linije, ki ga ustvari barva ozadja. Zaradi mehke organske oblike daje bralcu občutek, da gleda izseke sanj ali oddaljen spomin sanj, ki ga skušamo priklicati v zavest.

Slika 9 (levo): (objavljeno v Minna SUNDBERG, Stand still. Stay silent, New York: Hiveworks, 2014).

Slika 10 (desno): (objavljeno v Minna SUNDBERG, Stand still. Stay silent, New York: Hiveworks, 2014).

V tem stripu je rob stripovskega okvirja sama oblika luknje, v katero junak zleze. Zato v prvem kadru, kjer junak še ni zlezel v luknjo, ni roba. Na levi strani je celotna stripovska stran v obliki luknje. Tu scene niso ločene; kljub temu, da se dogodki ne odvijajo v istem času, so v istem kadru. Potek časa občutimo zaradi premikanja junakov po dolgi poti v jami.

Slika 11(levo): (objavljeno v Quentin VIJOUX, Eugéne, Paris: Michel Lagarde, 2013).

Slika 12 (desno): (objavljeno v Quentin VIJOUX, Eugéne, Paris: Michel Lagarde, 2013).

(16)

Z uveljavitvijo digitalnih platform, na katerih lahko beremo stripe, so se pojavili novi stripovski formati. Spletne strani običajno beremo od zgoraj navzdol, prekinitev s klikom je lahko utru- jajoča, zato je veliko stripov, ki so namenjeni spletnemu branju, razporejenih v neprekinjeno podolgovato sosledje. V taki obliki jih lahko dlje časa beremo na spletni strani in na telefonu brez prekinitve. Po drugi strani pa vidimo, da je pri stripu Ava’s demon šel razvoj v drugo smer.

Pri tem stripu lahko na spletni strani beremo le po en kader naenkrat: v nasprotju z drugimi stripi je tu na vsaki strani le en velik kader, ki je - razen redkih izjem - vedno istega formata.

Kljub vsakokratni zahtevi klika na stran je branje zelo tekoče zaradi horizontalnega formata, pri kateremu ni treba premikati strani z miško. Vsak kader je velik kot celotna stran, tudi črke so dovolj velike za branje na manjših ekranih.

Slika 13 (levo): celotna spletna stran: Michelle Fus, Ava’s Demon, (pridobljeno s <http://www.avasdemon.com> [8.4.2021]).

Slika 14, 15, 16 (desno): posamezne strani stripa z enim panelom: Michelle Fus, Ava’s Demon, (pridobljeno s <http://www.avasdemon.com>

[8.4.2021]).

(17)

3 Saloma in njena zgodba

3. 1 Biblijska Saloma

Salomina zgodba se izvorno pojavlja v Svetem pismu: Evangelij po Marku (6:21-28) in Evan- gelij po Mateju (14:6-11) navajata, da je Herodiadina hči, ki ji je Herod ponudil karkoli v zahvalo za njen ples, po nasvetu svoje matere zaprosi in dobi glavo Janeza Krstnika na pladnju.

Marko (6:21-28) piše:

21 Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom. 22 Vstopila je Herodiadina hči in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« 23 Celo prisegel ji je vneto:

»Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.« 24 Šla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.« 25 In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstni- ka.« 26 Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči. 27 Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil. 28 Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi.⁷ Matej (14:6-12) pa piše:

6 Ko je Herod obhajal rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred gosti. Bila mu je všeč, 7 zato ji je s prisego obljubil dati, kar koli bi prosila. 8 Ona pa je na materino prigovarjanje rekla:

»Daj mi tukaj na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 9 Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati. 10 Poslal je obglavit Janeza v ječi. 11 Prinesli so na pladnju njegovo glavo in jo dali deklici, ta pa jo je odnesla materi. 12 In prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo, ga pokopali, potem pa šli in to sporočili Jezusu.⁸

Evangelija ne omenjata imena tega dekleta, ime Saloma se pojavlja v kasnejših opisih, npr. v Judovskih starožitnostih rimsko-judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija (knjiga XVIII, pogl.

5, 4)⁹. Iz svetopisemskega opisa obglavljenja Janeza Krstnika je razvidno, da je mati Herodi- ada naročila svoji hčerki, naj prosi Heroda za glavo Janeza Krstnika. Njena hči torej v sveto- pisemskem opisu le izpolnjuje materino naročilo in ni tako samostojna osebnost kot junakinja Wildove tragedije.

7 Slovenski standardni prevod Svetega pisma, Biblija, Ljubljana: Svetopisemska družba Slo- venije 1996, 2003, dostopno na <https://www.biblija.net/> (12. 8. 2021).

8 Prav tam.

9 Antiquities of the Jews, Gutenberg, dostopno na <https://www.gutenberg.org/eb- ooks/2848>(12.8.2021)

(18)

3. 2 Saloma Oscarja Wilda

V Wildovi drami je Saloma bolj kompleksen junak kot v drugih literarnih delih, v katerih je omenjena. V začetku drame je Saloma čedna, zadržana in vzvišena junakinja, dokler ji Joha- naan ne vzbudi skrito poželenje. Na začetku drame Salomo tudi primerjajo z luno in kasneje se tudi sama primerja z luno: »...devica je, ki je ohranila svojo čistost. Nikoli se ni dajala moškim kot druge boginje.« Sprva je prikazana kot predmet Herodovega poželenja, ko sreča Johanaana, pa se v njej sami prebudi poželenje, ki jo sprva zmede in končno, ko jo Johanaan zavrne, spremeni v maščevalno, krvoločno plenilko.¹⁰

3. 3 Razlike in podobnosti med svetopisemsko Salomo in Salomo Oscarja Wilda

V mnogih delih Salomo prikažejo kot zaljubljeno v Janeza Krstnika, toda Wildovo delo je edin- stveno v tem, da Salomo vodi fizično poželenje prej kot spoštovanje ali občudovanje njegov- ih dejanj. Razdražena, užaljena in razočarana zaradi Johanaanove zavrnitve se Saloma kruto maščuje.

Wildova Saloma ni le orodje svoje matere kot v drugih verzijah te zgodbe, kjer si Herodiada želi smrti Janeza Krstnika, ker jo je javno razglašal za prešuštnico; v tej drami ima Saloma svoj razlog za maščevanje. Ni le naivna deklica, ki jo njena mati izkoristi, temveč uporabi starše kot orodje, da pride do svojega cilja. Zato tudi Herodiada v tej drami želi ustaviti Salomo, da zapleše pred Herodom, saj se boji, da si bo Herod še bolj poželel njeno hči.¹¹

3. 4 Izrael v času Heroda Antipa

Zgodba se odvija v rimski provinci Galileji, ko ji je vladal Herod Antipas. Ker je bila v tem času Galileja pod vplivom starorimske kulture, sem oblikovala junake in prostor delno v rimskem slogu.

Herod Antipa je z brati preživel del svoje mladosti v Rimu, po smrti svojega očeta Heroda Velikega pa je postal tetrarh Galileje. V Rimu se je Herod Antipa zaljubil v Herodiado, ženo svojega polbrata Filipa, jo ob odhodu v Galilejo vzel s seboj in se z njo poročil, svojo prvo ženo pa napodil. V svetem pismu je zato Janez Krstnik Heroda ostro opominjal, da ne sme živeti z ženo svojega brata, Herodiada pa je poskrbela, da je Janez Krstnik to plačal z glavo.

10 William TYDEMAN, Steven PRICE, Wilde: Salome, Cambridge: Cambridge University Press, 1996, str.8-9

11 Prav tam.

(19)

4. PRAKTIČNI DEL

4. 1 Interpretacija Salome

Interpretacija Salome v mojem stripovskem delu je večinoma osnovana na dramskem besedilu Oscarja Wilda. Saloma je v tej drami mlada, lepa, pametna, kraljevske krvi in ima zaradi tega tudi veliko moči. Edino, kar pogreša, je pravi družinski odnos in prava družinska ljubezen. Oče- ta nima, ker ga je ubil njegov brat, Salomin stric Herod. Njena mati se je poročila z bratom svojega mrtvega moža. Čeprav je Herod Salomin stric, je ne vidi kot nečakinjo, pač pa kot mlado lepotico, plesalko. Mati ne brani svoje hčere, ne ošteje Heroda, da z njo ne ravna kot s hčerjo, pač pa je nanj ljubosumna, saj Herod občuduje mlado in lepo Salomo namesto Herodiade same.

Ob srečanju z Johanaanom se Saloma vanj zagleda, ko pa jo on zavrne, ne more tega spreje- ti, saj je zaradi svoje lepote in statusa vajena na to, da dobi vse, kar si zaželi. Ker ga ne more prepričati s svojo lepoto, da bi jo pogledal in občudoval, se odloči izpolniti svojo lastno željo z okrutnim dejanjem.

V svojem delu bi rada poudarila Salomino upornost. Čeprav živi v palači in ima kot hči vladar- jeve žene veliko moči, je pod Herodovo oblastjo dejansko ujetnica, zaprta s pohotnim stricem in ljubosumno materjo. Saloma lahko dobi vse, kar ji denar omogoča, vendar nima prave svobode. Zato lahko njeno zahtevo po obglavljenju Johanaana oz. Janeza Krstnika razumemo po eni strani kot blazno dejanje dekleta, ki se je v sprevrženem okolju brez moralnih vodil razvila v psihopatsko osebnost, po drugi strani pa tudi kot uporniško dejanje do Heroda.

4. 2 Ciljna skupina

Ko se je strip pojavil kot nov medij, je bil namenjem predvsem mladim bralcem, danes pa je strip medij za bralce vseh generacij, ne le za otroke ali mladino.

Ciljna skupina mojega izdelka so mladostniki in starejši, a še posebej najstniki, saj je to zgodba, ki jo prebiramo tudi v srednji šoli. Wildova drama spada med obvezno čtivo v gimnaziji, ker pa drama ni namenjena branju, pač pa igranju na odru, je lahko branje drame brez vizuelnih iztočnic težko razumljivo za najstnike, ki so manj vešči branja. Po drugi strani povest o Salomi po Oscarju Wildu vsebuje krvoločne vsebine in elemente spolnosti, zato ni primerna za mlajše do 15. leta starosti. Ciljna skupina mojega dela bo torej omejena na bralce, starejše od 15 let.

(20)

4. 3 Proces izvedbe stripa

V diplomski nalogi sem se odločila, da bom narisala dramo Oscarja Wilda Saloma v obliki stripa. Želela sem ilustrirati zgodbo v podrobnejših sekvencah, kot če bi to bila ilustrirana knjiga.

Želela sem se osredotočiti na posamezne scene in uprizoriti emocije in dialoge med junaki. Stri- povska oblika mi daje zaradi svoje narave več svobode kot ilustracija v prikazovanju gibanja ter stopnjevanju.

Pri tem sem želela ustvariti svojo verzijo Salome. Zgodba se ne odvija v Izraelu v 1. stoletju našega štetja, pač pa v prihodnosti, v futuristični distopiji.

Na podlagi že obstoječe zgodbe sem začela s hitrim, skicoznim osnutkom. Izmed mnogih na- risanih kadrov sem naredila končni izbor, ki sem ga vključila v strip. Nato sem se (po svojih izkušnjah) odločila, koliko kadrov gre na posamezno stran. Pri tem sem pazila na ritem zgodbe in poudarke v posameznih scenah.

Slika 17, 18, 19: Anna Sangawa Hmeljak, prve skice za strip,2021, svinčnik, 210x297mm, osebni arhiv.

(21)

Po raznih popravkih in spremembah sem naredila bolj podrobne skice, kjer vidimo jasen izraz vsakega junaka in njihovo postavitev v prostoru.

Slika 20: Anna Sangawa Hmeljak, Črno-bela skica, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv.

Te skice sem nato pobarvala z raznimi svetlostnimi odtenki sivkasto vijolične barve. Pazila sem na svetlo-temni kontrast, ki nastane med figuro in ozadjem. V naslednji fazi sem dodala še kontrast barvne intenzitete. Večina stripa ima sivkaste barve, zato sem dodala rožnate, zelene in močno rdeče odtenke, ki bodo dodale barvitost in kontrast barvne intenzivnosti. Po tem sem pobarvala kožo junakov in pazila, da nisem spremenila svetlosti. Uporabila sem bolj omejeno barvno paleto.

Sivine ustvarijo distopični učinek odtujenosti in sveta, ki propada. Ker je strip večinoma zasivl- jen, so druge bolj intenzivne barve redkejše. Z uporabo kontrasta barvne intenzivnosti sem dala rdeči in drugim barvam pomen ne samo na likovni, temveč tudi na simbolni ravni.

(22)

Slika 21 (levo): Anna Sangawa Hmeljak, Črno bela skica, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv.

Slika 22 (sredina): Anna Sangawa Hmeljak, Barvna verzija, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv.

Slika 23 (desna): Anna Sangawa Hmeljak, Poraba rdeče na simbolni ravni, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv.

Zaradi tega rdeča deluje še močneje in agresivneje kot znotraj tople barvne palete. Ko sem strip narisala, sem mu dodala besedilo in ga pripravila za tisk.

Pri oblikovanju sem začela z junaki. Nastale so prve skice Salome, Heroda, Herodiade in Jane- za Krstnika, saj imajo največjo vlogo v zgodbi. Te junake sem nato namestila v prostor, kjer se bo zgodba odvijala. Na podlagi vizualnega sloga junakov sem ustvarila tudi prostore, v katere spadajo. Nato sem oblikovala osnutek zgodbe in nato še stranske junake, ki so manj pomembni, saj nisem celotne zgodbe narisala v obliki stripa in ne potrebujem čisto vseh junakov.

Zaradi omejenega časa sem se odločila, da bom le del drame narisala v obliki stripa. Prva polovica zgodbe je v predstavljena na način gledališkega lista, druga pa v obliki stripa. Prvi del ima samo besedilo in nima ilustracij ali ornamentov. Na straneh 20 in 21, kjer se srečata dramsko besedilo in strip, je na 20. strani ena polovica strani zapolnjena z besedilom, druga pa z ilustracijo, ki se nadaljuje na strani 21. S tem sem povezala obliko gledališkega lista s stripom.

Podobno se zgodi na straneh 32 in 33.

(23)

4. 3. 1. Oblikovanje prostora

Za oblikovanje prostora sem na začetku želela uporabiti elemente rimske arhitekture in ustvariti modernejšo verzijo palače. Za distopični občutek sem vključila kipe s človeškim torzom, podobnbim kariatidam v grški arhitekturi. Zato da torzom odvzamem človeškost, sem jim (za razliko od kariatid) odstranila glave. Želela sem pokazati, kako kraljeva družina gleda na druge ljudi kot na predmete, ki jih lahko uporabi. Toda tako oblikovana prva slika prostora je dajala preveč antičen in ne dovolj distopičen vtis. Zato sem poskusila ustvariti palačo bolj organske oblike, po vzoru del Raja Pauletta, ki je okrasil puščavsko jamo z reliefi. Pri tem sem preti- ravala, palača je dajala vtis zaprte jame. Ta podoba se je izkazala za učinkovito za vodnjak, v katerem je zaprt Johanaan, saj daje občutek utesnjenosti, a za palačo ni bilo dovolj razkošno in imenitno. Zato sem stebre in ogrodje palače kombinirala z okostjem kače. Prostor je s tem postal bolj zračen in vsako rebro kače sem kombinirala z antičnim stebrom. S tem sem dobila prefinjeno organsko obliko, primerno za palačo.

Slika 24, 25: Anna Sangawa Hmeljak, Skice palače, 2021, tuš, 210x297mm , osebni arhiv.

Slika 26, 27: Anna Sangawa Hmeljak, Herodova glava, 2021, kemični svinčnik, barvice in tuš, 210x297mm , osebni arhiv.

(24)

Slika 28: Anna Sangawa Hmeljak, Skice palače, 2021, kemični svinčnik in svinčnik, 210x297mm , osebni arhiv.

Slika 29: Anna Sangawa Hmeljak, skice palače, 2021, kemični svinčnik, 210x297mm , osebni arhiv.

4. 3. 2 Oblikovanje junakov

Pri oblikovnaju junakov sem želela ustvariti fantazijski občutek, ki bi bil primeren za distopični slog, saj se moja zgodba ne bo odvijala v preteklosti, pač pa v nekem drugem svetu, v drugač- nem časovnem obdobju.

Izhajala sem iz antične rimske kulture, saj je Herod Antipas vladal rimski provinci Galileji.

Želela sem dodati elemente rimske arhitekture v oblačila, da bi ustvarila nekaj, kar ni antično rimsko, pri tem pa ohranila rimski slog. Toda ta rešitev mi je zelo omejila možnosti pri ustvarjanju, zato sem poleg antičnih oblačil in arhitekturnih elementov dodala element živih bitij. S tem sem si odprla več možnosti ustvariti zanimive junake.

Pri oblikovanju junakov sem pazila na posamezne elemente in njihove barve, v končnem izdelku pa sem se odločila za vijolično barvo kot glavno v paleti celotnega stripa. Junaki, ki so oblečeni v črno-bele futuristične obleke, so s to vijolično pridobili nekoliko več življenja, a še vedno delujejo hladno in neprijetno. Vijolična, ki je obenem topla in hladna, tako poudarja nelagodje, napetost distopičnega okolja in asocialnih junakov. Kljub temu, da sem oblikovala celotno dvorano, je nisem skoraj nič porabila v končnih ilustracijah, vendar je bila zelo koristna za orientacijo, ko sem postavljala junake v raznih kadrih.

(25)

Za Salomo sem si izbrala Lunino veščo (Actias luna). V drami namreč primerjajo Salomo z luno, poleg tega pa je to prispodoba Salome kot vešče, ki gre proti luči ( Johanaanu) in v njej kot vešča tragično pregori.

Slika 30 (levo): Michael Crowley, Luna moth, Getty Images (pridobljeno s <https://www.thoughtco.com/luna-moth-actias-luna-1968183>

[14.4.2021]).

Slika 31 (desno): Anna Sangawa Hmeljak, Salomina glava, 2021, digitalna tehnika,169x84mm , osebni arhiv.

Za Johanaana sem si izbrala kombinacijo meduz in planktonov, ki imajo okroglo obliko in spominjajo na lanterne, saj je Johanaan oz. Janez Krstnik metaforično luč za Salomo, saj zanjo predstavlja izhod iz utesnjene družinske situacije, v kateri Saloma živi s pohotnim stricem in ljubosumno materjo. Janeza Krstnika ne zanima Salomina lepota in je noče blizu sebe, saj je hči Herodiade in ima v sebi nečisto kri. To je za Salomo nekaj novega, a zanimanje za Johanaana postane obsesija, ki jo privede do blaznega, krutega dejanja. Saloma se posluži Heroda, da pride do svojega cilja, a hkrati izkoristi tudi Johanaana, da se reši svoje situacije.

Slika 32 (sredina): microworldsphotography, Ctenphore (pridobljeno s <https://www.flickr.com/photos/museumwales/2217845079/in/photostream> [14.4.2021]).

Slika 33 (desno): Anna Sangawa Hmeljak, Johanaanova glava, 2021, digitalna tehnika,169x84mm , osebni arhiv.

(26)

Za Heroda Antipasa sem si izbrala hrošča Goliathus, ki ima čokato silhueto, kot sem si zamislila Heroda. Črno–beli organski vzorci so mi omogočili ustvariti zanimivo oblačilo. Notranji del oblačil je ustvarjen na podlagi ogrodja, vzorci notranje strani toge pa so oblikovani po krilih hrošča. Hrošč je dobil ime po Goljatu, filistejskem vojaku Stare zaveze, ki se je na bojnem polju spopadel z Davidom. Izraz »David proti Goljatu« se še danes uporablja za opis dveh neena- kovrednih nasprotnikov. Herod je kot Goljat močen vladar. Saloma mu ne more ukazovati, niti se mu izogniti, zato ga je morala zapeljati s svojim plesom, da je dosegla svoj cilj.

Slika 34 (levo): Pascal Goetgheluck, Male Goliath Beetle, Science Photo Library (pridobljeno s <https://www.sciencephoto.com/media/88201/

view> [24.5.2021]).

Slika 35 (desno): Anna Sangawa Hmeljak, Herodova glava, 2021, digitalna tehnika,169x84mm , osebni arhiv.

Za Herodiado sem si izbrala platanovo čipkarko (Corythucha ciliata). Ta žuželka ima zanimivo ogrodje z belo mrežasto teksturo, ki je zelo primerna za distopični slog. Samo telo je suho, ogrodje in krila pa so večja. Na podlagi tega sem ustvarila suho Herodiado, oblečeno v volumi- nozno oblačilo, ki ji ustvarja veliko silhueto. Herodiada nima toliko moči kot Herod in se pret- varja, da je večja in pomembnejša, kot je v resnici. Ličinke in odrasli osebki te žuželke sesajo rastlinske sokove iz listov hranilnih rastlin, kar povzroča izgubo hranil, ki so raztopljena v vodi, in klorofila – listi porumenijo predvsem pri glavni listni žili in pri listnem peclju. Platanova čipkarka je škodljivec, ki ga na prvi pogled ne opazimo. Tudi Herodiado Johanaan psuje in se je želi znebiti kot škodljivca.

(27)

Slika 36 (levo): Corythucha ciliata, André De Kesel (pridobljeno s <https://www.flickr.com/photos/andredekesel/50589924918/> [15.4.2021]).

Slika 37 (sredina): Anna Sangawa Hmeljak, Skica Salome in Herodiade, 2021, digitalna tehnika, 210x297mm, osebni arhiv.

Slika 38 (desno): Anna Sangawa Hmeljak, Skica Herodiadine glave, 2021, digitalna tehnika, 210x297mm, osebni arhiv.

Pri moških junakih (razen Johanaana, ki nima uniforme) sem za osnovo vzela enakega hrošča Goliathus kot pri Herodu. Na prsnem delu imajo vsi dve liniji razen Heroda, ki jih ima štiri.

Herod ima črn oklep in bele linije, služabniki, vojaki in krvnik pa imajo bel oklep s črnimi linijami. Služkinje imajo podobno čelado kot vojaki, vendar imajo v obleki podobne elemente kot Herodiada.

Slika 39 (levo): Anna Sangawa Hmeljak, Skice vojaka, 2021, svinčnik, 210x297mm, osebni arhiv.

Slika 40 (desno): Anna Sangawa Hmeljak, Skice krvnika, 2021, svinčnik, 210x297mm, osebni arhiv.

(28)

4. 4 Tehnika

Skice za junake in prostor so opravljene s svinčnikom, kemičnim svinčnikom in tušem. Prva faza zgodborisa je bila ustvarjena s svinčnikom in nato popravljena ter dokončana v digitalni tehniki. Strip je narisan v programu Clip Studio Paint in dokončno oblikovan za tisk v programu Indesign.

Slika 41: Anna Sangawa Hmeljak, Skice palače, 2021, barvice, 210x297mm, osebni arhiv.

Slika 42: Anna Sangawa Hmeljak, Skica Salome z glavo, 2021, tuš, 210x297mm, osebni arhiv.

Slika 43: Anna Sangawa Hmeljak, Skica prostora, 2021, tuš, 210x297mm, osebni arhiv.

4. 5. 1 Oblikovanje

Na začetku sem želela tiskati končni izdelek v formatu A4. Vendar je bila drama (kljub temu, da ima le eno dejanje in je relativno krajša od drugih dram) predolga, da bi jo lahko v celoti narisala v obliki stripa. Zato sem se odločila, da bom narisala le pomembnejši del, od scene Salomin- ega plesa sedmih tančic ter obglavljanja Johanaana do konca. Zaradi neobičajne kombinacije dramskega besedila in stripa se mi je zdelo, da klasični format A4 ne bo primeren. Prvi del končnega izdelka je le dramsko besedilo in sem se zaradi tega odločila, da bom za primer vzela gledališki list, ki vsebuje dramsko besedilo in druge informacije o igralcih, avtorju drame itd.

Gledališki listi so pogosteje manjšega formata kakor A4. Ker bi bil strip pri majhnemu formatu težko berljiv, sem se naposled odločila za format B5. Ta format je dovolj velik, da omogoča tekoče branje stripa, in toliko manjši, da opazimo, da gre za posebno tiskovino, manjšo od formata A4, da lahko daje občutek gledališkega lista. Prelom dramskega besedila je oblikovano tako, da ima na eni strani dva stolpca, med vsako repliko pa je prazna vrstica.

(29)

4. 5. 2 Izbor tipografije

Za celotno delo sem se odločila za črkovno vrsto Minion Pro. Za celotno besedilo sem uporabila rez navadna (Regular), vključno z naslovom na naslovni strani stripa. Imena dramskih junakov so zapisana v velikih tiskanih črkah te črkovne vrste, besedilo pa ima male in velike tiskane črke. Ta izbor je bil tudi v natisnjeni verziji velikosti 10 pt najlažje berljiv. Za besedilo v stripu sem uporabila isto črkovno vrsto kot v dramskem besedilu.

4. 5. 3 Tehnični podatki tiskovine

Tisk

ovitek - 4/4 CMYK, vezni list: 4/4 CMYK notranjost 4/4 CMYK Vrsta tiska: Digitalni

Material

Ovitek: Fedrigoni Arcoset, 300 g/m2 Vezni list: Fedrigoni Arcoset, 120 g/m2 Knjižni blok: Fedrigoni Arcoset, 120 g/m2 Dodelava

Končen format tiskovine: B5 Končno število strani tiskovine: 56 Vezava: mehka vezava

Slika 44: Athletics Typography, Minion Pro, Truett McConnell University, (pridobljeno s < https://truett.

edu/marketing-and-communications/brand-toolkit/

typography/ > [26.8.2021]),

(30)

4. 6 Likovna analiza

Skozi postopek likovne analize bom predstavila 41. stran mojega stripa Saloma. To je pomem- bna scena, ki mi je najbolj ostala v spominu, ko sem dramo prvič prebrala v srednji šoli. Prizor me je že takrat s svojo močjo nagovoril, da sem ga ilustrirala kot del šolskega programa.

4. 6. 1. Opis prizora

Slika 45: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv.

(31)

Na tej strani stripa vidimo dve sekvenci. Od teh ima samo ena okvir, druga pa sega do roba strani. V zgornji sekvenci stoji Saloma pod nočnim nebom in v rokah drži glavo mrtvega Johanaana oz. Janeza Krstnika. Njene roke in usta so umazane od krvi obglavljenega Johanaana.

Na obrazu vidimo ljubeč izraz, s katerim gleda Johanaanovo glavo. Sprva sem Salomo narisala z bolj psihotičnim izrazom, a sem to spremenila, saj ni vzbujalo dovolj srhljivega občutka.

Zgolj psihotičen izraz na Salominem obrazu bi bil predvidljiv in strašen, ne pa srhljiv. Pri Salominem nedolžnem izrazu, ko zaljubljeno gleda v odsekano glavo, pa dobimo bolj srhljiv občutek zaradi protislovja medljubečim izrazom in groteksno sceno.

Kot je navedeno v dramskem besedilu, se oblaki umaknejo in luna osvetli Salomo. V oblačku zraven Salomine glave piše »Poljubila sem te na usta, Johanaan.« V spodnji sekvenci vidimo na vrhu stopnišča Heroda, ki je obrnjen proti nam. Z roko kaže proti Salomi in ukazuje vojakom, ki stojijo na robu stopnišča. Vojaki stojijo s sulico in ščitom v rokah. Saloma je obrnjena proti Herodu in nam kaže hrbet. Johanaanove glave ne vidimo, saj je skrita za njenim telesom.

4. 6. 2 Kompozicija

Zgornja sekvenca nima narisanega okvira in ilustracija sega do konca strani, zaradi česar je okoli junaka več prostora in prizor deluje bolj prostorno. Druga sekvenca, ki ima izrisan okvir, pa vizualno leži na prvi sekvenci in jo prekriva v spodnjem delu. V zgornji sekvenci sta na sredini Salomina in Johanaanova glava. Zaradi Salomine silhuete je težišče na spodnji desni strani, kar sprosti prostor na levi strani za luno in oblaček. Luna in figure ustvarijo smer pozitivne diagonale, ki ponazarja vrh loka Salomine zgodbe, od tod dalje pa se zgodba spusti v tragičen razplet. V zgornjem levem kotu je postavljena luna, ki sije nad junakoma. Oblaki okoli lune tvorijo eliptično obliko, a je ne prekrivajo.

V spodnji sekvenci je Herod postavljen na zgornji srednji del kadra. Ker stopnišče ni postavl- jeno na sredino, na prvi pogled ni videti, da Herod stoji na sredini. Saloma stoji v spodnjem levem kotu. Herod in Saloma tako tvorita diagonalo. Zaradi oddaljenosti od Salome je Herod perspektivično manjši. Ker je Saloma večja, bi lahko bila po velikosti hierarhično pomebnejša v sceni, a sem jo postavila v rob kadra, Heroda pa v sredino, da je kompozicijsko bolj pomemben v tej sceni. Okoli njega vidimo stopnišče in vse njegove vojake. Herodov prostor tako obkroži Salomo. S tem sem ponazorila Salomo, ki je zaprta, v Herodovi lasti.

(32)

4. 6. 3. Barve

V zgornji sekvenci je figura temnejša od ozadja. Saloma je osvetljena v hrbet, njen obraz je v temi, svetloba je vidna na robu figure. Ozadje je tudi barvno bolj intenzivno od figure, ki ima bolj sivkast ton. Kontrast med lunino svetlobo in senco je močen. Ozadje ima gradacijo barvne svetlobe in intenzitete iz zgornjega dela strani proti spodnjemu. V zgornjem delu je svetlo-temni kontrast močnejši, v spodnjem delu pa se oblaki in nebo zlijeta skupaj v vijolični ton.

V spodnji sekvenci je razmerje v osvetlitvi med figuro in ozadjem obratno. Herod in Saloma sta svetlejša od ozadja in tako bolj poudarjena. Stebri in stopnice so sivi, ozadje pa je rožnate barve. Vojaki so sive barve z rdečimi elementi in imajo odtenke stebrov ter ozadja v njih, da se zlijejo z ozadjem. Sulice so rožnate barve, da so bolj vidne v naslednjih dveh straneh, kjer z njimi zapičijo Salomo. V tej sceni so tudi te sulice malo bolj sivkaste barve, da je poudarek na Salomi in Herodu. Ker je svetlo-temni kontrast med ozadjem in figurami močnejši od kontrasta barvne kvalitete med ozadjem in stopniščem, opazimo figuri pred rožnatim ozadjem.

5. ZAKLJUČEK

V procesu izdelave diplomskega dela sem ugotovila, da je strip zelo fleksibilen medij. V njem lahko uporabimo sama pravila stripovskega jezika, jih kršimo ali vključimo principe iz drugih vizualnih medijev, kot sta na primer slikarstvo in kiparstvo ali grafično oblikovanje.

Odločitev za ohranitev integralnega dela dramskega besedila v stripu, je doprinesla k drugačni rešitvi končnega izdelka, ki združuje obliko gledališkega lista in strip.

Za scene in kompozicije v stripu sem se zgledovala po različnih stripovskih delih iz različnih kultur in avtorjev. Zato da sem dobila bolj klasični občutek v dogajanju in kompoziciji, sem si za zgled vzela tudi renesančna in baročna slikarska ter kiparska dela.

Skozi zgodovino so se metode izražanja v stripu spreminjale. Odvisne so od različnih avtorjev, kultur in tehnik izvedbe. V svojem delu sem poskusila združevati lastnosti evropskih stripov in mang. Mislim, da je danes vedno več stripov, v katerih je občutiti vpliv obeh kultur. Prepričana sem, da se bo iz mešanja kultur razvilo še mnogo različnih slogov. Ni pa kultura edini dejavnik pri razvoju stripa. Zaradi vstopa v digitalni svet se je strip prilagodil formatu, ki je lažje berljiv na ekranih računalnikov in pametnih telefonov. Stripi so se spreminjali in se bodo tudi v prihodnosti. To pa je zelo obširna tema, ki jo želim v prihodnosti še raziskovati z vidika teorije in v samem praktičnem delu.

(33)

6. LITERATURA

ABRSAMSON, Henry, Who was Salome? Jewish biography as history lecture, Henry Abramson, dostopno na <https://henryabramson.com/2014/10/29/who-was-salome-jewish-bi- ography-as-history-lec-ture-by-dr-henry-abramson/> (21.2.2021).

EISNER, Will, Comics & sequential art, Tamarac: Poorhouse Press, 2003.

McCLOUD, Scott, Understanding comics, New York : Harper Perennial, 1994.

—, Making comics: storytelling secrets of comics, manga and graphic novels, New York: Harp- er, 2006.

MALE, Alan, Illustration, A theoretical & contextual perspective, Lausanne: AVA Publishing, 2007.

TYDEMAN, William in Steven PRICE, Wilde: Salome, Cambridge: Cambridge University Press, 1996

WILDE, Oscar, Salomé, The Project Gutenberg,, dostopno na <https://www.gutenberg.org/

files/42704/42704-h/42704-h.html> (12.8.2021).

—, Saloma, Ljubljana : DZS, 1995

(34)

7. VELIKE REPRODUKCIJE UMETNIŠKIH DEL AVTORICE

(35)

(36)

(37)

(38)

(39)

(40)

(41)

8. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

Slika 1: (objavljeno v Ryo SUZURI, MADK, Tokyo: Canna Comics, 2018, str. 161), Slika 2: (objavljeno v Ryo SUZURI, MADK, Tokyo: Canna Comics, 2018, str. 160),

Slika 3: (objavljeno v Machiko HASEGAWA, Sazae-san, Tokyo: Asahi Shinbun, 1967, vol. 53 str. 24),

Slika 4: (objavljeno v Bill WATTERSON, Calvin and Hobbes and the moral sense, The Weekly Standard, 1995),

Slika 5: (objavljeno v Mike MIGNOLIA, Hellboy, Milwaukie, OR: Dark Horse Comics, št.

151, 1993),

Slika 6: (objavljeno v Tsugumi OHBA, Takeshi OBATA, Death note, Tokyo: Shueisha, 2003- 2006, poglavje 11, str. 17),

Slika 7: (objavljeno v Takehiko INOUE, Vagabond, Tokyo: Kodansha, 1998-2015), Slika 8: (objavljeno v Haruichi FURUDATE, HQ!!, Tokyo: Shueisha, 2012-2020), Slika 9: (objavljeno v Minna SUNDBERG, Stand Still. Stay Silent, 2014),

Slika 10 : (objavljeno v Minna SUNDBERG, Stand Still. Stay Silent, 2014), Slika 11: (objavljeno v Quentin VIJOUX, Eugéne, Paris: Michel Lagarde, 2013), Slika 12: (objavljeno v Quentin VIJOUX, Eugéne, Paris: Michel Lagarde, 2013),

Slika 13: celotna spletna stran: Michelle FUS, Ava’s Demon, (pridobljeno s <http://www.avasdemon.com> [8.4.2021]),

Slika 14, 15, 16 (desno): posamezne strani stripa z enim panelom: Michelle Fus, Ava’s Demon, (pridobljeno s <http://www.avasdemon.com> [8.4.2021]),

Slika 17, 18, 19: Anna Sangawa Hmeljak, prve skice za strip, 2021, svinčnik, 210x297mm, osebni arhiv,

Slika 20: Anna Sangawa Hmeljak, Črno-bela skica, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv,

Slika 21 (levo): Anna Sangawa Hmeljak, Črno bela skica, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv,

Slika 22 (sredina): Anna Sangawa Hmeljak, Barvna verzija, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv,

Slika 23 (desna): Anna Sangawa Hmeljak, Poraba rdeče na simbolni ravni, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv,

Slika 24, 25: Anna Sangawa Hmeljak, Skice palače, 2021, tuš, 210x297mm , osebni arhiv, Slika 26, 27: Anna Sangawa Hmeljak, Herodova glava, 2021, kemični svinčnik, barvice in tuš,

(42)

210x297mm , osebni arhiv,

Slika 28: Anna Sangawa Hmeljak, Skice palače, 2021, kemični svinčnik in svinčnik, 210x297mm , osebni arhiv,

Slika 29: Anna Sangawa Hmeljak, skice palače, 2021, kemični svinčnik, 210x297mm , osebni arhiv,

Slika 30 (levo): Michael Crowley, Luna moth, Getty Images,

Slika 31 (desno): Anna Sangawa Hmeljak, Salomina glava, 2021, digitalna tehnika,169x84mm , osebni arhiv,

Slika 32 (sredina): microworldsphotography, Ctenphore, (pridobljeno s <https://www.flickr.

com/photos/museumwales/2217845079/in/photostream> [14.4.2021]).

Slika 33 (desno): Anna Sangawa Hmeljak, Johanaanova glava, 2021, digitalna tehnika,169x- 84mm , osebni arhiv,

Slika 34 (levo): Pascal Goetgheluck, Male Goliath Beetle, Science Photo Library (pridobljeno s <https://www.sciencephoto.com/media/88201/view> [24.5.2021]).

Slika 35: Anna Sangawa Hmeljak, Herodova glava, 2021, digitalna tehnika,169x84mm , osebni arhiv,

Slika 36 (levo): Corythucha ciliata, André De Kesel, (pridobljeno s <https://www.flickr.com/

photos/andredekesel/50589924918/> [15.4.2021])

Slika 37 (sredina): Anna Sangawa Hmeljak, Skica Salome in Herodiade, 2021, digitalna tehnika, 210x297mm, osebni arhiv,

Slika 38 (desno): Anna Sangawa Hmeljak, Skica Herodiadine glave, 2021, digitalna tehnika, 210x297mm, osebni arhiv,

Slika 39 (levo): Anna Sangawa Hmeljak, Skice vojaka, 2021, svinčnik, 210x297mm, osebni arhiv,

Slika 40 (desno): Anna Sangawa Hmeljak, Skice krvnika, 2021, svinčnik, 210x297mm, osebni arhiv,

Slika 41: Anna Sangawa Hmeljak, Skice palače, 2021, barvice, 210x297mm, osebni arhiv, Slika 42: Anna Sangawa Hmeljak, Skica Salome z glavo, 2021, tuš, 210x297mm, osebni arhiv, Slika 43: Anna Sangawa Hmeljak, Skica prostora, 2021, tuš, 210x297mm, osebni arhiv,

Slika 44: Athletics Typography, Minion Pro, Truett McConnell University, (pridobljeno s <

https://truett.edu/marketing-and-communications/brand-toolkit/typography/ > [26.8.2021]), Slika 45: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 176x250mm, osebni arhiv, Slika 46: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 47: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv,

(43)

Slika 48: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 49: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 50: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 51: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 52: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 53: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 54: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 55: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 56: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 57: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 58: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv, Slika 59: Anna Sangawa Hmeljak, Saloma, 2021, digitalna tehnika, 353x250mm, osebni arhiv.

(44)

ZAHVALE

Najlepše se zahvaljujem svoji mentorici doc. Suzani Bricelj za vodenje, nasvete in strokovno pobudo pri ustvarjanju celotnega diplomskega dela ob času med pandemijo po vseh mailih in zoom sestankih, ter malo redkejšimi sestanki v živo.

Zahvaljujem se tudi svojemu somentorju doc. Damijanu Stepančiču za nasvete in strokovno podporo še posebaj pri sami izdelavi stripa v teh težkih časih.

Posebno zahvalo namenjam svoji družini za podporo v času karantene, v kateri sem večino časa preživela doma.

(45)