MOTIVNO-TEMATSKA ANALIZA PESMI V REVIJI VRTEC (1871–1945)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ANA KOVAČIČ

MOTIVNO-TEMATSKA ANALIZA PESMI V REVIJI VRTEC (1871–1945)

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

ANA KOVAČIČ

Mentorica: prof. dr. MILENA MILEVA BLAŽIČ

MOTIVNO-TEMATSKA ANALIZA PESMI V REVIJI VRTEC (1871–1945)

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici, prof. dr. Mileni Milevi Blažič, za neverjetno odzivnost, strokovno svetovanje, za vse spodbude, potrpežljivost ter za ves čas,

namenjen meni.

Mami, ati, Luka in Bine! Hvala, ker ste ves čas študija verjeli vame in me spodbujali.

In hvala tebi, David! Hvala ti za vso potrpežljivost, oporo, opogumljanje.

Hvala, ker verjameš vame, si ob meni in me vedno brezpogojno podpiraš.

Hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da

MI JE USPELO!

POVZETEK

Diplomsko delo Motivno-tematska analiza pesmi v reviji Vrtec (1871–1945) je osredinjeno na revijo Vrtec. V teoretičnem delu preuči njene začetke in doprinos k slovenski književnosti, njene urednike, rubrike v njej, predstavi tudi pesnice, ki so objavljale v njej, in pa pet pesnikov, ki so v tej reviji objavljali največ. Predstavi tudi tri zgodovinska obdobja, v katerih je revija izhajala.

Empirični del zajema kvantitativno analizo – ta prikaže število letnikov revije, število pesmi v teh revijah ter število pesnic in pesnikov, ki so tam objavljali, in koliko pesmi je objavil kdo.

Zajema tudi kvalitativno analizo – prikaže prevladujoči motivno-tematski vidik vseh pesmi, prevladujoči motivno-tematski vidik med pesnicami in pesniki ter razlike med njimi in prevladujoči motivno-tematski vidik v vsakem izmed treh zgodovinskih obdobij, v katerih je revija izhajala. Diplomsko delo ugotavlja povezanost spola in sociokulturnega položaja v določenih zgodovinskih obdobjih z motivno-tematskimi vidiki pesmi.

Ključne besede

revija Vrtec, pesmi, pesniki, pesnice, teme, motivno-tematski vidik

ABSTRACT

The thesis with the title Analysis of Motive and Theme of Poems in the Vrtec Magazine (1871–

1945) is focused on the Vrtec magazine. The theoretic part deals with its beginnings and with its contribution to the Slovene literature, it presents its editors and the respective sections, the female poets publishing therein as well as the five poets who published the most. It also describes three historical periods in which the magazine was published.

The empirical part includes a quantitative analysis – showing the number of the years of publication of the magazine, the number of poems published therein as well as the number of the respective female and male poets along with the number of the respective poems published. It also covers a qualitative analysis – showing the prevailing aspect of motive and theme in all poems, the prevailing aspect of motive and theme among female and male poets along with the respective differences, as well as the prevailing aspect of motive and theme in each of the three historical periods in which the magazine was published. The thesis tries to find out the relationship between the sex and of the socio-cultural position in particular historical periods and the aspects of motive and theme in the poems.

Key words:

Vrtec magazine, poems, male poets, female poets, themes, aspect of motive and theme

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 3

2.1 VRTEC ... 3

2.1.1 UREDNIKI ... 4

– IVAN TOMŠIČ ... 4

– ANTON KRŽIČ ... 4

– JOSIP VOLC ... 5

– VINKO LAVRIČ ... 5

– JANEZ PUCELJ ... 5

– FRANCE JESENOVEC... 5

– FRANČIŠEK LOČNIŠKAR ... 6

2.1.2 RUBRIKE ... 6

2.2 ZGODOVINSKA OBDOBJA, V KATERIH JE IZHAJALA REVIJA VRTEC ... 7

2.2.1 ČAS AVSTRO-OGRSKE (1867–1914) ... 7

2.2.2 ČAS PRVE SVETOVNE VOJNE (1914–1918) ... 8

2.2.3 ČAS DRŽAVE SHS IN KRALJEVINE JUGOSLAVIJE (1918–1945) ... 9

2.3 PESNICE, KI SO OBJAVLJALE V REVIJI VRTEC ... 10

1. KONČI AHAČIČ ... 10

2. MARTINA BIDOVEC ... 10

3. ZOFIE BREITENEBNER ... 10

4. MARIJA BRENČIČ ... 10

5. DARINA ... 11

6. ANA GALE ... 11

7. ALEKSANDRA HRASTOVSKA ... 11

9. LJUDMILA POLJANEC ... 12

10. LJUDMILA PRUNK ... 12

11. TATJANA ... 12

12. ZVEZDANA VIKTOR ... 13

13. ALBINA ZAKRAJŠČEK ... 13

14. MARIJA WIRGLER ... 13

2.4 PESNIKI, KI SO V REVIJI VRTEC OBJAVILI NAJVEČ PESMI ... 14

– MIRKO KUNČIČ ... 14

– FRANC KSAVER MEŠKO ... 14

– JANKO SAMEC ... 15

– GUSTAV STRNIŠA ... 15

– VENCESLAV WINKLER ... 16

2.5 NEKAJ PESMI PESNIC IN PESNIKOV ... 16

2.5.1 NEKAJ PESMI PESNIKOV ... 16

1. Venceslav Winkler, Pastirska pesem ... 16

2. Janko Samec, Zimska pesem ... 17

3. Franc Ksaver Meško, Na pot v tujino ... 17

4. Gustav Strniša, Pred nevihto ... 17

5. Mirko Kunčič, Naša Marjanica ... 18

2.5.2 NEKAJ PESMI PESNIC ... 18

1. Ivana Kremžar, »Mi Tvoji smo!« ... 18

2. Aleksandra Hrastovska, Otrokove oči ... 19

3. Ljudmila Poljanec, Slana ... 19

4. Tatjana, Bedni otroci ... 20

5. Ljudmila Prunk, Tiho, neslišno … ... 20

6. Zvezdana Viktor, Zvezdanka ... 20

7. Zofie Breitenebner, Srečno dete ... 21

8. Marija Brenčič, Dva oblaka ... 21

9. Ana Gale, Nežica modruje ... 22

10. Marija Wirgler, Uganke ... 22

11. Albina Zakrajšček, V šoli ... 22

12. Konči Ahačič, Plačilo ... 23

13. Martina Bidovec, Domovini ... 24

14. Darina, Legendica o roži krizantemi ... 24

3 EMPIRIČNI DEL ... 26

CILJI ... 26

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA in HIPOTEZE ... 26

RAZISKOVALNA METODA ... 27

KVANTITATIVNA ANALIZA ... 27

KVALITATIVNA ANALIZA ... 32

– MOTIVNO-TEMATSKI VIDIKI VSEH PESMI ... 32

– MOTIVNO-TEMATSKI VIDIKI PESMI GLEDE NA SOCIOKULTURNI POLOŽAJ V ZGODOVINI ... 41

– MOTIVNO-TEMATSKI VIDIKI PESMI PESNIC ... 54

– MOTIVNO-TEMATSKI VIDIKI PESMI PESNIKOV ... 57

4 ZAKLJUČEK ... 64

VIRI IN LITERATURA ... 65

VIRI SLIK ... 71 PRILOGE

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Število vseh letnikov revije Vrtec (1871–1945) in število dostopnih letnih kazal. 27

Grafikon 2: Skupno število pesmi v revijah Vrtec (1871–1945) ... 28

Grafikon 3: Pesmi z navedenim avtorjem ... 29

Grafikon 4: Spol avtorjev pesmi v letnikih 48–74 ... 30

Grafikon 5: Pesnice in pesniki, ki so objavljali v reviji Vrtec (1871–1945) ... 30

Grafikon 6: Pesnice in njihove pesmi ... 31

Grafikon 7: Pesniki (tisti, ki so v reviji Vrtec objavljali največ) in njihove pesmi... 32

Grafikon 8: Vse pesmi: motivno-tematski vidiki ... 33

Grafikon 9: Vse pesmi: motivno-tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev ... 37

Grafikon 10: Vse pesmi: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev ... 38

Grafikon 11: Vse pesmi: motivno-tematski vidik "problemska tema" – natančnejša opredelitev ... 39

Grafikon 12: Vse pesmi: motivno-tematski vidik "razno" – natančnejša opredelitev ... 40

Grafikon 13: Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidiki ... 41

Grafikon 14: Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev ... 42

Grafikon 15: Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev ... 43

Grafikon 16: Čas Avstro-Ogrske: motivno tematski vidik "problemska tema" – natančnejša opredelitev ... 44

Grafikon 17: Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidik "razno" – natančnejša opredelitev 45 Grafikon 18: Čas prve svetovne vojne: motivno-tematski vidiki ... 46

Grafikon 19: Čas prve svetovne vojne: motivno tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev ... 46

Grafikon 20: Čas prve svetovne vojne: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev ... 47

Grafikon 21: Čas prve svetovne vojne: motivno-tematski vidik "problemska tema" – natančnejša opredelitev ... 48

Grafikon 22: Čas prve svetovne vojne: motivno-tematski vidik "razno" – natančnejša

opredelitev ... 49

Grafikon 23: Čas Države SHS in Kraljevine Jugoslavije: motivno-tematski vidiki ... 50

Grafikon 24: Čas Države SHS in Kraljevine Jugoslavije: motivno-tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev ... 50

Grafikon 25: Čas Države SHS in Kraljevine Jugoslavije: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev ... 51

Grafikon 26: Čas Države SHS in Kraljevine Jugoslavije: motivno-tematski vidik "problemska tema" – natančnejša opredelitev ... 52

Grafikon 27: Čas Države SHS in Kraljevine Jugoslavije: motivno-tematski vidik "razno" – natančnejša opredelitev ... 53

Grafikon 28: Pesnice: motivno-tematski vidiki ... 54

Grafikon 29: Pesnice: motivno-tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev ... 54

Grafikon 30: Pesnice: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev ... 55

Grafikon 31: Pesnice: motivno-tematski vidik "problemska tema" – natančnejša opredelitev ... 56

Grafikon 32: Pesnice: motivno-tematski vidik "razno" – natančnejša opredelitev ... 56

Grafikon 33: Pesniki: motivno-tematski vidiki ... 57

Grafikon 34: Pesniki: motivno-tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev ... 57

Grafikon 35: Pesniki: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev ... 58

Grafikon 36: Pesniki: motivno-tematski vidik "problemska tema" – natančnejša opredelitev ... 59

Grafikon 37: Pesniki: motivno-tematski vidik "razno" – natančnejša opredelitev ... 60

KAZALO SLIK

Slika 1: Naslovnica prve številke prvega letnika revije Vrtec (1871) ... 3

Slika 2: Ivan Tomšič (1838–1894) ... 4

Slika 3: Anton Kržič (1846–1920)... 4

Slika 4: Josip Volc (1869–1958) ... 5

Slika 5: France Jesenovec (1906–1984) ... 5

Slika 6: Frančišek Ločniškar (1885–1947) ... 6

Slika 7: Konči Ahačič (1894–neznano) ... 10

Slika 8: Marija Brenčič (1919–2000) ... 10

Slika 9: Ana Gale (1909–1944) ... 11

Slika 10: Ivana Kremžar (1878–1954) ... 11

Slika 11: Ljudmila Poljanec (1874–1948) ... 12

Slika 12: Ljudmila Prunk (1878–1947) ... 12

Slika 13: Marija Wirgler (1879–1974)... 13

Slika 14: Mirko Kunčič (1899–1984) ... 14

Slika 15: Franc Ksaver Meško (1874–1964) ... 14

Slika 16: Janko Samec (1886–1945) ... 15

Slika 17: Gustav Strniša (1887–1970) ... 15

Slika 18: Venceslav Winkler (1907–1975) ... 16

KAZALO TABEL Tabela 1: Uredniki revije Vrtec (1871–1945) ... 4

Tabela 2: Rubrike v reviji Vrtec (1871–1945) ... 6

1 UVOD

M. Kobe v Enciklopediji Slovenije (1993) mladinsko književnost opredeli kot besedno umetnost, ki je namenjena otrokom in odraščajočim mladostnikom.

Že v antiki so poznali basen in priliko, ki so ju uporabljali kot sredstvo za moralno vzgojo mladine, a možnosti za začetek mladinske književnosti so nastale šele z novoveškim razumevanjem otroka in otroštva. V 18. stoletju so v ospredje stopila besedila z otroškim glavnim likom. V tistem času so ustvarjali predvsem na angleškem, francoskem in nemškem jezikovnem področju; vzorci s slednjega območja so dosegli tudi slovensko območje (prav tam).

V začetku 19. stoletja so najprej na nemškem jezikovnem območju odkrili ljudsko izročilo, kar je spodbudilo razvoj mladinske književnosti; priredbe nemškega ljudskega pravljičnega izročila za mladino so se širile po vsej Evropi. Ob koncu 19. stoletja so se teoretični pogledi na mladinsko književnost začeli močno spreminjati, mladinska književnost je začela postajati vse bolj samostojna (prav tam).

Na Slovenskem temelje mladinske književnosti predstavljajo prevodi nemških razsvetljenskih pesmi in proze, ki so bili aktualni zadnja tri desetletja 18. stoletja in prva tri desetletja 19. stoletja; šele v štiridesetih letih 19. stoletja je začela po nemških vzorcih nastajati izvirna slovenska književnost za mladino. Nadaljevala se je s pomočjo prvega slovenskega mladinskega časopisa Vedež (1848–1850), ob katerem so se začeli zbirati posvetni pisci za mladino (prav tam).

V začetku sedemdesetih let 19. stoletja so se pogledi na mladinsko književnost začeli spreminjati pod vplivom drugega slovenskega mladinskega časopisa Vrtec (1871–1945), ki je prvi uvedel igre za mladino – s tem se je mladinskemu pesništvu in pripovedništvu pridružila tudi dramatika. Poleg tega je prva objava ljudske otroške pesmi v reviji Vrtec (1871–1945) značilno zaznamovala mladinsko pesništvo sedemdesetih let (prav tam).

Revija Vrtec – časopis s podobami za slovensko mladino (v nadaljevanju Vrtec (1871–1945)) je

kot drugi slovenski mladinski časopis torej pomemben del v zgodovini slovenske mladinske

književnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge bodo predstavljeni revija Vrtec, njeni

uredniki, rubrike ter pesnice in pesniki, ki so objavljali v reviji, obravnavana bodo tudi

zgodovinska obdobja, v katerih je revija izhajala. V empiričnem delu bo narejena

motivno-tematska analiza vseh pesmi v reviji Vrtec, poudarek bo na pesnicah ter razlikah med

njimi in pesniki.

2 TEORETIČNI DEL 2.1 VRTEC

Slika 1: Naslovnica prve številke prvega letnika revije Vrtec (1871)

Mladinski krščanski časopis, ki se je do leta 1875 imenoval Vertec, nato pa se je preimenoval

v Vrtec, je izhajal enkrat mesečno; skupno je izšlo 786 številk te revije (Kržič, 2016). Ustanovil

ga je Ivan Tomšič (1838–1894). Nosil je podnaslov »Časopis s podobami za slovensko

mladino«. Izhajati je začel leta 1871 in kot drugi slovenski mladinski časopis zelo vplival na

razvoj slovenske mladinske književnosti; med drugim je prvi uvedel igre za mladino in

pripomogel k razvoju dramatike (Kobe, 1993).

2.1.1 UREDNIKI

Tabela 1: Uredniki revije Vrtec (1871–1945)

UREDNIK LETNIK REVIJE

Ivan Tomšič (1838–1894) 1–24

Anton Kržič (1846–1920) 24–47

Josip Volc (1869–1958) 48–61

Vinko Lavrič (/) 62–65

Janez Pucelj (1890–1964) 65

France Jesenovec (1906–1984) 66–68

Frančišek Ločniškar (1885–1947) 69–75

– IVAN TOMŠIČ

Rodil se je 4. decembra 1838 v Vinici. Bil je pisatelj in vzgojitelj; delal je kot učitelj in šolski nadzornik za ljubljansko okolico. Po njegovi zaslugi je začela izhajati revija Vrtec – bil je ustanovitelj in prvi urednik te revije (Koblar, 2013g). Delo urednika je opravljal od začetka (letnik 1, leto 1871) in vse do smrti – umrl je 17. aprila 1894 v Ljubljani (prav tam); v celoti je uredil še letnik 23 (leta 1893), letnik 24 pa je uredil le deloma, delno pa ga je uredil naslednji urednik.

– ANTON KRŽIČ

Rodil se je 2. junija 1846 v Rakitni pri Borovnici. Bil je pisatelj; študiral je teologijo in delal kot kaplan, katehet in profesor verouka. Leta 1887 je ustanovil list za otroke z naslovom Angelček, ki se je kasneje izdajal kot priloga revije Vrtec. Umrl je 3. decembra 1920 v Ljubljani (Lukman, 2013). Bil je drugi urednik revije Vrtec – deloma je uredil že letnik 24 (leta 1894), svoje delo urednika je opravljal vse do leta 1917 (letnik 47).

Slika 2: Ivan Tomšič (1838–1894)

Slika 3: Anton Kržič

(1846–1920)

– JOSIP VOLC

Rodil se je 22. decembra 1869 v Podkorenu pri Kranjski Gori.

Študiral je bogoslovje; bil je duhovnik, pisec, urednik in kanonik.

Umrl je 11. marca 1958 v Ljubljani (Smolej, 2013). Kot urednik je pri reviji Vrtec deloval od leta 1918 (letnik 48) do leta 1930, 1931 (letnik 61).

– VINKO LAVRIČ

Osebe s tem imenom ni mogoče najti v Slovenski biografiji ali katerem drugem dokumentu, kjer so zapisani življenjepisi. Vinko Lavrič je kot urednik revije Vrtec naveden v štirih letnikih revije – od leta 1931, 1932 do leta 1934, 1935 (letniki 62–65). V letniku 65 (leta 1934, 1935) je poleg njega napisan še en urednik – Janez Pucelj.

– JANEZ PUCELJ

Rodil se je 28. avgusta 1890 v Gorenji vasi pri Ribnici. Študiral je bogoslovje; bil je duhovnik, pesnik in prevajalec. Delal je kot kaplan in kasneje župnik. Umrl je 12. oktobra 1964 (Koblar, 2013e). Kot urednik revije Vrtec je zapisan le v letniku 65 (leta 1934, 1935) poleg Vinka Lavriča.

– FRANCE JESENOVEC

Rodil se je 18. oktobra 1906 v Puštalu pri Škofji Loki. Študiral je slavistiko; bil je slavist, pedagog in raziskovalec. Umrl je 22. marca 1984 v Topolšici (France Jesenovec, 2017). Kot urednik revije Vrtec je zapisan v letnikih 66–68, torej v letih 19351938.

Slika 4: Josip Volc (1869–1958)

Slika 5: France Jesenovec

(1906–1984)

– FRANČIŠEK LOČNIŠKAR

Rodil se je 4 decembra 1885 v Zbiljah pri Smledniku. Bil je učitelj, mladinski pisatelj in pesnik. Umrl je 29. avgusta 1947 (Šlebinger, 2013). Kot urednik revije Vrtec je deloval od leta 1938 (letnik 69) do leta 1945, ko je izšel zadnji letnik – letnik 75.

2.1.2 RUBRIKE

Skozi leta so se rubrike, ki jih je vsebovala revija, spreminjale; stalni sta bili le dve rubriki, in sicer:

– Pesmi;

– Povesti, pravljice, prilike in basni (nekoliko se je spreminjalo le ime rubrike – dodali so tudi pripovedke, popise, bajke, slike, legende).

Ostale, nestalne rubrike so se sčasoma ukinile, združile ali pa so jih umaknili le za nekaj časa, nato pa spet vključili. Te rubrike sem zbrala v tabelo.

Tabela 2: Rubrike v reviji Vrtec (1871–1945)

PRVOTNO IME RUBRIKE KASNEJŠA IMENA RUBRIKE (in OPOMBE)

Gledališke igre za mladino Dramatični prizori, Dramatične igrice,

Dramatski spisi

Iz zaklada naših pregovorov Modrost v pregovorih, domačih in tujih

Iz živalskega življenja /

Koristna zabava /

Koristni nauki /

Muzikalne priloge Skladbe, Glasba

Nove knjige in listi /

Slika 6: Frančišek Ločniškar

(1885–1947)

Otroška pisma /

Pisan drobiž Drobiž

Pisma iz »Vrtčeve« skrinjice /

Podobe Slike

Podučni sestavki Poučni spisi, Poučno

Poučni spisi /

Pouk in zabava /

Pripovedni spisi /

Prirodopisno-natoroznansko polje (Ime se je večkrat nekoliko spremenilo, rubrika se je združila z nekaterimi ostalimi.)

Razno /

Slikanice /

Slovensko slovstvo Slovstvene novice, Slovstvo

Spomeniki umrlim /

Uganke, rešitve in drugo /

Za dobro voljo /

Zabavne in kratkočasne stvari /

Zanimivosti /

Zemljepisni, zgodovinski in drugi poučni

sestavki (Ime se je večkrat nekoliko spremenilo,

rubrika se je združila z nekaterimi ostalimi.) Zgodovinsko-mestopisni obrazci (Ime se je večkrat nekoliko spremenilo,

rubrika se je združila z nekaterimi ostalimi.)

2.2 ZGODOVINSKA OBDOBJA, V KATERIH JE IZHAJALA REVIJA VRTEC 2.2.1 ČAS AVSTRO-OGRSKE (1867–1914)

Leta 1867 se je oblikovala nova država – Avstro-Ogrska. To je bila država, ki sta jo sestavljali

dve polovici, ki sta bili med seboj enakovredni. Šlo je za dvojno monarhijo – vladar je bil hkrati

avstrijski cesar in ogrski kralj. Obe polovici sta imeli skupno vojsko, finance in ministrstvo za

zunanje zadeve, medtem ko sta imeli vsaka svoj parlament in svojo vlado (Granda, 2008).

Prekmurje je bilo tedaj v drugi državni polovici; tam se je vpliv ogrske zakonodaje čutil predvsem na šolskem področju – uvedli so obvezen pouk madžarščine v nemadžarskih šolah, tudi slovenske učbenike za verouk so morali tiskati v madžarščini (prav tam).

V splošnem so v tem času sprejeli veliko temeljnih zakonov; dolgoročno najpomembnejši je bil zakon o obvezni osemletni šolski obveznosti – s tem so uresničili skoraj sto let staro zamisel Marije Terezije in bistveno dvignili raven izobrazbe, s tem pa tudi povečali članstvo Mohorjeve družbe, ki je leta 1871 odprla svojo tiskarno. Po šolah se je odvijalo mnogo bojev za uveljavljanje slovenskega jezika – male revolucije so bile že pisanje imen, priimkov ter krajev (prav tam).

Večina ljudi je takrat živela od kmetijstva, a so imeli precejšnje denarne težave, saj domače obrti niso mogle tekmovati z industrijskimi izdelki. V tem času so tudi nekatera mesta izgubila pravico, da bi se tako imenovala; mnogi meščani so se tako zaradi svojega napuha oklepali nemščine, saj jih je le-ta ločevala od kmetov. Moški so zaslužek našli v delu v pristanišču in kamnolomih, ženske pa so predvsem prodajale kmetijske pridelke in delale kot perice (prav tam).

Poleg pomanjkanja denarja je bila v tem času razširjena še jetika, ki se ji je občasno pridružila tudi epidemija črnih koz – podleglo jima je mnogo ljudi (prav tam).

Revija Vrtec je začela izhajati štiri leta po nastanku Avstro-Ogrske, torej leta 1871, zato bo v nadaljevanju diplomskega dela čas Avstro-Ogrske zapisan od leta 1871 do leta 1914.

2.2.2 ČAS PRVE SVETOVNE VOJNE (1914–1918)

Po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda junija 1914 je Avstrija Srbiji napovedala vojno, ki pa se je razvila v svetovno vojno, v kateri je sodelovalo šestintrideset od štiriinpetdesetih držav na svetu. V tem času je trpelo celotno prebivalstvo – mnogo je bilo mobiliziranih, pogrešanih, ranjenih, padlih in tudi vojnih ujetnikov. Težava je bila tudi hrana – po eni strani je sicer predstavljala dohodek proizvajalcem, po drugi strani pa je prišlo do pomanjkanja (Granda, 2008).

Ko so v začetku vojne na Dunaju uvedli izredne ukrepe, so tudi na našem ozemlju zavladale

vojne razmere – oblasti so prepovedale nekatere časopise in društva, nacionaliste so pozaprli,

poostrili so pritisk in nadzor nad izobraženci, političnimi elitami in dogajanjem v javnosti (Štih, Simoniti, Vodopivec, 2016).

2.2.3 ČAS DRŽAVE SHS IN KRALJEVINE JUGOSLAVIJE (1918–1945)

29. oktobra 1918 je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov – to je bila velika prelomnica za Slovence, saj so si v njej prvič v zgodovini vladali sami. Ker je ta država obstajala le dober mesec (potem pa se je združila s Kraljevino Srbijo in tako postala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), ni bilo časa za natančnejšo notranjo ureditev (Štih, Simoniti, Vodopivec, 2016).

Tako ni imela določenih mej, namesto ministrstev pa je imela poverjeništva (Granda, 2008).

Z nastankom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so se gospodarske razmere na Slovenskem precej spremenile – nove meje so prekinile dolgotrajno trgovsko-prometno pot, ki je Gradec in Dunaj preko slovenskih krajev povezovala s Trstom, hkrati pa se je vzpostavila nova gospodarsko-prometna pot, ki je povezovala Ljubljano, Zagreb in Beograd (Štih, Simoniti, Vodopivec, 2016).

V Kraljevini Jugoslaviji – to ime je zamenjalo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Granda, 2008) – so mnogi slavili pretrganje vezi z Nemci in verjeli, da z njimi v prihodnje ne bodo imeli več stikov, saj da je prišla nova doba in se je zgodilo narodno osvobojenje, ki bo prineslo največji preobrat, ki se je kdaj koli zgodil (Štih, Simoniti, Vodopivec, 2016).

Z nastankom jugoslovanske države so se kulturnemu razvoju na Slovenskem res odprla nova obzorja in mnoge nove možnosti; v Ljubljani so težili predvsem k slovenizaciji, posodobljenju šolstva in izgradnji univerze ter ustanavljanju kulturnih in izobraževalnih ustanov, ki jih prej niso imeli. O naglem razvoju pričajo tudi podatki o časopisih, katerih število je po vojni znatno naraslo (prav tam).

Tudi za industrijo so prišli boljši časi; na splošno se je narod razvijal na vseh področjih (Granda,

2008).

2.3 PESNICE, KI SO OBJAVLJALE V REVIJI VRTEC

1. KONČI AHAČIČ

Rodila se je leta 1894 v Novem mestu. Bila je prva slovenska pisateljica ter ilustratorka stripov in slikanic. Kraj in datum smrti nista znana (Konči Ahačič, 2014). V reviji Vrtec je skupno objavila tri pesmi, in sicer v treh letnikih (69, 70 in 71).

2. MARTINA BIDOVEC

Rodila se je 15. januarja 1907 v Kozjah. Bila je dramatičarka in učiteljica (Martina Bidovec Petančič, b. d.). Umrla je 10. februarja 1992 (Martina Bidovec (Petančič), b. d.). V reviji Vrtec je skupno objavila štiri pesmi, in sicer v dveh letnikih (70 in 71).

3. ZOFIE BREITENEBNER

Osebe s tem imenom ni mogoče najti v Slovenski biografiji ali katerem drugem dokumentu, kjer so zapisani življenjepisi. V reviji Vrtec je skupno objavila eno pesem (v letniku 67).

4. MARIJA BRENČIČ

Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi. Obiskovala je ljudsko šolo v domačem kraju in Kmetijsko-gospodinjsko šolo pri Trebnjem.

Bila je pesnica in pisateljica; pesmi je začela pisati že v ljudski šoli, objavila jih je kasneje v nedeljskih prilogah Slovenca in drugih listih ter v Mohorjevem in Slovenčevem koledarju. Izdala je več zbirk pesmi. Umrla je 21. marca 2000 v Arnačah (Marija Brenčič Jelen, 2017). V reviji Vrtec je skupno objavila sedem pesmi, in sicer v dveh letnikih (69 in 70).

Slika 7: Konči Ahačič (1894–neznano)

Slika 8: Marija Brenčič

(1919–2000)

5. DARINA

Osebe s tem imenom ni mogoče najti v Slovenski biografiji ali katerem drugem dokumentu, kjer so zapisani življenjepisi. V reviji Vrtec je skupno objavila eno pesem (v letniku 73).

6. ANA GALE

Rodila se je 27. aprila 1909 v Grosupljem. Bila je pesnica, pisateljica, karikaturistka in učiteljica. Umrla je 27. aprila 1944 v domačem kraju (Radi, 2009). V reviji Vrtec je skupno objavila eno pesem (v letniku 69).

7. ALEKSANDRA HRASTOVSKA

Osebe s tem imenom ni mogoče najti v Slovenski biografiji ali katerem drugem dokumentu, kjer so zapisani življenjepisi. V reviji Vrtec je skupno objavila dve pesmi, in sicer v dveh letnikih (52 in 53).

8. IVANA KREMŽAR

Rodila se je 17. aprila 1878 na Glincah pri Ljubljani. Šolo je obiskovala pri uršulinkah v Ljubljani, prav tako tudi učiteljišče.

V uršulinski red je vstopila v Ljubljani leta 1898. Bila je učiteljica na uršulinski meščanski šoli, kasneje tudi ravnateljica. Po nekaj letih je postala prednica samostana. Bila je tudi ena prvih slovenskih pesnic; med drugim je izdala dve pesniški zbirki in prevedla Calderonov misterij Sv. maša. Umrla je 14. marca 1954 v Škofji Loki (Koblar, 2013a). V reviji Vrtec je skupno objavila devet pesmi, in sicer v petih letnikih (48, 50, 51, 52 in 53).

Slika 9: Ana Gale (1909–1944)

Slika 10: Ivana Kremžar

(1878–1954)

9. LJUDMILA POLJANEC

Rodila se je 6. julija 1874 v Brežicah. Prvotno je bila namenjena za domače gospodinjstvo, a je pri 19 letih odšla k šolskim sestram v Maribor in obiskovala tamkajšnje učiteljišče. Služila je v ljubljanskem Marijanišču. Kasneje je naredila izpit za meščansko šolo in bila nameščena v dekliško meščansko šolo v Mariboru. Bila je pesnica – izdala je svoje Poezije. Med drugim je tudi dramatizirala Krst pri Savici (rokopis), napisala mladinsko božično igro s petjem Pot k domu in več mladinskih knjižic. Umrla je 26. avgusta 1948 na družinskem posestvu pri Kápeli – Radenci (Koblar, 2013c). V reviji Vrtec je skupno objavila eno pesem (v letniku 53).

10. LJUDMILA PRUNK

Rodila se je 4. julija 1878 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani, Novem mestu in Kostanjevici na Dolenjskem. Kasneje je šla k sorodnikom v Trst, kjer se je izobraževala sama; opravila je izpit za učiteljico v otroških vrtcih. Skupaj z Miro Šega sta izdali zbirko Pravljice za mladino, kasneje pa je izdala še samostojno mladinsko pesniško zbirko Kraguljčki. Priredila je tudi zbirko Andersenovih pripovedk in pripravila nekaj priložnostnih spevoiger za šolske prireditve v Trstu in Ljubljani. Umrla je 29. marca 1947 v Ljubljani (Koblar, 2013d). V reviji Vrtec je skupno objavila tri pesmi, in sicer v treh letnikih (59, 60 in 61).

11. TATJANA

Osebe s tem imenom ni mogoče najti v Slovenski biografiji ali katerem drugem dokumentu, kjer so zapisani življenjepisi. V reviji Vrtec je skupno objavila eno pesem (v letniku 54).

Slika 11: Ljudmila Poljanec (1874–1948)

Slika 12: Ljudmila Prunk

(1878–1947)

12. ZVEZDANA VIKTOR

Osebe s tem imenom ni mogoče najti v Slovenski biografiji ali katerem drugem dokumentu, kjer so zapisani življenjepisi. V reviji Vrtec je skupno objavila eno pesem (v letniku 66).

13. ALBINA ZAKRAJŠČEK

Osebe s tem imenom ni mogoče najti v Slovenski biografiji ali katerem drugem dokumentu, kjer so zapisani življenjepisi. V reviji Vrtec je skupno objavila eno pesem (v letniku 70).

14. MARIJA WIRGLER

Rodila se je 24. decembra 1879 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskovala v Krškem, zasebno učiteljišče pa pri uršulinkah v Škofji Loki in Ljubljani. Maturirala je na državnem učiteljišču v Ljubljani in tam tudi opravila izpit iz francoščine. Nato je delala kot pomožna učiteljica pri uršulinkah v Ljubljani, kasneje pa še študirala na filozofski fakulteti v Gradcu, kjer je opravila izpite iz matematike, fizike in prirodopisa ter diplomirala – bila je prva akademsko izobražena Slovenka. Delala je kot učiteljica in knjižničarka, bila je tudi mladinska pisateljica; pisanju se je posvetila precej pozno. Objavljala je pod psevdonimom Marija Jezernik – to je bil dekliški priimek njene babice. Umrla je 2. aprila 1974 v Ljubljani (Gspan-Prašelj, 2013). V reviji Vrtec je skupno objavila eno pesem (v letniku 69).

Slika 13: Marija Wirgler

(1879–1974)

2.4 PESNIKI, KI SO V REVIJI VRTEC OBJAVILI NAJVEČ PESMI

– MIRKO KUNČIČ

Rodil se je 12. decembra 1899 v Lescah. Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo, ki pa je zaradi pomanjkanja denarja ni mogel dokončati. Poklican je bil k vojakom, a so ga zaradi bolezni že po treh mesecih odpustili. Nato je dobil delo uradnika v zdravilišču za jetične bolnike – trpljenje teh ljudi ga je pretreslo in želel jim ga je olajšati z raznimi glasbenimi in literarnimi večeri; začel je pisati pesmi, objavljal je v skoraj vseh takratnih slovenskih revijah. V mladinski pesmi je dosegel velik uspeh – do druge svetovne vojne je veljal za najboljšega in najustvarjalnejšega

mladinskega pesnika. Z družino je zaradi vojne najprej zbežal na Koroško, potem pa se je preselil v Argentino – v Buenos Aires, kjer je 3. decembra 1984 tudi umrl (Mirko Kunčič, b. d.).

V reviji Vrtec je skupno objavil 72 pesmi.

– FRANC KSAVER MEŠKO

Rodil se je 28. oktobra 1874 v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, kasneje je na Ptuju zaključil nižjo gimnazijo. Višjo gimnazijo je zaključil v Celju. Po maturi se je odločil za bogoslovje v Mariboru, kasneje je bil sprejet v celovško bogoslovje. Bil je pesnik, pripovednik in prevajalec; pisati je začel že v nižji gimnaziji. Poleg Ivana Cankarja je izmed slovenskih pisateljev najbolj prodrl v svet – prevajali so ga v maloruščino, češčino, švedščino, nemščino in angleščino. Umrl je 11. januarja 1964 (Koblar, 2013b). V reviji Vrtec je skupno objavil 49 pesmi.

Slika 14: Mirko Kunčič (1899–1984)

Slika 15: Franc Ksaver

Meško (1874–1964)

– JANKO SAMEC

Rodil se je 5. aprila 1886 v Trstu. Šolal se je v Kopru, nato se je vpisal na učiteljišče, opravil je tudi izpit iz nemščine in italijanščine. Bil je učitelj in pesnik. Pri Zvezi slovenskih učiteljskih društev v Trstu je ustanovil Učiteljski list in bil prvi urednik. Bil je tudi jezikovni urednik pri odboru za sestavo učbenikov za slovenske šole v Italiji. Umrl je 15. oktobra 1945 (Koblar, 2013f).

V reviji Vrtec je skupno objavil 56 pesmi.

– GUSTAV STRNIŠA

Rodil se je 6. avgusta 1887 v Kranju. Tam je obiskoval osnovno šolo in prvi letnik gimnazije, nato pa gimnazijo nadaljeval na Rakovniku, a je zaradi pomanjkanja izstopil. Čez čas je vstopil v samostan v Brestanici, a kmalu prav tako izstopil. Delal je kot praktikant pri sodniji, pisar pri notarju, nato tudi kot igralec v manjših vlogah.

Preživljal se je s časnikarstvom in z literaturo – pisal je reportažna poročila, pesmi, prozo. Več svojih knjig je izdal v samozaložbi. Umrl je 4. novembra 1970 v Ljubljani (Borko, 2013). V reviji Vrtec je skupno objavil 48 pesmi.

Slika 16: Janko Samec (1886–1945)

Slika 17: Gustav Strniša

(1887–1970)

– VENCESLAV WINKLER

Rodil se je 10. avgusta 1907 na Lokvah. Obiskoval je ljubljansko realko, nato pa prestopil na učiteljišče in maturiral. Bil je učitelj, ravnatelj, upravitelj šole, vodil je uredništvo šolskih knjig v DZS.

Bil je eden najplodovitejših pisateljev za otroke in mladino med obema vojnama in po letu 1945. S pisanjem je začel v študijskih letih in objavljal mladinsko poezijo in prozo do smrti. Umrl je 11. decembra 1975 v Ljubljani (Smolej, 2013a). V reviji Vrtec je skupno objavil največ – 104 pesmi.

2.5 NEKAJ PESMI PESNIC IN PESNIKOV

Za občutek, kakšne pesmi so v tistem času objavljali v takih revijah in časopisih, sem izbrala nekaj pesmi in jih prepisala.

2.5.1 NEKAJ PESMI PESNIKOV

Med vsemi pesniki sem izbrala pet pesnikov, ki so v reviji Vrtec (1871–1945) skupno objavili največ pesmi. Od vsakega sem prepisala po eno pesem. Pesmi so razvrščene kronološko – po letnici objave.

1. Venceslav Winkler, Pastirska pesem

»Nebo je z meglo zagačeno in z oblaki zatepeno, motnja skrila je gorico.

V bolnem dimu ogenj sanja, mlad pastir nad njim se sklanja in prevrača pečenico.

Besede naše so temotne, misli težke in dremotne, kadar v jutrih govorimo.

Omráznica se v nebu skriva.

Vas pod hribom v molku sniva –

le v ograde poženimo!« (Winkler, 1929)

Slika 18: Venceslav

Winkler (1907–1975)

2. Janko Samec, Zimska pesem

»Belo, belo se razgrinja po dolinah prt sneženi.

Iz peči žaré od brinja ognja rádostni plameni.

Drevje v noč od mraza poka, v vetrih stresajo se duri.

Kdo, ah, kdo na cesti joka tak otožno v pozni uri?

To ljudje so, ki pozimi prosijo pod tuje strehe.

Kdor si človek, v dom jih sprimi

in njih srcem daj utehe!« (Samec, 1930)

»Pol otrok si. A to pač veš:

Široka cesta vodi v svet, prav ozka k Bogu gor v višine.

Zdaj greš. Morda se v teku let kedaj spet spomniš domovine.

Zahrepeniš, prispeš nazaj.

Blagoslovljéna zdaj, ko greš, in v dan, ko spet nazaj prispeš.

A pazi, da si ne zapreš

s potmi po svetu poti v raj …« (Meško, 1932)

»Milka, Tilka in Marjeta ob studencu rajajo, Tinček na piščalko piska, ko oblački vstajajo.

Sonce skriva se, zardele deklice že gledajo se v potočku in vesele v travici posedajo.

Tinček pa neutrudno piska,

kliče vodnega moža,

ki za mlinom včasih vriska

in iz vode se smehlja.

Zdajci je kolo ustavil, v vetru divje zahrumel, da so deklice zbežale,

Tinček plašno zaihtel.« (Strniša, 1935)

5. Mirko Kunčič, Naša Marjanica

»Včasih po štirih, včasih po dveh kakor medvedek po tleh kobacá, žalosten jok in radosten smeh – vse v enem mehu širokem imá.

Angel, njen varuh, je siromak:

vse tja od jutra do pozne noči, ko jo zaziblje v pokoj sladak, dela mu hude, prehude skrbi.

Le za trenutek drugam se ozre – že varovanka mu zdrsne na tla;

kolikor črnih dni v tednu je, toliko bušk že na čelu imá.

Živ vrtiljak je, klopotec neugnan:

suče ves dan se krog svoje osi.

Kakor bi ptički kletko odprl –

nekega dne se nam v svet izgubi …« (Kunčič, 1943)

2.5.2 NEKAJ PESMI PESNIC

Ker je vseh pesnic, ki so objavljale v reviji Vrtec (1871–1945), skupaj le štirinajst, sem od vsake pesnice prepisala po eno pesem. Pesmi so razvrščene kronološko – po letnici objave.

1. Ivana Kremžar, »Mi Tvoji smo!«

»Ob Tvoji prvi poti k nam je cvetje majniško dehtelo, Marijin spev je v Tvoj pozdrav po logih tisoč pevcev pelo.

Ko danes Te na naših tleh

naš majnik dvajsetič pozdravlja,

njegov pozdrav, Prevzvišeni,

nešteto mladih src ponavlja.

Mi Tvoji smo, vsi Tvoj zaklad, za nas gori vsa duša Tvoja;

za nas so žrtve Tvojih dni, za nas noči skrbi in boja.

V Marijin vrtec, pred oltar ob lastni roki si nas vodil;

da rešiš naših lilij žar, si z nami naša pota hodil.

Za slavja dan, o sprejmi jo, hvaležnost, biser naše roke:

ljubezen Tvoja dolgo še

naj blagoslavlja nas otroke!« (Kremžar, 1918)

»Lepo je deviško cvetje, ko ga boža žarek zlat, lepo drobnih ptic je petje, ko poraja se pomlad.

Lepe so noči dehteče, ko jih lunin svit srebri, lepe rože so žareče, ko poletje jih zori.

Toda lepše kakor cvetje, rože rdeče, čar noči, lepše kakor mladoletje

so otrokove oči.« (Hrastovska, 1922)

»Slana je pala, je rože pobrala – kaj čèm na svetu začeti zdaj jaz!

Prazne gredice, vele cvetice – to si jesenski ti žalostni čas!

Le, slanica padaj,

v grobe pokladaj,

kar je rodila

preljuba pomlad.

Pa vigred bo vstala, spet srcem poslala bo žarkov ognjenih,

spet želenih nad.« (Poljanec, 1923)

»Skoraj utihnil je šum kroginkrog … Ob vogalu kup lačnih otrok

se še pomenkuje o hrani, šepeče o mamici v jami,

o bratcih in sestricah, ki so živeli, a so jim nedavno v nebesa zleteli …

»V nebesih pri mamici, tam je lepo, tam ni mrazu, tam je gorko –«

In zavil je gosteje mrak množico hiš, tesneje deca stiskala drobiž

v otrplih malih pesteh,

s solzami bede v očeh …« (Tatjana, 1924)

»Tiho, neslišno padajo z neba beli cvetovi;

že so jih polni, trudni vrtovi, vanje oviti mračni gozdovi, z njimi postlane daljne poljane.

Tiho, neslišno padajo z neba beli cvetovi … A sredi poljane, s cvetjem odet, umira škrjanček

bedni poet.« (Prunk, 1930)

»Mrak zagrnil je zemljo,

zasvetilo se nebo …

Angelci ljudem prižgo,

zvezdic svetlih sto in sto!

A Zvezdankino oko,

sveti lepše kot vse to!« (Viktor, 1935)

»Dete samo je ostalo, svojo mamico iskálo, jokalo je dan in noč klicalo Boga v pomoč.

»Smili se me, ljubi Bogec, mali sem ostal sirotek.

Pusti me po smrti vsaj k mamici v nebeški raj!«

Bogec dete je uslišal, k sebi v raj ga je poklical, ko zaspalo je sladkó, k sebi ga je vzel v nebo.

Angelci so belokrili k sebi detece privili, dali mami ga nazaj

v topli, mehki naročaj.« (Breitenebner, 1936)

»Dve beli meglici, dva bela oblaka sta dvignila se iz morja.

V dve rosni tenčici odeta junaka sta splavala tja do neba.

In plavala daleč sta čez pokrajine prek hribov, gorá in ravnin visoko, še više od strme pečine – junaka nebesnih sinjin.

In ko nad dolino sta našo priplula prek vrtov, gozdov in polja,

sta bisernih kapljic nam drobnih nasula, prelepih nebeških solza.

Zato zelenijo nam šumni gozdovi;

zato obrodi nam poljé;

in cvetja prepolni so naši vrtovi,

ker solze neba jih pojé.« (Brenčič, 1938)

9. Ana Gale, Nežica modruje

»Nežica nosek v okno tišči in modruje:

Nikomur na svetu ni huje kot meni, ubožici.

Mamica me ne pogleda in očka se strašno jezi, ker sem kričala.

O, saj ne bom vedno majhna ostala!

Zrasla bom,

službo si bom poiskala, po cestah ljudem bom časopis ponujala

in bom kričala, kričala, kričala:

»Kupite, kupite, kupite!«

To bo lepo!

Ljudje pa, ki bodo mimo hodili, bodo prav radi od mene kupili.

Ko mamica pride med tiste ljudi, v skrbeh jih povpraša:

»Kdo pa kriči?«

Ko me zagleda, me precej spozna.

Ljudje pa porečejo:

»Ljuba gospa,

Vaša pa zna!«« (Gale, 1938)

»Tri mladenke, tri Slovenke so se poslovile.

Prva sestra soncu šla nasproti, druga morju po najkrajši poti.

Tretja je doma ostala,

da je z rodom rod vezala.« (Wirgler, 1938)

»Zamišljeno vse piše

in v pisanke tišči,

pa v hipu molk pretrga

veseli: Hi-hi-hi!

Učiteljica:

»Kaj pa je tebi Tonče, da ti je počil meh in vsul se je iz njega tako nenaden smeh?«

Tonče:

»Oh, prosim, gospodična, ne bódite hudi –

doma sem bil in mislil, da v šoli me več ni.

Tam zgodbo mi je mama o muhi pravila,

kako se je po robu komarju postavila … Kar samo mi uide – že spet mi bo – hi-hi –«

Zdaj s Tončkom gospodična

in razred se smeji.« (Zakrajšček, 1939)

»Ves zaspan sosedov Jaka, zjutraj stopa po vodó.

Ob vodnjaku oven čaka, misli v srcu si takó:

»Vedno mi nagajaš, butaš se z menoj;

vse, kar si mi storil, plačam ti takoj!«

Zla ne sluti fant-zaspanček, z vodo prav počasi kima, ali oven-nakodranček nič usmiljenja zanj nima.

Bum! se v hlačke zaleti, Jaka kar odskoči.

Voda pljuskne iz posode, revčka vsega zmoči.

Au! se mokri Jaka strese, kihne, spet nazaj hiti.

Plaho vodo zdaj ponese, ovna se hudó boji.

Ovčja čreda se mu smeje,

oven ponorčuje:

»Če nagajal boš, prihodnjič

butnem te še huje!«« (Ahačič, 1940)

»Mogočna si, o domovina moja, pradedov naših davnih sladka sanja, zibel junaštev, ki se svet jim klanja, o, čudovita je lepota tvoja.

Zanese mnogo v tuji svet jih hoja, češ da se sreča sama tam oznanja, denarcev svetlih kup glasno pozvanja, a vendar tam ne najdejo pokoja.

Zgradili so nam dom junaki slave, s krvjo je sveto polje napojeno;

za svóbodo so našo bili boje.

Doma za nas izvor je sreče prave, kar naše je, za nas je dragoceno:

spoštujmo tuje, a ljubimo svoje.« (Bidovec, 1940)

»V mladosti svoji Jezušček živel je v Nazaretu;

prijateljčka je tam imel v mladosti prvem cvetu.

Nabirala sta rožice, Mariji jih nosila

in z božjimi sta angelci se v sončku veselila.

Pa prišla mrzla je jesen, v prijateljčka dahnila in na bolniško posteljo trdo ga priklenila.

In Jezuščkov prijateljček kot rožni cvet umrl je.

Sam Jezušček ob njem je bil,

oči mu v smrt zaprl je.

Potem so pokopali ga v globoko tiho jamo, ob grobu stal je Jezušček z nebeško svojo Mamo.

Je gledal, gledal črno prst, hudo mu je postalo, za dobrim je prijateljčkom srce mu zajokalo.

Na mrzlo prst kot biserčki so solze mu drsele, iz njih prekrasne rože so naenkrat zacvetele.

In vsako leto spet vzcveto – prelepe krizanteme,

v spomin na božje so solze

po grobih posajene.« (Darina, 1942)

Že teh nekaj pesmi pesnikov in pesnic odraža raznolikost v pesništvu že v tistem času; vsaka

pesem ima svojo zgodbo, ne glede na dolžino, rimo, vsebino, predvsem pa tudi ne glede na

spol avtorja.

3 EMPIRIČNI DEL

Vrtec (1871–1945) je pomembna revija v zgodovini slovenske mladinske književnosti. V empiričnem delu bom analizirala pesmi v tej reviji – naredila bom literarno analizo; osredinila se bom na prevladujoče teme, razlike v motivno-tematskih vidikih med tremi zgodovinskimi obdobji in razlike v motivno-tematskih vidikih med pesnicami in pesniki, ki so objavljali v reviji.

CILJI

– Analizirati revijo Vrtec (1871–1945): kvantitativno (število letnikov, število pesmi, število pesnikov in pesnic, ki so objavljali v reviji) in kvalitativno (literarna analiza motivno-tematskih prvin).

– Primerjati motivno-tematske prvine pesmi glede na spol avtorja in glede na sociokulturni položaj v zgodovini, ko je bila določena pesem objavljena.

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA in HIPOTEZE

V1. Kateri je prevladujoči motivno-tematski vidik vseh pesmi v revijah Vrtec (1871–1945)?

V2. Kateri motivno-tematski vidik prevladuje v pesmih pesnikov in kateri v pesmih pesnic?

V3. Ali se prevladujoči motivno-tematski vidik spremeni glede na sociokulturni položaj v

zgodovini: v času Avstro-Ogrske (1871–1914), v času prve svetovne vojne (1914–1918) in v času Države SHS in kasneje Kraljevine Jugoslavije (1918–1945)?

H1. Prevladujoči motivno-tematski vidik vseh pesmi v revijah Vrtec (1871–1945) je »narava«.

H2. V pesmih pesnikov prevladuje motivno-tematski vidik »družba«, v pesmih pesnic pa

»družina«.

H3. Prevladujoči motivno-tematski vidik pesmi se glede na sociokulturni položaj v zgodovini

spremeni: v času Avstro-Ogrske (1871–1914) prevladuje motivno-tematski vidik »narava«, v času prve svetovne vojne (1914–1918) prevladuje motivno-tematski vidik »problemska tema«

in v času Države SHS in kasneje Kraljevine Jugoslavije (1918–1945) prevladuje

motivno-tematski vidik »družina«.

RAZISKOVALNA METODA

Raziskovalna metoda je deskriptivna, kvantitativna (število letnikov, število pesmi, število avtoric, število avtorjev) in predvsem kvalitativna (primerjalna analiza motivno-tematskih prvin v pesmih pesnikov in pesnic).

a) Vzorec

Vzorec za raziskavo je 72 letnih kazal revije Vrtec (1871–1945); tri letna kazala namreč manjkajo (letna kazala letnikov 4, 7 in 75).

b) Spremenljivke

Spremenljivke so motivno-tematski vidiki pesmi: družina, družba, narava, problemska tema, razno.

c) Postopek zbiranja in obdelave podatkov Postopek je literarna analiza.

KVANTITATIVNA ANALIZA

Revija Vrtec (1871–1945) skupno zajema 75 letnikov revije, dostopnih letnih kazal pa je le 72 (manjkajo letna kazala letnikov 4, 7 in 75).

75

72

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75

Število vseh letnikov Število dostopnih letnih kazal

Število vseh letnikov revije Vrtec (1871–1945) in število dostopnih letnih kazal

V 72 letnikih revije Vrtec (1871–1945) je bilo skupno objavljenih 3127 pesmi.

Od letnika 1 do letnika 47 je bilo objavljenih 2140 pesmi (68 %); iz teh letnih kazal ni mogoče razbrati avtorjev pesmi, saj so navedeni samo naslovi pesmi.

Od letnika 48 do letnika 74 je bilo objavljenih 987 pesmi (32 %); v teh letnikih so v kazalih navedeni tudi avtorji pesmi.

Grafikon 2: Skupno število pesmi v revijah Vrtec (1871–1945)

Ker do letnika 47 avtorji pesmi niso navedeni v letnih kazalih, sem v analizo, pri kateri je pomemben spol avtorja, vključila le pesmi od letnika 48 naprej – torej skupno 987 pesmi (32 %).

V kazalih so avtorji pesmi večinoma navedeni s psevdonimom in ne s pravim imenom, zato sem vsakega avtorja posebej poiskala v Slovenski biografiji, Knjižničnem nadomestilu ali v knjigi Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem (2007). Nekaterih avtorjev ni bilo mogoče najti v nobenem od navedenih virov, niti drugje na spletu, zato sem vse avtorje razdelila v tri skupine:

– »preverjeni« so tisti, katerih pravo ime in priimek je bilo nekje v literaturi mogoče najti in povezati s psevdonimom, zapisanim v letnem kazalu revije Vrtec (1871–1945); ti so vključeni v analizo, pri kateri je pomemben spol avtorja;

2140 68%

987 32%

Skupno število pesmi v revijah Vrtec(18711945)

pesmi v letnikih 1–47 pesmi v letnikih 48–74

– »nedoločeni« so tisti, katerih imena in priimka ni mogoče najti v literaturi, a je ime zapisano v celoti ali pa je naveden samo del, iz katerega se vseeno da razbrati spol avtorja; ti so vključeni v analizo, pri kateri je pomemben spol avtorja;

– »neznani« so tisti, ki so imenovani z eno ali več besedami, iz katerih ni mogoče razbrati spola avtorja, ali so imenovani le s kratico, ki je ni mogoče določiti, ali pa sploh niso imenovani (npr.

B., I. J., –c–, –n– …); ti niso vključeni v analizo, pri kateri je pomemben spol avtorja.

Glede na opisano razdelitev sem dobila 862 pesmi, avtorjem katerih je možno določiti spol in so tako lahko vključeni v nadaljnjo analizo (od tega 65 % oziroma 646 »preverjenih« in 22 % oziroma 216 »nedoločenih«), ter 13 % (125 pesmi), avtorjem katerih spola ni mogoče določiti (torej 125 »neznanih«).

Grafikon 3: Pesmi z navedenim avtorjem

646 65%

216 22%

125 13%

Pesmi z navedenim avtorjem

avtor pesmi je "preverjen" avtor pesmi je "nedoločen" avtor pesmi je "neznan"

Izmed 862 pesmi, avtorjem katerih je možno določiti spol (torej »preverjeni« in »nedoločeni«

avtorji), so 4 % (36 pesmi), ki so jih napisale ženske, in je 96 % (826 pesmi), ki so jih napisali moški.

Grafikon 4: Spol avtorjev pesmi v letnikih 48–74

V reviji Vrtec (1871–1945) je skupno 14 avtoric – pesnic (od tega 8 »preverjenih« in 6

»nedoločenih«) in skupno 95 avtorjev – pesnikov (od tega 46 »preverjenih« in 49

»nedoločenih«).

Grafikon 5: Pesnice in pesniki, ki so objavljali v reviji Vrtec (1871–1945)

36 4%

826 96%

Spol avtorjev pesmi v letnikih 48–74

avtor pesmi je ženska avtor pesmi je moški

8

46 6

49

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

pesnice pesniki

Pesnice in pesniki, ki so objavljali v reviji Vrtec (1871–1945)

"preverjeni" "nedoločeni"

Med pesnicami je v reviji Vrtec (1871–1945) največ pesmi objavila Ivana Kremžar – objavila jih je 9. Sledi ji Marija Brenčič, ki je objavila 7 pesmi. Martina Bidovec je objavila 4 pesmi, Konči Ahačič in Ljudmila Prunk vsaka po 3, Aleksandra Hrastovska je objavila 2, medtem ko so Ana Gale, Ljudmila Poljanec, Marija Wirgler, Zofie Breitenebner, Zvezdana Viktor, Albina Zakrajšček, Darina in Tatjana objavile vsaka po eno pesem.

Grafikon 6: Pesnice in njihove pesmi

9 7

4

3 3

2

1 1 1 1 1 1 1 1

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Pesnice in njihove pesmi

Med pesniki, ki so objavljali v reviji Vrtec (1871–1945), bi jih izpostavila pet, ki so objavili največ pesmi: Venceslav Winkler je objavil 104 pesmi, Mirko Kunčič 72, Janko Samec 56, Franc Ksaver Meško 49 in Gustav Strniša 48.

Grafikon 7: Pesniki (tisti, ki so v reviji Vrtec objavljali največ) in njihove pesmi

KVALITATIVNA ANALIZA

– MOTIVNO-TEMATSKI VIDIKI VSEH PESMI

Vsem 3127 pesmim, ki so bile objavljene v revijah Vrtec (1871–1945), sem določila motivno-tematski vidik: družina, družba, narava, problemska tema ali razno.

104

72

56 49 48

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110

Venceslav Winkler Mirko Kunčič Janko Samec Franc Ksaver

Meško Gustav Strniša

Pesniki (tisti, ki so v reviji Vrtecobjavljali največ) in njihove pesmi

Med vsemi pesmimi skupaj prevladuje motivno-tematski vidik »družba«, ki zajema 42 % pesmi (1304 pesmi), sledi »razno«, ki zajema 27 % pesmi (830 pesmi), »narava« zajema 15 % (482 pesmi), »družina« 12 % (374 pesmi) in »problemska tema« 4 % (137 pesmi).

Grafikon 8: Vse pesmi: motivno-tematski vidiki

Za ponazoritev vsakega posameznega motivno-tematskega vidika sem iz vsakega vidika izbrala po eno naključno pesem in jo prepisala:

– Motivno tematski vidik »družba«: Adolf-Črtomir Šinkovec, Žetev

»Šel je kmetič mimo zorečih njiv, z dlanjo je božal klasje

in si žvižgal veselo in pel

o pšeničici, ki rase na domačih tleh, o jeseni, ki je zlato žito dozorila, in zdaj bo setev plodovito žel … Žanjice žanjejo in pojejo, ko pojejo, klasje božajo mehkó, povezujejo ga v snope,

ki jih pokladajo v vrste po strnišču … Njih židana volja hiti ko molitev čez zrelo, zlato poljano – pšenica valovi v pozdrav drhtečim dušam v sreči in žarečim očem …

1304 42%

830 27%

482 15%

374 12%

137 4%

Vse pesmi: motivno-tematski vidiki

družba razno narava družina problemska tema

Prepelica petpedika,

dekliška pesem vstaja ko dih in smeh ko darovanje

v počeščenje soncu, zemlji in kmetu.« (Šinkovec, 1935)

– Motivno-tematski vidik »razno«: Janez Pucelj, Kar naenkrat!

»Kar naenkrat rože so zvenele, kar ponoči ptičke odletele so na jug.

Kar naenkrat je zbežala vesna, kar ponoči

prišla spet je resna k nam jesen.

Kar naenkrat pesem je vtihnila, in karčez noč bo zima pobelila,

hrib in dol.« (Pucelj, 1922)

– Motivno-tematski vidik »narava«: Gregor Koritnik, Prvi metulj

»Edino lepši se mi zdiš, vasovalček zlatokrili, vedno bolj sem te vesela – rada, rada bi te ujela!

Ko po cvetju se podiš in svetlikaš v zlatu, svili, gledam za teboj v zasedi z ljubosumnimi pogledi.

Za teboj bi – toda smili se mi nežno, gorko cvetje.

Letaj prost, metuljček mili,

prost uživaj mladoletje!« (Koritnik, 1927)

– Motivno-tematski vidik »družina«: Franc Ksaver Meško, Deklica materi

»Mati, kje bi boljšo našla na vsem sveti?

Mati, z zlatom trebalo bi te odeti.

Mati, v bolečinah si me porodila.

Prva ti o Bogu si mi govorila.

Mati, noč in dan si zame ti skrbela.

Da bi pridna bila, to si le želela.

Mati, kaj za vso ljubezen smem ti dati?

Pridna bom, to ti obljubljam, zlata mati.« (Meško, 1933)

– Motivno-tematski vidik »problemska tema«: Frančišek Ločniškar, Mrtvemu otroku

»Tu, med rožami ležiš v beli plašč odet,

med zelenjem se mi zdiš kot utrgan cvet.

Angelski obrazek tvoj se na smeh drži,

saj med svetom in teboj boja bilo ni.

Preden svet si naš spoznal, dal si mu slovo;

srečen zdaj iz daljnih dalj

gledaš na zemljó.« (Ločniškar, 1935)

Vse motivno-tematske vidike, razen vidika »narava«, sem definirala:

– DRUŽINA:

– dom;

– otroci, mladina;

– sirote;

– DRUŽBA:

– šola;

– delo;

– vera;

– domovina;

– tujina;

– praznik – državni;

– praznik – verski;

– praznik – osebni;

– mesec;

– letni čas – pomlad;

– letni čas – poletje;

– letni čas – jesen;

– letni čas – zima;

– PROBLEMSKA TEMA:

– bolezen;

– smrt;

– vojna;

– svarilna;

– RAZNO:

– predmet;

– čustva;

– nostalgija;

– svoboda;

– del dneva – jutro;

– del dneva – večer;

– del dneva – noč;

– ostalo.

Med 374 pesmimi, ki spadajo v motivno-tematski vidik »družina«, je 55 % (206 pesmi) definiranih kot »otroci, mladina«, 39 % (145 pesmi) kot »dom« in 6 % (23 pesmi) kot »sirote«.

Grafikon 9: Vse pesmi: motivno-tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev

206 55%

145 39%

23 6%

Vse pesmi: motivno-tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev

otroci, mladina dom sirote

Med 1304 pesmimi, ki spadajo v motivno-tematski vidik »družba«, je 19 % (246 pesmi) definiranih kot »vera«, 19 % (244 pesmi) kot »letni čas – pomlad«, 11 % (147 pesmi) kot

»praznik – verski«, 11 % (144 pesmi) kot »letni čas – zima«, 9 % (117 pesmi) kot »mesec«, 8 % (110 pesmi) kot »letni čas – jesen«, 8 % (108 pesmi) kot »delo«, 5 % (58 pesmi) kot

»domovina«, 3 % (39 pesmi) kot »šola«, 3 % (36 pesmi) kot »letni čas – poletje«, 2 % (29 pesmi) kot »praznik – državni«, 1 % (14 pesmi) kot »praznik – osebni« in 1 % (12 pesmi) kot »tujina«.

Grafikon 10: Vse pesmi: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev

246 19%

244 19%

147 144 11%

11%

117 9%

110 8%

108 8%

58 5%

39 3%

36 3%

29 2%

14 1%

12 1%

Vse pesmi: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev

vera letni čas – pomlad praznik – verski letni čas – zima mesec

letni čas – jesen delo domovina šola letni čas – poletje

praznik – državni praznik – osebni tujina

Med 137 pesmimi, ki spadajo v motivno-tematski vidik »problemska tema«, je 61 % (84 pesmi) definiranih kot »smrt«, 15 % (21 pesmi) kot »vojna«, 13 % (17 pesmi) kot »svarilna« in 11 % (15 pesmi) kot »bolezen«.

Grafikon 11: Vse pesmi: motivno-tematski vidik "problemska tema" – natančnejša opredelitev

84 21 61%

15%

17 13%

15 11%

Vse pesmi: motivno-tematski vidik "problemska tema" – natančnejša opredelitev

smrt vojna svarilna bolezen

Med 830 pesmimi, ki spadajo v motivno-tematski vidik »razno«, je 73 % (606 pesmi) definiranih kot »ostalo«, 7 % (57 pesmi) kot »predmet«, 7 % (57 pesmi) kot »čustva«, 5 % (41 pesmi) kot »del dneva – večer«, 3 % (22 pesmi) kot »del dneva – noč«, 2 % (21 pesmi) kot

»del dneva – jutro«, 2 % (19 pesmi) kot »nostalgija« in 1 % (7 pesmi) kot »svoboda«.

Grafikon 12: Vse pesmi: motivno-tematski vidik "razno" – natančnejša opredelitev

606 73%

57 7%

57 7%

41 5%

22 3%

21 2%

19 2%

7 1%

Vse pesmi: motivno-tematski vidik "razno" – natančnejša opredelitev

ostalo predmet čustva del dneva – večer

del dneva – noč del dneva – jutro nostalgija svoboda

– MOTIVNO-TEMATSKI VIDIKI PESMI GLEDE NA SOCIOKULTURNI POLOŽAJ V ZGODOVINI

Revija Vrtec (1871–1945) je v času Avstro-Ogrske izšla v 43 letnikih (1871–1914). V teh letnikih je bilo skupno objavljenih 1942 pesmi; med njimi prevladuje motivno-tematski vidik »družba«, ki zajema 45 % (876 pesmi); sledi »razno«, ki zajema 26 % (496 pesmi), »narava« zajema 14 % (268 pesmi), »družina« 11 % (214 pesmi) in »problemska tema« 4 % (88 pesmi).

Grafikon 13: Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidiki

876 45%

496 26%

268 14%

214 11%

88 4%

Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidiki

družba razno narava družina problemska tema

Med 214 pesmimi, ki spadajo v motivno-tematski vidik »družina«, je 53 % (113 pesmi) definiranih kot »otroci, mladina«, 38 % (82 pesmi) kot »dom« in 9 % (19 pesmi) kot »sirote«.

Grafikon 14: Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev

113 53%

82 38%

19 9%

Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidik "družina" – natančnejša opredelitev

otroci, mladina dom sirote

Med 876 pesmimi, ki spadajo v motivno-tematski vidik »družba«, je 22 % (192 pesmi) definiranih kot »letni čas – pomlad«, 14 % (120 pesmi) kot »vera«, 12 % (102 pesmi) kot »letni čas – zima«, 10 % (90 pesmi) kot »delo«, 10 % (86 pesmi) kot »praznik – verski«, 9 % (81 pesmi) kot »mesec«, 9 % (79 pesmi) kot »letni čas – jesen«, 4 % (39 pesmi) kot »domovina«, 3 % (26 pesmi) kot »letni čas – poletje«, 3 % (22 pesmi) kot »šola«, 2 % (21 pesmi) kot

»praznik – državni«, 1 % (10 pesmi) kot »praznik – osebni« in 1 % (8 pesmi) kot »tujina«.

Grafikon 15: Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev

192 22%

120 14%

102 90 12%

10%

86 10%

81 9%

79 9%

39 4%

26 3%

22 3%

21 2%

10 1%

8 1%

Čas Avstro-Ogrske: motivno-tematski vidik "družba" – natančnejša opredelitev

letni čas – pomlad vera letni čas – zima delo praznik – verski

mesec letni čas – jesen domovina letni čas – poletje šola

praznik – državni praznik – osebni tujina