Socialna opora oseb s hormonskimi težavami: primer Facebook skupine »Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Nina Dejak

Socialna opora oseb s hormonskimi težavami: primer Facebook skupine »Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«

Magistrsko delo

Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Nina Dejak

Mentorica: prof. dr. Tina Kogovšek

Socialna opora oseb s hormonskimi težavami: primer Facebook skupine »Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«

Magistrsko delo

Ljubljana, 2021

Za vodenje in strokovno pomoč se najprej zahvaljujem mentorici prof. dr. Tini Kogovšek.

Iskrena hvala najbližjim za podporo na študijski poti. Posebno tebi, ki vedno najdeš pravo besedo takrat, ko jo najbolj potrebujem.

»Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.«

Karl Heinrich Waggerl

Socialna opora oseb s hormonskimi težavami: primer Facebook skupine »Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«

Družbena spletna omrežja so se v zadnjih letih dokončno uveljavila kot nepogrešljivo komunikacijsko sredstvo. Postala so zanimiva tako za zabavo med prostim časom kot tudi za tiste, ki v različnih skupinah iščejo pomoč in socialno oporo. Na spletnem omrežju Facebook je značilno, da se osebe pridružijo skupini, katere tematika zadeva njihove interese. Ena izmed največjih skupin s področja zdravstvenih vsebin na Slovenskem predstavlja Facebook skupina

»Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«. Glede na to, da se člani omenjene skupine velikokrat obrnejo na sočlane z raznimi prošnjami, nasveti in je navzven zaznati močno pripadnost skupini, sem želela ugotoviti, koliko socialne opore člani skupine prejmejo na spletu v primerjavi z realnim družbenim življenjem. Za potrebe analize raziskovalnega problema sem oblikovala spletni vprašalnik, do katerega so člani lahko dostopali v Facebook skupini

»Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«. V analizo sem poskušala zajeti čim več članov in s pomočjo programa SPSS za analizo podatkov podatke analizirala. V rezultatih je bilo zaznati predvsem, da je okolje prejema socialne opore v največji meri odvisno od vsebine, ne pa toliko od vrste socialne opore.

Ključne besede: socialna opora, družbeno omrežje, Facebook, hormonske težave, primerjava.

Social support of people with hormonal problems: case of the Facebook group

»Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«

In recent years, social networks have established as an indispensable way of communication.

They have become interesting both for those who look for fun during free time and also for those looking for help and social support in different online groups. On platform named Facebook, it is typical for people to join a group whose subject concerns their interests. One of the largest groups in the field of health in Slovenia is the group »Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«, gathering people with hormonal problems. Given that members of this group often turn to fellow members with various requests, seeking advice and outwardly perceive a strong affiliation with the group, I wanted to find out how much social support group members receive online, compared to real social life. For the needs of the analysis of the research problem, I created an online questionnaire, to which members had access in the group.

I tried to include as many members as possible in the analysis and analysed the data with the help of the SPSS data analysis program. Results showed that not only type of social support but also the content in which social support is needed, makes the difference for person claiming social support.

Key words: social support, social network, Facebook, hormonal problems, comparison.

6

Kazalo vsebine

1 Uvod ... 8

1.1 Raziskovalna vprašanja ... 10

2 Socialna opora ... 11

2.1 Razsežnosti socialne opore ... 13

2.2 Viri socialne opore ... 14

3 Socialno omrežje ... 16

3.1 Značilnosti socialnega omrežja ... 17

4 Socialna opora in zdravje ... 20

5 Spletne skupnosti ... 22

6 Socialna opora na spletu in v realnem okolju... 28

7 Metodologija ... 30

7.1 Udeleženci ... 30

7.2 Vprašalnik ... 30

7.3 Zbiranje podatkov ... 31

8 Analiza socialne opore članov Facebook skupine Hormonček ... 32

8.1 O skupini Hormonček ... 32

8.2 Cilj analize in raziskovalna vprašanja ... 33

8.3 Rezultati raziskave ... 34

8.3.1 Demografski podatki ... 34

8.3.2 Članstvo ... 35

8.3.3 Socialna opora ... 36

8.4 Odgovori na raziskovalna vprašanja ... 40

9 Zaključek ... 45

10 Viri ... 47

7

Kazalo slik

Slika 3.1: Trije koncentrični krogi osebnega omrežja ... 18

Slika 8.1: Prikaz podatkov starosti anketirank ... 34

Slika 8.2: Prikaz podatkov izobrazbe anketirank ... 34

Slika 8.3: Prikaz pogostosti obiskovanja skupine anketirank ... 35

Slika 8.4: Prikaz pogostosti objavljana/komentiranja skupine anketirank ... 35

Slika 8.5: Prikaz deleža anketirank glede na mnenje o koristnosti članstva ... 36

Slika 8.6: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o instrumentalni opori (zdravje)... 36

Slika 8.7: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o instrumentalni opori (splošno) ... 37

Slika 8.8: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o informacijski opori (zdravje) ... 37

Slika 8.9: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o informacijski opori (splošno) ... 38

Slika 8.10: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o emocionalni opori (zdravje) ... 38

Slika 8.11: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o emocionalni opori (splošno) ... 39

Slika 8.12: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o druženju... 39

Kazalo tabel

Tabela 8.1: Porazdelitev odgovorov glede na starostne skupine ... 41

Tabela 8.2: Porazdelitev odgovorov glede na pogostost obiskovanja skupine ... 42

Tabela 8.3: Porazdelitev odgovorov glede na prva dva možna odgovora ... 43

8

1 Uvod

Socialna opora kot družbeni pojav ki jo lahko osebe prejemajo tudi na spletnih platformah, je v zadnjih treh desetletjih v središču pozornosti raziskovanja. Kot je razvidno iz indeksa citiranja družboslovnih ved (angl. SSCI – Social Sciences Citation Index), so bili v petdesetih letih le trije članki, ki so zadevali vsebine socialne opore, v šestdesetih pa deset. Število se je v sedemdesetih povečalo na 76. Po tem je bilo v povprečju na leto 94 takšnih člankov v osemdesetih, 1394 v devetdesetih in 2687 od leta 2000 do 2008 (Song, Son in Lin, 2011).

Kot sta ugotovila Link in Phelan¹ (1995, v Song, Son in Lin, 2011, str. 2), je socialna opora pritegnila naraščajočo pozornost zlasti v zdravstveni literaturi, saj pomanjkanje socialne opore velja za potencialni temeljni vzrok bolezni..

Psihologi in drugi strokovnjaki za duševno zdravje pogosto govorijo o pomembnosti močne socialne opore. Sodelovanje v družbenih skupinah ima normativni vpliv na vedenje posameznika in jasno je, da lahko družbene skupine včasih negativno vplivajo na to, kadar pritisk in vpliv članov vodi do slabe ali celo nevarne odločitve, ki lahko vpliva na posameznikovo zdravje. Članstvo in vpliv članov na posameznika pa ni vedno samo negativen.

Skupinski pritisk in podpora lahko na posameznika vplivata tudi pozitivno z izboljšanjem svojih navad, vrednot, življenjskega stila in podobno.

Oblika spletnih skupnosti, ki jih omogoča Facebook, je grajena na podlagi že obstoječih družbenih vezi in so zato v tovrstnih skupinah medsebojni odnosi še bolj intenzivni in osebni kot v splošnih spletnih skupnostih, v katerih uporabnike druži le skupni interes (Zhang, He in Sang, 2013, str. 2). Z naraščanjem uporabe spleta se tako uporabniki kot ponudniki zdravstvenih storitev vse pogosteje obračajo na orodja za socialno mreženje za namen širitve zdravstvenih informacij ter obveščanje pacientov in širše javnosti.

Aktualni koncept interneta in njegove uporabe dandanes prinašajo vse več problematičnih in sodobnih vprašanj, ki so zanimiva za raziskovanje. Zaradi naraščanja zanimanja za področje socialne opore in kako ta vpliva na zdravje oseb, sem se odločila, da analiziram socialno oporo, ki jo člani Facebook skupine Hormonček prejmejo v omenjeni skupini in v njihovem naravnem

1 Link, B. G. In Phelan, J. C. (1995). Social Conditions as fundamental Causes of Disease. Journal of Health and Social Behaviour. 80-94.

9

družbenem okolju. Predpostavljam, da se bodo rezultati razlikovali glede na vrsto socialne opore.

Glede na dejstvo, da se družbeni pojavi in delovanje posameznikov v standardnem družboslovnem raziskovanju največkrat pojasnjujejo z demografskimi dejavniki, pri čemer se podatke najpogosteje zbira z anketiranjem (Kogovšek in Ferligoj 2003, str. 128), sem to raziskala s spletno anketo, objavljeno v omenjeni skupini. V analizo sem poskušala zajeti čim več članov Facebook skupine »Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«. Podatke, ki jih bom predstavila v nadaljevanju naloge, sem analizirala s pomočjo programa SPSS za analizo podatkov.

10 1.1 Raziskovalna vprašanja

V magistrski nalogi bom poskušala odgovoriti na naslednjih osem raziskovalnih vprašanj:

1. V katerem okolju, virtualnem ali realnem, člani Facebook skupine Hormonček prejmejo večjo mero socialne opore?

2. Ali se okolje prejemanja socialne opore razlikuje po starostni skupini; ali mlajši v večji meri prejemajo socialno oporo v Facebook skupini v primerjavi s starejšimi?

3. Ali se okolje prejemanja socialne opore razlikuje po pogostosti obiskovanja skupine?

4. Katero vrsto socialne opore v največji meri prejemajo člani znotraj skupine?

5. Kako se mera prejete socialne opore v Facebook skupini Hormonček razlikuje od prejete v realnem družbenem življenju? Ali so glede tega kakšne razlike po vrstah opore?

6. Se zaupanje osebi, ki članu nudi socialno oporo, razlikuje glede na okolje prejema?

7. Ali socialna opora oseb s hormonskimi težavami vpliva na kakovost njihovega življenja?

8. Se vir prejemanja socialne opore razlikuje glede na vsebino posamezne vrste socialne opore?

11

2 Socialna opora

Pojem socialne opore in teza, da je dobro ali celo nujno imeti socialno oporo, nista nova. Čeprav se izraz pojavi šele v drugi polovici 20. stoletja, so o njenih intuitivnih lastnostih pisali že stoletja. Darwin je veliko pisal o prednostih socialne živali. Biti del kohezivne skupine je po njegovem mnenju zagotavljalo zaščito pred plenilci in nadaljevanje vrste. Darwin je socialni živali podelil tudi čustva, kot so ljubezen, zadoščenje, zadovoljstvo in sočutje. V zvezi s sočutjem je Darwin izjavil: »Tiste skupnosti, ki so vključevale največje število najbolj naklonjenih članov, so bile najbolj uspešne in vzgajale največje število potomcev.« (Williams, 2005, str. 25)

Teoretik, ki je raziskovanje socialne opore s svojo študijo o samomoru močno zaznamoval, je bil sociolog Émile Durkheim. Ta je v svojem delu sklenil, da lahko socialni odnosi in njihovo pomanjkanje privedejo do večje možnosti samomorilnih nagnjenj pri posamezniku. S svojim delom je vplival na razcvet poznejšega raziskovanja tako socialne opore kot tudi socialnih odnosov v povezavi s počutjem in zdravjem posameznika (Hlebec in Kogovšek, 2003, str. 107).

V splošnem lahko socialno oporo razumemo kot vsoto pozitivnih učinkov na počutje ali zdravje posameznika, kar pa ni pogojeno z dejstvom, da oseba doživlja to v stresnih situacijah ali ne.

Williams (2005, str. 32) v svojem članku o raziskovanju socialne opore navede nekaj različnih definicij socialne opore ostalih raziskovalcev:

1. »Socialna opora predstavlja dejanja, ki jih osebe, ki so posamezniku blizu – družinski člani, sosedje, prijatelji ipd. –, storijo zanj, ko je prizadet.«

2. »Socialna opora je transakcija med osebama.«

3. »Socialna opora predstavlja dejanje, ki ga nekdo načrtno in prostovoljno izvede za osebo, s katero je v emocionalnem odnosu, in na katerega se ta odzove pozitivno.«

Hlebec in Kogovšek v svojem delu (2003) ponudita sistematičen pregled zgodovine raziskovanja socialnih opor. Omenita tri najpomembnejše začetnike raziskovanja tega področja: Cassela, Caplana in Cobba.

Slednji (1976) socialno oporo smatra kot informacijo, ki osebi omogoča zavedanje, da je ljubljena, sprejeta in spoštovana. Razume jo tudi kot informacijo, da pripada sistemu vzajemnih obveznosti in komuniciranja. Socialna opora posamezniku po avtorjevih besedah olajša način spopadanja z neprijetnimi situacijami in pomaga pri načinu prilagajanja na spremembe. Prav

12

tako lahko posameznika ščiti pred različnimi bolezenskimi stanji, kot so depresija, alkoholizem in smrt.

Socialna opora se po Cobbovem mnenju prične že v zametkih človeškega življenja. Takrat v maternici socialno oporo nudi mati. Kasneje poleg matere socialno oporo nudijo tudi ostali družinski člani. Ko je oseba sposobna navezovanja socialnih stikov, se iskanje socialne opore nadaljuje pri prijateljih, sodelavcih in ostalih znancih. V zadnjih stadijih življenja osebe se nudenje socialne opore zopet preseli predvsem na ožje družinske člane.

Caplan (1974) je socialno oporo poudarjal predvsem pri ohranjanju posameznikovega blagostanja pred vsakdanjimi krizami, zahtevami in življenjskimi spremembami. Opredelil je tudi tri vrste pomoči, ki po današnji klasifikaciji predstavljajo materialno, informacijsko in emocionalno vrsto socialne opore.

Cassel (1976) je trdil, da je socialna opora močno povezana z bolezenskimi stanji, ki so posledica stresa. Pri tem so primarne skupine, ki nudijo socialno oporo, varovalo pred stresnimi situacijami. Kot varovalo pred njimi lahko deluje tudi izboljšanje socialne opore in izogibanje stresnim situacijam. Kot dokaz za napisano avtor ponudi primer identifikacije podrejenega družbenega položaja in prikrajšanost kvalitetnih družbenih stikov oseb, ki so zboleli za shizofrenijo, tuberkulozo, imeli težave z alkoholizmom ali pa so storili samomor. Med primeri so bile zaznane podobnosti družabnih okoliščin, kar bi lahko bil dodaten dejavnik omenjenih stanj, s katerimi so se posamezniki spopadali.

Kot ključni element socialne opore je smatral pomen povratnih informacij (Cassel, 1976, str.

113),

V stresnem okolju lahko negativne povratne informacije o posameznikovih dejanjih negativno vplivajo na njegovo notranje ravnovesje, s čimer se lahko poveča tudi možnost za bolezni. Prav povratne informacije po Casselu igrajo ključno vlogo pri socialni opori, saj se lahko pojavijo v primeru družbene dezorganizacije – anomalije, pa tudi ko posamezniki niso ali ne želijo biti seznanjeni z zahtevami in pričakovanji družbe, v kateri živijo. Kot primer avtor postavi situacijo priseljencev v novo družbo. Ti se pogosto soočajo tudi s socialno izoliranostjo, ki je lahko posledica fizične nezmožnosti navezovanja stikov in/ali nasprotujočih si kultur ter nizkih socialno-ekonomskih okoliščin.

Raziskovalci, ki so pojem socialne opore definirali pozneje, so poudarjali predvsem čustveno stran socialne opore, kar pomeni skrb, občutek pripadnosti in sprejemanja s strani oseb, ki

13

posamezniku v življenju igrajo pomembno vlogo. Kogovšek in Hlebec v svojem delu zapišeta, da novejše opredelitve poudarjajo, da je socialna opora kompleksen, pa tudi komunikacijski in interakcijski proces med ljudmi, zato kot eno najboljših in najbolj celovitih opredelitev označita Vauxovo. Ta socialno oporo razdeli predvsem na tri osnovne elemente:

1. oblike socialne opore;

2. viri socialne opore;

3. subjektivna zaznava oziroma ocena virov in oblik socialne opore (Hlebec in Kogovšek, 2003, str. 105).

Razsežnosti, imenovane tudi funkcije ali oblike socialne opore, so v literaturi različno opredeljene, Kogovšek pa v svoji doktorski disertaciji ugotovi, da se je med avtorji oblikoval konsenz, ki nam omogoča, da lahko razsežnosti uvrstimo v štiri večje skupine: instrumentalna ali materialna opora, emocionalna opora, informacijska opora in druženje (Kogovšek, 2001, str.

35).

2.1 Razsežnosti socialne opore

Konsenz med avtorji, ki se je oblikoval na podlagi mnogih definicij socialne opore, po navedbah Vauxa² (1988, v Kogovšek in Ferlogij, 2003, str. 131), razlikuje med naslednjimi štirimi vrstami socialne opore:

1. Instrumentalna ali materialna opora, ki se nanaša na pomoč v materialnem smislu, kot je posojanje denarja, orodja …

2. Informacijska opora, ki se nanaša na informacije, ki jih oseba ponavadi potrebuje ob kakšni večji življenjski spremembi, kot sta npr. selitev in iskanje nove službe.

3. Emocionalna opora, ki se nanaša na pomoč ob manjših ali večjih življenjskih krizah, kot so smrt bljižnje osebe, družinske težave, ločitev …

4. Druženje, ki predstavlja socialno oporo v obliki občasnega, neformalnega druženja, kot so kino, praznovanja, izleti …

Pomembno vlogo pri raziskovanju pojma socialne opore pa igra tudi raziskovanje socialnega kapitala. Oba pojma predstavljata pomembno teoretično podlago za raziskovanje: socialno- psihološki koncept socialne opore temelji na tradiciji raziskovanja, ki obravnava vprašanje,

2 Vaux, A. (1988). Social Support: Theory, Research and Intervention. New York: Prager.

14

kako se socialna opora uveljavlja in izmenjuje v okolju brez povezav. Spletni socialni kapital je bil iz socioloških raziskav uspešno prenesen na področje komunikacije. Od vzpona socialnih medijev je poznavanje spletnega socialnega kapitala pomembno prispevalo k razumevanju, kako socialna opora poteka v spletnem okolju (Trepte, Reinecke in Dienlin, 2014, str. 6).

Nekateri avtorji navajajo še nekaj dodatnih oblik socialne opore (Richman, Bowen in Rosenfeld, 1998, str. 310), ki pa so po pregledu samo bolj podrobna opredelitev štirih glavnih oblik:

• prisluh posamezniku brez obsojanja in podajanja nasvetov (angl. listening support);

• pomoč pri samoovrednotenju, svojega vedenja, vrednot in občutkov posameznika (angl. emotional challenge support);

• potrditev pogleda na svet posameznika, ki je podoben prejemniku (angl. reality confirmation support);

• da posamezniku, ki je v neko delo vložil trud, ta trud priznava in spoštuje (angl. task appreciation support);

• motiviranje posameznika za nadaljevanje dela (angl. task challenge support);

• preskrba posameznika materialnimi dobrinami, darili ali denarno pomočjo (angl.

tangible assistance support);

• pomoč v obliki izvajanja storitev za osebo (angl. personal assistance support).

2.2 Viri socialne opore

Po definiciji socialne opore Vauxa se ta torej deli na tri osnovne elemente: subjetkivno oceno virov in oblik socialne opore oziroma subjektivno zaznavo posameznika, vire socialne opore in oblike socialne opore. Ti trije elementi so med seboj povezani s kompleksno dinamiko procesov izmenjave in komuniciranja med posameznikom in posameznikovim socialnim okoljem(Hlebec in Kogovšek, 2003, str. 105). Viri pri tem predstavljajo del socialnega omrežja, na katerega se posameznik obrne, ko potrebuje oporo, pomoč, ali pa nasvete in pomoč nudi sam. Značilnosti omrežja socialne opore vplivajo na zmožnosti vira opore. Omrežja socialne opore so torej vir, na katerega se lahko posameznik opre v primeru stresne situacije (Hlebec in Kogovšek, 2003, str. 106).

15 Poznamo tri skupine virov socialne opore:

1. viri, ki posameznikovemu socialnemu omrežju pripadajo v celoti;

2. viri, ki se oblikujejo v krogu socialne skupine;

3. osebe, s katerimi ima posameznik emocionalen, intenziven medosebni odnos.

Prvi – viri, ki pripadajo celotnemu socialnemu omrežju posameznika so izmed virov, ki pripadajo posamezniku nnajširše opredeljeni. Meje socialnih virov so pri teh tipih virov enake mejam socialne mreže.

Značilnost virov znotraj kroga socialne skupine je, da so odnosi med akterji mnogo bolj aktivni in intenzivni v primerjavi s celotnim socialnim omrežjem. Tu klasificiramo osebe, ki imajo z osebo pogoste in neposredne stike – živijo v bližini posameznika, ga poznajo že dalj časa. Na te osebe se posameznik obrne, ko to potrebuje.

Osebe, s katerimi ima posameznik emocionalen, intenziven medosebni odnos, navadno nudijo predvsem emocionalno vrsto socialne opore. To so osebe, s katerimi ima posameznik tesne, intimne, intenzivne stike, in osebe, ki jim zaupa (Iglič, 1989).

Klasifikacija virov socialne opore lahko temelji tudi na formalnosti odnosov. Vire socialne opore tako lahko razdelimo na neformalne in formalne vire (Podreberšek, 2005, str. 26):

• Formalni viri, ki zajemajo (zasebne) profesionalne storitve in so navadno financirane s strani države. Primer formalnih virov predstavlja vsakodnevna nega, pomoč v gospodinjstvu, pogovor in podobno.

• Neformalni viri, katerih predstavniki so posamezniki, ki so osebi bližje – družinski člani, prijatelji in ožji znanci. Opora, ki jo te osebe nudijo, je brezplačna in nenadomestljiva.

Za doseganje učinkovite socialne opore je pomembno, da je posameznik deležen kombinacije vseh virov opore – to so lahko osebe, s katerimi je posameznik v intimnem odnosu, osebe, s katerimi ima redne, a tudi omejene socialne stike ali pa osebe, s katerimi ima priložnostne stike (Sarason in Sarason, 2009). Socialna opora je torej močno potrebna za posameznikovo normalno delovanje na družbeni in celo osebni psihološki ravni.

Ker želim ugotoviti, kdo so osebe, ki osebam s hormonskimi težavami nudijo vse vrste socialne opore, je pomembno, da poznamo tudi pojem socialnega omrežja, pristope k raziskovanju tega in značilnosti socialnega omrežja.

16

3 Socialno omrežje

Socialno omrežje je definirano kot družbena struktura med akterji. Akterji lahko predstavljajo organizacije ali posameznike, ki so vpeti v določen družbeni odnos. Definicija omrežja je sklop točk in povezav med njimi, ki vsebujejo tudi njihove informacije (de Nooy, Mrvar in Batagelj, 2011, str. 29). Socialno omrežje predstavlja skupek posameznikov (organizacij ali drugih družbenih subjektov), ki so povezani z naborom družbeno smiselnih odnosov (Wellman, 1997, str. 179). Povezava posameznikov z naborom družbeno smiselnih odnosov vključuje povezave, ki osebam omogočajo dostop do raznih oblik pomoči in jih povezujejo v organizacijske kontekste, v katerem te povezave vzdržujejo in z njimi tudi zadovoljujejo svoje potrebe (Iglič, 2001, str. 170).

Po Gilchristevi³ (2004, v Mandič in Hlebec, 2005, str. 264) vpletenost v socialno omrežje osebi omogoča:

1. izmenjavo storitev, informacij, pa tudi dobrin med sočlani;

2. obdelovanje informacij in reševanje problemov na optimalen način;

3. možnost kolektivnega odločanja in delovanja z načelom skupnih vrednot in ne formalnih pravil.

Avtorica socialna omrežja obravnava kot način združevanja in organizacije posameznikov, ki delujejo znotraj omrežja sodelovalno. Kot najpomembnejšo lastnost za obstoj omrežja smatra komuniciranje. To namreč omogoča, da se informacije in viri izmenjujejo in delijo preko območij skupin in organizacij ter posamezniku omogočajo razumevanje konkretne situacije.

Skozi komuniciranje se znotraj omrežja gradi tudi kolektivna identiteta in občutek pripadnosti, skupnosti ter kolektivno pojmovanje skupnega dobra. Omrežja po avtoričinih besedah pomagajo ljudem pri učenju z opazovanjem izkušenj drugih, artikulaciji osebnih problemov kot skupnih vprašanj in organizaciji kolektivne akcije (prav tam).

Socialna opora je torej zelo povezana s pojmom socialnega omrežja, saj predstavlja zelo pomemben vir socialne opore, ki jo člani posameznikovega omrežja nudijo. Omenjena termina sta prav tako povezana z dejstvom, da se oba osredotočata na značilnosti odnosov posameznika in merjenje le teh ter odnosov med člani omrežja (Hlebec in Kogovšek, 2003, str. 115).

3 Gilchrist, A. (2004). The Well-CXo0nnected community. Bristol: Policy Press.

17 3.1 Značilnosti socialnega omrežja

V literaturi je definiranih vrst omrežij. Navadno se ta razlikujejo glede na lastnosti, kot so povezave, velikost, relacije in enote (de Nooy, Mrvar in Batagelj, 2011, str. 29). Ena izmed definicij loči omrežje na splošno, neusmerjeno. Slednje vključuje asimetrične relacije, neusmerjeno omrežje pa vključuje relacije, ki so simetrične. Splošno omrežje vsebuje tako asimetrične kot tudi simetrične povezave. Omrežje se v literaturi deli tudi na dvovrstno, katerega sestavljata dve množici enot, ki jih povezuje relacija.

Omrežja se glede na velikost delijo na mala in velika. Kot mala omrežja smatramo omrežja z nekaj 10 enotami, omrežja z nekaj 1000 enotami pa kot velika omrežja.

Delitev omrežja je možna prav tako glede na gostoto, katere vrednost je število med 0 in 1, če predpostavljamo, da med dvema točkama ni večkratnih povezav (Mrvar, 2019b, str. 6). Gostota v tem primeru predstavlja število povezav v omrežju, kar pa se izraža kot delež največjega možnega števila povezav (de Nooy, Mrvar in Batagelj, 2011, str. 73). Kadar je vsaka enota v omrežju povezana z vsemi ostalimi enotami v omrežju, je gostota omrežja enaka 1.

Analizo socialnega omrežja je moč povezati s klasično sociološko analizo (Kogovšek in Ferligoj, 2003, str. 129) predvsem zato, ker loči dve osnovni vrsti socialnih omrežij:

1. Popolno omrežje, ki je sestavljeno iz večje skupine enot, ki so med seboj povezane z eno oziroma več relacijami – razred v šoli, rokometni klub …

2. Osebno omrežje (tudi egocentrično omrežje), ki je osredotočeno na posameznikove družbene odnose - ego. Poleg tega so v omrežju tudi druge enote, ki jih imenujemo alterji. Ego je z njimi povezan z vsaj eno relacijo, lahko pa tudi več.

V primeru popolnih omrežij se preučuje predvsem vezi med vsemi člani določene skupine, v primeru egocentričnega omrežja pa odnos ega z alterji.

Hlebec in Kogovšek (2006, str. 52) v svojem delu ponudita delitev osebnega omrežja v tri koncentrične kroge (katerih avtorja sta Antonucci in Kahn), ki so prikazani na Sliki 1.

18 Slika 3.1: Trije koncentrični krogi osebnega omrežja

Vir: Hlebec in Kogovšek, 2006, str. 53

Na podlagi te delitve so se kasneje oblikovale štiri vrste omrežij:

• Emocionalno-intimno omrežje, ki je prikazano prvemu krogu. V njem se nahajajo osebe, ki imajo s posameznikom tesno vez. Omrežje je zato pojmovano kot majhno, gosto povezano, osebe znotraj njega pa se poznajo in se pogosto družijo med sabo.

Predstavniki tega omrežja so partnerji, dobri prijatelji in bližnji sorodniki – družinski člani.

• Socialno omrežje, ki je prikazano v drugemu krogu. V njem se nahajajo osebe, s katerimi si posameznik izmenjuje usluge in je zato omrežje manj gosto kot v prvem primeru. Izmenjave znotraj omrežja so manj, a vseeno do neke mere specializirane – znanci, sorodniki.

• Informacijsko-instrumentalno omrežje, ki je prikazano v tretjemu krogu. Socialne opore, ki potekajo znotraj tega omrežja so zelo specializirane. Gre za relativno veliko omrežje, njegova gostota je v primerjavi s prejšnjima omrežjema precej manjša.

• Globalno omrežje predstavljajo osebe, ki jih posameznik osebno pozna. Znotraj tega se nahajajo vsa do sedaj našteta omrežja.

19

Glede na klasifikacijo štirih vrst omrežja bi spletno skupnost Hormonček za večino njegovih opredelila kot informacijsko-instrumentalno omrežje, v nekaterih primerih pa morda tudi socialno omrežje, saj imajo posamezniki na spletu možnost vzpostavitve močnih prijateljskih vezi, ki bi lahko tvorile socialno omrežje posameznika.

Med raziskovanjem vplivov socialne opore in socialnih omrežij se je izkazalo, da socialna opora sproža številne vrste pozitivnih rezultatov, kot so predvsem vidno izboljšanje počutja in zadovoljstva z življenjem. Izkazalo se je tudi, da socialna opora zmanjšuje negativne učinke fizičnih in psiholoških bolezni bolj kot kateri koli drugi dejavnik (Trepte, Reinecke in Dienlin, 2014, str. 3). V nadaljevanju bom zato poglavje posvetila socialni opori, ki se odraža v zdravju.

20

4 Socialna opora in zdravje

Kot navajata Hlebec in Kogovšek, se je raziskovanje socialne opore začelo v 70. letih 20.

stoletja, izhajalo pa je iz domneve o povezanosti v omrežje socialnih odnosov in njenih pozitivnih učinkov na psihofizično zdravje posameznika. Prav tako je bila pomemben vir za raziskovanje omenjenega pojma psihologija skupnosti. V okviru slednje se je namreč veliko raziskovalo v smeri storitvene dejavnosti in tudi, kako lahko ta na ravni lokalne skupnosti pozitivno učinkuje na zdravstveno stanje ljudi (Hlebec in Kogovšek, 2003).

Tudi po navedbah Songa in drugih (2011) je bila socialna opora med raziskavami prvotno smatrana le kot blažilnik povezave stresorjev z duševnim zdravjem. Večina posameznikov ima omejen socialni kapital. Ko se srečujejo z nezaželenimi življenjskimi dogodki, naj bi s pomočjo socialnega kapitala članov njihove mreže dopolnili svoj kapital s prejemanjem socialne opore.

To lahko zmanjša negativne vplive stresnih življenjskih dogodkov na zdravje posameznika. V zadnjih treh desetletjih so bili razviti različni modeli, ki povezujejo socialno oporo z zdravjem v širšem pomenu (Barrera, 1986; Berkman, 2000; Cohen, Gottlieb in Underwood, 2000;

Dohrenwend in Dohrenwend, 1981; Ensel in Lin, 1991; House in drugi, 1988; Lin, 1986b;

Thoits, 1982; Wheaton, 1985).

Po ugotovitvah Songa in drugih (2011) ima z vidika družbene vzročnosti socialna opora štiri glavne vloge pri proizvodnji zdravja:

• Glavni učinek (angl. main effect), ki predpostavlja, da lahko socialna opora pomaga pri obvarovanju zdravja posameznika brez drugih socialnih predpogojev – socialna opora doda edinstveno razlagalno moč socialni etiologiji zdravja in bolezni. Socialni kapital osebe, kot je družbenoekonomski status, je lahko temeljni vzrok bolezni (Song in drugi, 2011, str. 16) in ima zato socialna opora lahko tudi neposreden učinek na zdravje.

• Posredniški učinek (angl. mediating effect), ki predpostavlja, da lahko socialna opora deluje kot vmesna spremenljivka in posega v razmerje med socialnim kapitalom, integracijo in zdravstvenimi posledicami. Socialni kapital, integracija in drugi dejavniki, ki se pojavljajo v družbenih omrežjih namreč s krepitvijo socialne opore pozitivno vplivajo na zdravje.

• Posredni učinek (angl. indirect effect), ki predpostavlja, da lahko socialna opora posredno preprečuje bolezen z nadzorovanjem drugih dejavnikov tveganja za zdravje, kot so psihološki viri, fiziološki sistem in zdravstveno vedenje. Socialni kapital pospešuje

21

doseganje želenega socialno-ekonomskega statusa z zagotavljanjem socialne opore in lahko s tem posredno vpliva na zdravje s povečanjem socialno-ekonomskih položajev, ki so temeljni vzrok bolezni (Song in drugi, 2011, str. 17)

• Moderirajoči učinek (angl. moderating effect), ki predpostavlja, da lahko socialna opora ublaži ali poslabša vplive drugih dejavnikov tveganja na zdravje. Na primer, prikrajšani posamezniki z nižjim socialnim kapitalom so lahko bolj motivirani za uporabo socialne opore za varovanje zdravja. V tem primeru socialna opora blaži neenakost socialnega kapitala. Po drugi strani lahko prizadeti posamezniki vlagajo več sredstev v socialno mreženje in bodo morda bolj uspešno in učinkoviteje uporabljali socialno oporo pri dostopu do zdravstvenih virov. Socialna opora tako lahko okrepi učinek neenakosti osebnega kapitala.

Avtorji različnih raziskav poudarjajo, da se prejemanje socialne opore na spletu močno razlikuje glede na vrste socialne opore. Emocionalna vrsta socialne opore je velikokrat povezana s konceptom socialnega kapitala, saj so močne družbene vezi pomemben vir emocionalne opore, te pa so lahko spletene tudi preko spletnih omrežij. Avtor Williams⁴ (2006, v Trepte, Reinecke in Dienlin, 2014, str. 5) je zato koncept socialnega kapitala prilagodil za opisovanje socialne opore v spletnih omrežjih in razvil operacionalizacijo spletnega socialnega kapitala. Ellison in drugi raziskovalci (Ellison, Lampe, Steinfield in Vitak, 2011; Ellison, Steinfield in Lampe, 2011; Ellison, Vitak, Steinfield, Gray in Lampe, 2011) so preučevali rezultate socialnega kapitala z uporabo spletnih omrežij in ustanovili novo raziskovalno tradicijo, ki se osredotoča na to, kako lahko družbeni mediji vplivajo na rezultate socialnega kapitala. V nadaljnjih raziskavah je bil koncept socialnega kapitala in vprašanja, kako ga pridobivamo in vzdržujemo v spletnih odnosih, na tem področju deležen izjemne pozornosti.

Socialni kapital je tako postal konstrukt, za katerim je veliko teoretične in empirične podpore, močno pa se povezuje tudi z raziskovanjem socialne opore v spletnih okoljih (Trepte, Reinecke in Dienlin, 2014, str. 5).

Prejemanje socialne opore na spletu, ki je bila definirana v tem poglavju, je torej pogosto prejeta prav na spletu in v spletnih skupnostih. Kako jih definiramo in kakšne spletne skupnosti poznamo, bom opisala v naslednjem poglavju.

4 Williams, D. (2006). On and off the ‘net: Scales for social capital in an online era. Journal of Computer- Mediated Communication. 11, 593-628.

22

5 Spletne skupnosti

Družbena omrežja so se v zadnjih letih dokončno uveljavila kot nepogrešljivo komunikacijsko sredstvo. Postala so zanimiva tako za zabavo med prostim časom kot tudi za tiste, ki v različnih skupinah iščejo pomoč in socialno oporo. Z naraščajočo uporabo spletnih aplikacij, namenjenih spletnim skupnostim – spletnim forumom, blogom, kasneje pa tudi spletnih socialnih omrežij – so se pojavile znanstvene diskusije in raziskave entuziastov in skeptikov, ki so v novem okolju (računalniškem komuniciranju ter v novih oblikah socialnih interakcij) videli različne učinke in potencialne možnosti raziskovanja na ravni druženja in na ravni medosebnih odnosov.

Atanasova in Petrič (2014, str. 86) v svojem delu zapišeta, da o spletnih skupnosti zaradi razvoja spletnih skupnosti v množične entitete te niso več enodimenzionalne in enoznačne oblike družbenega združevanja, ampak so smatrane že kot kompleksne družbene skupine, ki na eni strani združujejo različne družbene interese in na drugi njihove kontekste. Glede na dejstvo, da so se spletne skupnosti na začetku razvijale s skupnimi interesi posameznikov, ki so se povezovali v skupine, ti pa so uporabljali enako komunikacijsko programsko opremo – npr.

MUDs, Usenet, Bulletin Boards, MOOs itd., lahko številne novejše spletne skupnosti označujemo kot mešanico, ki povezuje in prepleta različne izkušnje, namene, kontekste in uporabo različnih tehnološko-komunikacijskih platform pa tudi interese posameznikov (Atanasova in Petrič, 2014, str. 87).

Avtorja v svojem delu navedeta tudi najbolj prepoznano opredelitev spletne skupnosti, povzeto po avtorici Preece⁵ (2000, v Atanasova in Petrič, 2014, str. 90):

»Spletna skupnost predstavlja skupino ljudi, ki se združujejo (redno ali občasno) na podlagi določenega namena, si delijo skupne vrednote, norme, pravila, interese, cilje, aktivnosti, zgodovino, rituale in besednjak, občutek pripadnosti in identiteto skupnosti, imajo specifično organizacijsko strukturo z vlogami, ki jih člani skupnosti igrajo, vzpostavljajo družbene odnose, zaupanje in podporo, si delijo skupni spletni prostor srečanja in med sabo komunicirajo prek elektronskih medijev in tehnologije; vzpostavijo se lahko na podlagi že obstoječih (fizičnih) socialnih interakcij ali pa zgolj v okvirih spletnega prostora in niso vezane na komunikacijo članov izven teh okvirov.«

Kasneje avtorja argumentirata, da pojem spletna skupnost ne ustreza vsaki družbeni agregaciji v računalniškem prostoru, kajti spletne skupine se v primerjavi s spletnimi skupnostmi razlikujejo v tem, da se v spletnih skupinah združujejo posamezniki, ki se družijo z namenom

5 Preece, J. (2000). Online Communities: Designing Usability, Supporting Sociability. Chicester: Wiley.

23

reševanja in opravljanja vnaprej določenih problemov in nalog, pri tem pa jim nista skupna niti skupna kultura niti občutek obveznosti (Atanasova in Petrič, 2014, str. 90). Spletne skupine tako lahko razumemo kot ključni del spletnih skupnosti (van Dijk, 1998, v Atanasova in Petrič, 2014, str. 90), saj ko ljudje sodelujejo v spletnih skupnostih – v njih pišejo ali kako drugače prisustvujejo pri komunikaciji –, med seboj izmenjujejo osebne zgodovine, izkušnje in združujejo projekte. Tudi če nehote, se s tem oblikuje skupinska zgodovina uporabnikov, iz katere se kasneje lahko konstruirajo odnosi, združevanja, identitete in celo vrednote, kar skupino lahko na ta način preoblikuje v skupnost (Atanasova in Petrič, 2014, str. 90). Skladno z navedenim bom v nadaljevanju magistrske naloge Facebook skupino »Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze« označevala kot spletno skupnost.

Avtorja Atanasova in Petrič v svojem delu Spletne skupnosti: tipologija in temeljne značilnosti (2014, str. 92–93) opredelita dvanajst idealnih tipov spletnih skupnosti. Ti so prikazani v Tabeli 5.1.

Tabela 5.1: Dvanajst tipov spletnih skupnosti Spremenljivke tipologije spletnih skupnosti 1. Prevladujoča narava odnosa v

spletni skupnosti

2. Multifunkcionalnost spletne skupnosti

3. Tipi spletnih skupnosti

družabna raznoliki skupni nameni i.) spletne skupnosti odnosov

posamezen skupni namen ii.) spletne skupnosti socialne opore

iii.) demografske spletne skupnosti

iv.) spletne skupnosti življenjskih stilov

profesionalna raznoliki skupni nameni v.) spletne skupnosti prakse posamezen skupni namen vi.) projektne spletne skupnosti komercialna raznoliki skupni nameni vii.) potrošniške spletne

skupnosti

posamezen skupni namen viii.) spletne skupnosti ugleda neprofitna raznoliki skupni nameni ix.) aktivistične spletne

skupnosti

posamezen skupni namen x.) spletne skupnosti soustvarjanja

državljanska raznoliki skupni nameni xi.) politične spletne skupnosti posamezen skupni namen xii.) participatorne spletne

skupnosti Vir: Atanasova in Petrič, 2014, str. 93

24

Glede na naravo odnosa, ki v skupini prevladuje in glede na raznolike skupne namene tako razlikujemo med naslednjimi dvanajstimi spletnimi skupnostmi (Atanasova in Petrič, 2014, str.

92–93):

i. Spletne skupnosti odnosov, katerih člani med sabo izmenjujejo osebna doživljanja, zgodbe in občutke, na podlagi katerih se člani spoznavajo med seboj in posledično gradijo prijateljske odnose. Namenjene so oblikovanju, ohranjanju ter navezovanju družbenih odnosov med posamezniki.

Primer: spletne skupnosti v okviru spletnih socialnih omrežij (Facebook, Myspace …) in spletni forumi (hribi.net, ringaraja.net …)

ii. Spletne skupnosti socialne opore, katerih člani so skupine posameznikov z določenimi težavami bodisi na področju duševnega ali fizičnega zdravja, ki si med seboj delijo socialno oporo ter pomoč, pogosteje v obliki izmenjave izkušenj, informacij in čustvene opore. S tem pomagajo tudi zmanjševati posameznikovo stisko.

Primer: spletne zdravstvene skupnosti, kot je med.over.net, nebojse.si …

iii. Demografske spletne skupnosti, katerih člani pogosto izhajajo iz enakih demografskih skupin – spol, starost, rasna/etična/verska pripadnost in podobno. Gre za obliko interesnih spletnih skupnosti.

Primer: spletne skupnosti muslimanov, starostnikov …

iv. Spletne skupnosti življenjskih stilov, katerih člani imajo pogosto podobnosti in enake okuse, ki pa ni nujno, da zajemajo tudi druge dele življenja. Gre za skupine, katerih člani imajo skupne načine potrošnje, preživljanja prostega časa, ali pa drugih družbenih, kulturnih in ekonomskih posebnosti.

Primer: Spletna skupnost »LGBT« populacije – mavrični-forum.net …

v. Spletne skupnosti prakse, katerih člane interesirajo podobni poklicni interesi in se osredotočajo večinoma na področje učenja, izobraževanja ali znanja. Člani si delijo podobneizkušnje, naloge in odgovornosti iz delovnega področja, stroke ali profesije.

Primer: Spletne skupnosti medicinskih sester – patronaza.si, podjetništva – forum.mladipodjetnik.si …

vi. Projektne spletne skupnosti, katerih člani se največkrat osredotočajo na izvedbo določenih projektov. Pogosto imajo člani skupni cilj – uporaba, razvoj ali uresničitev določenega orodja, programa in podobno.

Primer: Spletna skupnost programa R za obdelavo podatkov– r-project.org

25

vii. Potrošniške spletne skupnosti, katerih člani v ospredje postavljajo druženje in izmenjavo znanja s področja potrošništva, določenih storitev ali produktov, nikakor pa prodaje slednjih.

Primer: Spletne skupnosti, namenjene ličenju – diva.si, nakupovalcev v trgovski verigi Ikea – ikeafans.com …

viii. Spletne skupnosti ugleda, katerih člani gradijo določen status s svojim delovanjem – ocenjevanje kupoprodajnih odnosov med potrošnikom in prodajalcem izdelkov/ponudnikom storitev. Članstvo je namenjeno prejemnikom in ponudnikom produktov ali storitev.

Primer: Spletne skupnosti v okviru spletnih trgovin ebay.com ali amazon.com idr.

ix. Aktivistične spletne skupnosti, katerih člani spodubjajo in se osredotočajo na ustvarjanje spletnih organizacij, peticij ali spletnih mest. To jim služi za izražanje osebne politične drže, podpiranje idej ali izražanje nasprotovanja (protesta) neki družbeni problematiki.

Primer: Spletne skupnosti, ki se borijo za pravice žensk – zenski-forum.si, ki delujejo na področju varovanja okolja – ebm.si …

x. Spletne skupnosti soustvarjanja, katerih člani si na neprofitni bazi uporabnikov med seboj izmenjujejo produkte in storitve, ali pa jih skupaj soustvarjajo. Člani te spretnosti, znanje in storitve med seboj delijo in jih komentirajo.

Primer: Spletne skupnosti uporabnikov android operacijskih sistemov – slo-android.si, časovne banke – casovnabanka.mojforum.si …

xi. Politične spletne skupnosti, katerih člani pogosto nestrukturirano razpravljajo med predstavniki nacionalne ali lokalne oblasti in državljani. Tovrstne skupnosti omogočajo tudi razprave o javnih problemih, ki se tičejo politike, ekonomije, družbe in podobno.

Sem štejemo tudi skupnosti, namenjene razpravam med državljani in člani političnih strank.

Primer: Spletne skupnosti, ki omogočajo razprave o javnih problemih, ki se tičejo politike, ekonomije, kulture, družbe – sobotainfo.com, rtvslo.si/forum …

xii. Participatorne spletne skupnosti, katerih člani razpravljajo o določenihvprašanjih in s tem pripomorejo k odločitvi v povezavi s temi vprašanji. Osredni namen skupnosti je sodelovanje pri oblikovanju vladnih ukrepov in politik, podajanje idej, predlogov, glasovanje in podobno.

Primer: Spletna skupnost predlagam.vladi.si, s pomočjo katere člani predlagajo ideje vladi.

26

Primer Facebook skupne Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze bi lahko glede na opis skupine (Hormonček, b.d.) uvrstili med spletne skupnosti socialne opore:

»V skupino Hormonček ste vabljeni, če imate težave zaradi porušenega hormonskega ravnovesja, vas to področje iz kakršnegakoli razloga zanima ali pa nas želite samo podpreti pri naših prizadevanjih.

Skupina je namenjena izmenjavi mnenj, informacij, izkušenj, samopomoči. Ne dajemo zdravstvenih nasvetov. Objavljenih informacij ne preverjamo, člani jim lahko sledijo le na lastno odgovornost. Oglaševanja ali samopromocije ne dovolimo. Če so naši člani vaše potencialne stranke, ne pišite o svoji dejavnosti oz. poklicu.

Spodbujamo različnost mnenj in strpno izražanje morebitnega nestrinjanja z drugimi člani. V primerih žaljivih komentarjev bo avtor opozorjen, ob ponovitvi je lahko izključen iz skupine.«

Glede na vsebino, ki je znotraj skupine deljena, lahko zaključimo, da se člani osredotočajo na skupino posameznikov s hormonskimi težavami in si znotraj skupine posamezniki med sabo delijo socialno oporo ter pomoč v obliki izmenjave informacij, izkušenj in čustvene opore ter s tem pomagajo zmanjševati posameznikovo življenjsko stisko.

Kot navajata Atanasova in Petrič (2014, str. 95), spletne skupnosti ni moč izčrpno opisati z zgornjo tipologijo. To je mogoče samo s podrobnejšim proučevanjem značilnosti spletne skupnosti. Te lahko delimo:

•

•

usability).

Podrobnejša vezanost na namene, politiko ali akterje spletne skupnosti, nam omogoča dodatno delitev značilnosti družabnosti spletnih skupnosti, značilnosti uporabnosti le teh pa se nanašajo na tehnologijo ali programsko opremo spletne skupnosti.

Avtorja glede na izsledke številnih avtorjev (Aoki, 1994; Lazar in Preece, 1998; van Dijk, 1998;

Preece, 2000; Stanoevska-Slabeva in Schmid, 2001; Maloney-Krichmar in drugi, 2002;

Stanoevska-Slabeva, 2002; Preece in drugi, 2003; de Souza in Preece, 2004; Plant, 2004; Porter, 2004; Dubé in drugi, 2006; Peters, 2006; Petrič in Petrovčič, 2008; Stommel, 2008; Hara in drugi, 2009; Matzat, 2009) zaključita, da lahko značilnosti, ki se vežejo na akterje spletnih skupnosti, razdelimo na tri ravni:

27 1. Raven komunikacije:

·

·

·

·

·

2. Raven članstva 3. Raven skupnosti

Značilnosti namena spletnih skupnosti se povezujejo s tipologijo spletnih skupnosti in ločijo:

1. multifunkcionalnost spletne skupnosti;

2. specifične razloge združevanja;

3. skupne vrednote;

4. skupno zgodovino.

Značilnosti politike spletnih skupnosti so vedno prilagojene glede na primer spletne skupnosti, a so za značilnosti nekatere tipe spletnih skupnosti pogosto podobne.

V nadaljevanju magistrskega dela bom z raziskovanjem skupine in njenih članov poskušala čim bolj podrobno opisati in raziskati opisane značilnosti spletne skupnosti. Ker je moj namen raziskati razlike med vrstami socialne opore, prejete na spletu in v realnem okolju, sledi v naslednjem poglavju nekaj raziskav avtorjev, ki so podobne teme že raziskovali, in njihove ugotovitve.

28

6 Socialna opora na spletu in v realnem okolju

Od ustanovitve v devetdesetih letih spletne skupnosti v različnih oblikah, kot so klepetalnice, seznami, oglasne deske, novice in spletni forumi, služijo kot platforma za združevanje uporabnikov s podobnimi zdravstvenimi stanji ali zdravstvenimi interesi, kot so rak dojke, močne poškodbe, izguba teže in tudi hormonske težave. Wright in Bell (2003) v svojem delu poudarjata, da tovrstne skupine tvorijo mrežo posameznikov, ki eden do drugega gojijo simpatijo in se en z drugim poistovetijo.

Tisti, ki potrebujejo oporo, lahko s pomočjo spletnih skupnosti aktivno komunicirajo s tistimi, ki imajo iste pomisleke ali razmišljanja. Empirične študije kažejo, da bi lahko bile spletne zdravstvene skupnosti dragocen vir informacij. Uporabniki v teh skupnostih si izmenjujejo informacije in osebne zgodbe ter si medsebojno pomagajo pri informiranju o temah: od simptomov, diagnoz, zdravil in neželenih učinkov do informacijskih virov, zdravnikov in klinik, finančne pomoči in nasvetov za vsakdanje življenje.

Številne študije kažejo, da spletne zdravstvene skupnosti zagotavljajo tudi čustveno oporo pacientom, ki se spopadajo s težjimi zdravstvenimi težavami (Setoyama, Yamazaki in Namayama, 2011).

Zhang, He in Sang (2013) v svojem delu opišejo nekaj primerov študij, ki potrjujejo, da spletne zdravstvene skupnosti pacientom na različnih ravneh pomagajo pri spopadanju z zdravstvenimi težavami. Kot prvo navedejo raziskavo, ki je v skupini za podporo osebam z rakom dojk potrdila, da članstvo v omenjeni skupini in informacije, ki jih znotraj skupine člani prejemajo, vodijo do zmanjšanja negativnega razpoloženja in boljšega čustvenega stanja med uporabniki skupin.

Druga raziskava, ki jo avtorji omenjajo, je pokazala, da je članstvo v spletni skupnosti oseb s sladkorno boleznijo znatno izboljšalo kakovost življenja in samoučinkovitost skupine starejših odraslih (starih nad 60 let) ter ublažilo simptome depresije.

Članstvo v omenjenih skupinah je lahko vedno anonimno in zdi se, da je prav to velika prednost spletnih zdravstvenih skupnosti, saj so številne raziskave pokazale, da ljudje s stigmatiziranimi boleznimi, kot so aids, spolno prenosljive bolezni, rak prostate in duševne motnje, zaznavajo spletno oporo skupine kot varno platformo za iskanje in izmenjavo informacij in pomoči (Zhang, He in Sang, 2013, str. 2).

29

Atanasova in Petrič v svojem delu zapišeta, da spletne skupnosti pogosto kažejo povezanost med fizičnim in spletnih okoljem (Atanasova in Petrič, 2014, str. 87), zato pričakujem različne rezultate pri analizi vprašalnika. Rezultati bodo najbrž temeljili na posamezniku in njegovih preferencah ali navadah pri iskanju socialne opore.

Vseeno pričakujem, da bosta izmed tipov socialne opore na spletu najbolj prisotni emocionalna in informacijska opora. Slednja je definirana kot posredovanje informacij osebi, ki potrebuje oziroma išče informacijo, prva pa kot priznanje in ovrednotenje posameznikovih čustev ali nudenje utehe in spodbude osebi, ki to potrebuje. Uporabniki znotraj spletne skupine razpravljajo in en drugega informirajo o uradnih postopkih, čakalnih dobah, napotnicah in zdravnikih. Pogovarjajo se o zdravstvenih preiskavah, društvih, knjigah in spletnih straneh za informiranje o svojem zdravstvenem stanju. Podrobneje spoznavajo vrednosti določenih enot v krvi in se seznanjajo z uravnavanjem le-teh. Govorijo tudi o posameznih fazah zdravljenja in o alternativnih načinih zdravljenja, vključno s spremembo prehrane in ostalih načinov. Prav tako se med seboj spodbujajo in en drugemu nudijo oporo, kar lahko vodi v visoko stopnjo emocionalne opore.

Glede na to, da avtorji nekaterih raziskav (Wellman in Wortley, 1990, str. 563) ugotavljajo, da druženje in emocionalno oporo v največji meri posamezniku zagotavljajo njemu najbližje osebe (najbližji sorodniki, partner, najbližji prijatelji), čustveno bolj oddaljene osebe (sodelavci, sosedje in ostali znanci) pa naj bi nudili bolj instrumentalno ali informacijsko oporo, pričakujem, da bo podobno tudi v izbranem primeru spletne skupnosti Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze.

Predvidevam torej, da bodo člani skupnosti odgovarjali, da socialno oporo v obliki druženja in emocionalne opore v večini prejmejo v realnem svetu, instrumentalno ali informacijsko oporo pa tudi na spletu – v spletni skupnosti.

Nekatere raziskave ugotavljajo tudi razlike med spoloma, posebno pri emocionalni opori. Ta je predvsem v domeni žensk, ki v primeru čustvenih težav nudijo oporo tako ostalim ženskam kot moškim. V primeru čustvenih težav se torej moški po emocionalno vrsto socialne opore obrnejo predvsem na svoje partnerice, medtem ko to za ženske ne drži – te se v primeru čustvenih težav v primerjavi s partnerjem raje obrnejo na druge ženske (Wellman in Wortley, 1990, str. 576).

V rezultatih empiričnega dela pričakujem tudi, da bodo rezultati različni glede na spol anketiranca, vsaj pri emocionalni vrsti socialne opore.

30

7 Metodologija

7.1 Udeleženci

V raziskavi je sodelovalo 165 udeležencev, od tega so vse predstavnice ženskega spola. Možna razlaga pojava, da je 100 % delež anketiranih ženskega spola, bi bila, da je skupina Hormonček namenjena predvsem osebam s hormonskimi težavami, s katerimi pa se v večini spopadajo ženske. Največ anketirank izhaja iz starostne skupine od 41 do 60 let in ima dokončano višjo ali visoko šolo.

7.2 Vprašalnik

Anketa je vsebovala 3 vprašanja o delovanju znotraj omenjene skupine in prej omenjenih 7 vprašanj o socialni opori in njenem prejemanju. Sklop demografskih podatkov je zajemal 3 vprašanja o spolu, starosti in najvišji stopnji dosežene izobrazbe.

V magistrski nalogi sem poskušala v analizo socialne opore zaobjeti vse oblike socialne opore z naslednjimi vprašanji:

1. Instrumentalna opora:

a. »Zmanjkalo vam je zdravila, ki ga prejemate dnevno. Se bi v upanju na to, da bi vam ga nekdo posodil, najprej obrnili na člane skupine Hormonček ali osebe, ki jih poznate v realnem življenju?«

b. »Doma nimate orodja, ki bi vam pripomoglo pri opravljanju gospodinjskih opravil.

Se bi za posojilo najprej obrnili na člane skupine Hormonček ali osebe, ki jih poznate v realnem življenju?«

2. Informacijska opora:

a. »Želeli bi dodatne informacije v povezavi z vašim zdravstvenim stanjem. Se bi za dodatne informacije najprej obrnili na člane skupine Hormonček ali osebe, ki jih poznate v realnem življenju?«

b. »Želeli bi nekaj dodatnih informacij o stanovanjskem kreditu. Se bi za dodatne informacije najprej obrnili na člane skupine Hormonček ali osebe, ki jih poznate v realnem življenju?«

31 3. Emocionalna opora:

a. »Zgodilo se je nekaj velikih sprememb na področju vašega hormonskega zdravja, o katerih bi se želeli z nekom pogovoriti. Se bi za tak pogovor najprej obrnili na člane skupine Hormonček ali osebe, ki jih poznate v realnem življenju?«

b. »Zgodilo se je nekaj stvari v vašem zasebnem življenju, o katerih bi se želeli z nekom pogovoriti. Se bi za tak pogovor najprej obrnili na člane skupine Hormonček ali osebe, ki jih poznate v realnem življenju?«

4. Druženje: »Prirejate zabavo za rojstni dan. Bi večino povabljenih na zabavo predstavljali člani skupine Hormonček ali osebe, ki jih poznate v realnem življenju?«

7.3 Zbiranje podatkov

Podatki so bili zbrani s pomočjo spletne anonimne ankete, do katere so člani dostopali s hiperpovezavo znotraj Facebook skupine Hormonček. Povezava do ankete je bila aktivna od 31. 5. 2021 do 12. 6. 2021. Vprašalnik je bil izdelan v spletnem orodju »1ka«

(https://www.1ka.si), ki ne omogoča povezovanja med identifikatorji in odgovori, torej je bila anonimnost zagotovljena.

V delu naloge, ki sledi, bodo predstavljeni rezultati in ugotovitve, temelječe na podatkih, ki sem jih opisala.

32

8 Analiza socialne opore članov Facebook skupine »Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«

8.1 O skupini »Hormonček – ščitnica, nadledvične in druge žleze«

Skupina, dostopna na povezavi https://www.facebook.com/groups/386824478176164, se v razdelku »o skupini« predstavi z naslednjim opisom (Hormonček, b.d.):

V skupino Hormonček ste vabljeni, če imate težave zaradi porušenega hormonskega ravnovesja, vas to področje iz kakršnegakoli razloga zanima ali pa nas želite samo podpreti pri naših prizadevanjih.

Skupina je namenjena izmenjavi mnenj, informacij, izkušenj, samopomoči. Ne dajemo zdravstvenih nasvetov. Objavljenih informacij ne preverjamo, člani jim lahko sledijo le na lastno odgovornost. Oglaševanja ali samopromocije ne dovolimo. Če so naši člani vaše potencialne stranke, ne pišite o svoji dejavnosti oz. poklicu.

Spodbujamo različnost mnenj in strpno izražanje morebitnega nestrinjanja z drugimi člani. V primerih žaljivih komentarjev bo avtor opozorjen, ob ponovitvi je lahko izključen iz skupine.

Če želite biti obveščeni o akcijah, se lahko prijavite na prejemanje novic. Pošljite prazno e- sporočilo (brez besedila) na naslov hormoncek@outlook.com z zadevo PRIJAVA.

Če nam želite zaupati kakšne izkušnje na področju zdravljenja, jih lahko pošljete na naslov hormoncek@outlook.com z zadevo IZKUŠNJE. Slabe bomo upoštevali pri prizadevanjih za boljše zdravljenje (osebnih podatkov ne bomo razkrivali). Dobrih izkušenj bomo veseli, ker želimo poznati zdravnike, ki jih lahko priporočimo našim članom.

Objav v ZAPRTI SKUPINI ni dovoljeno deliti oz. objavljati izven skupine, če avtor tega izrecno ne dovoli. Prosimo vas za striktno spoštovanje avtorskih pravic in varovanje osebnih podatkov.

Gre torej za zaprto spletno skupnost, ki šteje 7419 članov. Ustvarjena je bila 28. 5. 2015 in ima 4 skrbnike. Ti lahko urejajo opis, oznake in nastavitve skupine, vključno z nastavitvami zasebnosti – odprta, zaprta ali skrita skupina. Skrbnik lahko po potrebi odstrani objavo in odstrani ali izključi člane iz skupine. Prav tako lahko imenujejo nove skrbnike.

Glede na prevladujočo naravo odnosa in raznolike skupne točke spada med spletne skupnosti socialne opore, saj so člani posamezniki s specifičnimi težavami v duševnem in fizičnem zdravju (hormonskimi težavami), ki si med sabo delijo socialno oporo ter pomoč v obliki izmenjave informacij, izkušenj in čustvene opore. S tem lahko pripomorejo tudi k zmanjševanju posameznikove stiske.

33 8.2 Cilj analize in raziskovalna vprašanja

Magistrska naloga je plod želje po odgovorih na zastavljena raziskovalna vprašanja ter vpogleda v namembnost članstva skupine, ki je predmet raziskave. V ta namen sem oblikovala spletni vprašalnik, ki mi bo z rezultati pripomogel k odgovorom na naslednja raziskovalna vprašanja:

1. V katerem okolju člani Facebook skupine Hormonček prejmejo večjo mero socialne opore?

2. Ali se okolje prejemanja socialne opore razlikuje po starostni skupini; ali mlajši v večji meri prejemajo socialno oporo v Facebook skupini v primerjavi s starejšimi?

3. Katero vrsto socialne opore v največji meri prejemajo člani znotraj skupine?

4. Kako se mera prejete socialne opore v Facebook skupini Hormonček razlikuje od prejete v realnem družbenem življenju? Ali so glede tega kakšne razlike po vrstah opore?

5. V kolikšni meri so člani skupine zadovoljni z oporo na FB strani v primerjavi s socialno oporo, prejeto v realnem družbenem življenju? Ali so glede tega kakšne razlike po vrstah opore?

6. Se zaupanje osebi, ki članu nudi socialno oporo, razlikuje glede na okolje prejema?

7. Ali socialna opora vpliva na kakovost življenja oseb s hormonskimi težavami?

8. Se vir prejemanja socialne opore razlikuje glede na vsebino posamezne vrste socialne opore?

34 8.3 Rezultati raziskave

V sklopu bodo predstavljeni rezultati raziskave s pomembnimi ugotovitvami grafičnimi predstavitvami porazdelitve deleža anketirank glede na odgovore na vprašanja, zastavljena v spletni anketi.

8.3.1 Demografski podatki 8.3.1.1 Spol in starost

Z anketo sem v večinskem delu zajela osebe ženskega spola, ki so v številu veljavnih odgovorov predstavljale 100 % delež. Največ anketirank spada v starostno skupino od 41 do 60 let. Sledita skupini od 21 do 40 let in 61 let ali več, najmanj zastopnic pa šteje starostna skupina do 20 let, kar je razvidno na Sliki 8.1.

Slika 8.1: Prikaz podatkov starosti anketirank

8.3.1.2 Stopnja izobrazbe

Slika 8.2 prikazuje razporeditev deleža vzorca po stopnji izobrazbe. Anketiranke so v največjem številu zaključile višjo ali visoko šolo. Po številu anketirank nato sledijo skupine univerzitetna izobrazba, štiriletna ali petletna srednja šola, specializacija, magisterij, doktorat, dvoletna ali triletna poklicna šola, najmanj anketirank pa je zaključilo le osnovno šolo ali manj.

Slika 8.2: Prikaz podatkov izobrazbe anketirank

0,6 %

44,8 % 46,8 %

7,8 % 0 %

10 % 20 % 30 % 40 % 50 %

Do 20 let 21 –40 let 41 –60 let 61 let ali več

Starostne skupine anketirancev

2,0 % 5,2 %

20,9 %

29,4 % 28,1 %

14,4 %

0 % 10 % 20 % 30 % 40 %

Osnovna šola ali manj

Dvoletna ali triletna poklicna

šola

Štiriletna ali petletna srednja

šola

Višja, visoka šola Univerzitetna izobrazba

Specializacija, magisterij,

doktorat

Stopnja izobrazbe anketirancev

35 8.3.2 Članstvo

8.3.2.1 Pogostost obiskovanja skupine

Na Sliki 8.3 je prikazana pogostost obiskovanja skupine Hormonček. Članice v največjem številu skupino obiščejo vsak dan, sledijo tiste, ki skupino obiščejo večkrat tedensko, nekaj manj pa je tistih, ki skupino obiščejo nekajkrat mesečno in nekajkrat na leto.

Slika 8.3: Prikaz pogostosti obiskovanja skupine anketirank

8.3.2.2 Pogostost objavljanja/komentiranja v skupini

Na Sliki 8.4 je prikazana pogostost objavljanja/komentiranja v skupini Hormonček. Članice v največjem številu objave komentirajo oziroma objavijo nekajkrat na leto, sledijo tiste, ki to storijo nekajkrat mesečno, nekaj manj pa je tistih, ki to počnejo večkrat tedensko. 23 % anketirank objav ne komentira in jih tudi ne objavlja.

Slika 8.4: Prikaz pogostosti objavljana/komentiranja skupine anketirank

48,5 %

39,4 %

9,7 %

2,4 % 0 %

10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %

Vsak dan Večkrat tedensko Nekajkrat mesečno

Nekajkrat na leto

Pogostost obiskovanja skupine

4,9 %

27,6 %

44,2 %

23,3 %

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 %

Večkrat tedensko Nekajkrat mesečno Nekajkrat na leto Ne komentiram in ne pišem

Pogostost komentiranja/pisanja objav

36 8.3.2.3 Koristnost članstva

Največ (63 %) članic je na vprašanje »Ali vam je članstvo v skupini pripomoglo oziroma so vam informacije v njej pripomogle k izboljšanju zdravja?« odgovorilo pritrdilno, kar je razvidno na Sliki 8.5.

Slika 8.5: Prikaz deleža anketirank glede na mnenje o koristnosti članstva

8.3.3 Socialna opora

8.3.3.1 Instrumentalna vrsta socialne opore

Na vprašanje o vrsti opore, ki se nanaša na pomoč v materialnem smislu, je največ anketirank odgovorilo, da bi se v primeru pomanjkanja zdravila, ki ga prejemajo dnevno, najprej obrnilo na osebe, ki jih poznajo v realnem življenju (50 %), nemalo vprašanih (41 %) pa bi pomoč poiskalo tudi pri članih skupine Hormonček. Razpored deleža je prikazan na Sliki 8.6.

Slika 8.6: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o instrumentalni opori (zdravje)

62,6 % 7,4 %

30,1 %

Koristnost članstva

Da Ne

Ne morem se odločiti

40,6 %

49,7 %

5,8 % 3,9 %

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %

Člane skupine Hormonček

Osebe, ki jih poznam v realnem življenju

Nikogar Ne vem

Zmanjkalo vam je zdravila, ki ga prejemate dnevno. V upanju na to, da bi vam ga kdo posodil, bi se najprej obrnili na:

37

Za namembnost vpogleda v zaupanje članic v soljudi, ko imajo potrebo po instrumentalni vrsti socialne opore, sem zastavila tudi naslednje vprašanje: »Doma nimate orodja, ki bi vam pripomoglo pri opravljanju gospodinjskih opravil. Za posojilo bi se najprej obrnili na:«, katerega delež odgovorov je prikazan na Sliki 8.7. Najbolj pogost odgovor so na omenjeno vprašanje bile osebe, ki jih anketiranke poznajo v realnem življenju (91 %).

Slika 8.7: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o instrumentalni opori (splošno)

8.3.3.2 Informacijska vrsta socialne opore

Na vprašanje o vrsti opore, ki se nanaša na informacije, ki jih oseba ponavadi potrebuje ob kakšni večji življenjski spremembi, se bi največ anketirank (77 %) v primeru potrebe po dodatnih informacijah v povezavi z zdravstvenim stanjem hormonskih težav najprej obrnilo na člane skupine Hormonček. 17 % bi se jih obrnilo na osebe, ki jih poznajo v realnem življenju.

Razpored deleža je prikazan na Sliki 8.8.

Slika 8.8: Prikaz deleža anketirank glede na vprašanje o informacijski opori (zdravje)

1,3 %

90,9 %

5,8 % 1,9 %

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Člane skupine Hormonček

Osebe, ki jih poznam v realnem življenju

Nikogar Ne vem

Doma nimate orodja, ki bi vam pripomoglo pri opravljanju gospodinjskih opravil. Za posojo bi se najprej obrnili na:

77,3 %

16,9 %

1,3 % 4,5 %

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Člane skupine Hormonček

Osebe, ki jih poznam v realnem

življenju

Nikogar Ne vem

Želeli bi dodatne informacije v povezavi z vašim zdravstvenim stanjem hormonskih težav. Za dodatne informacije bi se najprej obrnili na: