PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja
Listavci na vrtčevskem igrišču
DIPLOMSKA NALOGA
Mentorica: Kandidatka:
dr. Barbara Bajd Sara Ţitnik
Ljubljana, marec 2012
ZAHVALA
Za strokovno pomoč, dobro voljo in pripravljenost za sodelovanje se zahvaljujem dr. Barbari Bajd.
Hvala partnerju Tomažu, ker je verjel vame, me podpiral ter mi nudil pomoč, ko sem jo najbolj potrebovala.
Zahvala gre tudi moji družini, ki so mi omogočili študij, me vzpodbujali in mi stali ob strani. Hvala za drobne, a pomembne nasvete.
Naravoslovje je za otroke zanimivo področje, saj so po naravi raziskovalci, ki radi odkrivajo nove stvari, še posebej tiste, ki jih obdajajo in s katerimi imajo konkreten stik. Listavci so za otroke zanimivi, saj se spreminjajo skozi letne čase, torej lahko opazujemo spreminjajočo se krošnjo, veje, cvetove, plodove ter deblo, ki se z leti debeli in razpoka.
V teoretičnem delu diplomske naloge, sem predstavila konstruktivistični pristop k poučevanju in nekaj splošnih značilnosti listavcev, kot so ţivljenjski prostor, zgradba in vrste listavcev.
Drugi del diplomske naloge predstavlja empirična raziskava, in sicer koliko otroci v mestu poznajo listnata drevesa in kakšne predstave imajo o njih. Za raziskavo sem se odločila, ker je to področje med otroki slabo raziskano in ne obstaja dosti virov na to temo. V tretjem delu sem predstavila dejavnosti in analize, ki sem jih izvajala z otroki v vrtcu, in koliko so le-te vplivale na znanje predšolskih otrok.
KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, naravoslovje, listnata drevesa, konstruktivizem, delo v naravi.
Science is an interesting field for children, since by nature they are scientists always discovering new things, especially the ones surrounding them and with which they have a direct contact. Children find deciduous trees interesting because they change throughout the seasons. Thus, we can observe the changing treetops, branches, blossoms, fruit and with years becoming more thick and cracked trunks.
In the first part of the thesis, that is in the theoretical part, I introduced the constructivist approach to teaching and some general characteristics of the deciduous trees: their habitat, structure and types. The second part of the thesis consists of empirical research. I was intrested in how much city children know decidious trees and what is their perception of them. I decided to do the research because this field is badly researched among children and there are not many existing sources on this topic. In the third part I introduced activitis and analyses which I carried out with nursery school children and how much they contributed to their knowledge.
KEY WORDS: a nursery school child, science, decidious trees, constructivist approach, work in the nature.
- i - KAZALO
UVOD ... 1
1 UČENJE ... 2
1.1 Pojmovanje učenja ... 2
1.2 Aktivno učenje ... 2
1.3 Aktivno učenje in igra ... 3
1.4 Konstruktivizem ... 3
1.5 Konstruktivistični pristop poučevanja v začetnem naravoslovju ... 4
1.6 Učenje v vrtcu ... 6
2 LISTAVCI ... 7
2.1 Ţivljenjski prostor listavcev ... 7
2.2 Deli listavcev ... 7
2.2.1 Korenine ... 7
2.2.2 Deblo ... 8
2.2.3 Krošnja ... 9
2.2.4 Vejice in brsti ... 10
2.2.5 List ... 10
2.2.6 Cvet ... 12
2.2.7 Plodovi in semena kritosemenk ... 13
2.3 Procesi v drevesu ... 13
2.3.1 Fotosinteza ... 13
2.3.2 Transpiracija ... 14
2.3.3 Odpadajoče listje ... 14
2.4 Ţivljenje med listjem ... 15
2.5 Vrste listavcev na vrtčevskem igrišču... 16
2.5.1 Breza (Betula pendula Roth.) ... 16
2.5.2 Divja češnja (Prunus avium (L.) L.) ... 16
2.5.3 Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) ... 17
2.5.4 Navadni beli gaber (Carpinus betulus L.) ... 17
2.5.5 Lipa (Tilia platyphyllos Scop.) ... 18
2.5.6 Ostrolistni javor (Acer platanoides L.) ... 18
2.5.7 Veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) ... 19
2.5.8 Javorolistna platana (Platanus hispanica Munchh.) ... 19
3 IZVEDBA EMPIRIČNEGA DELA ... 20
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema... 20
- ii -
3.2 Cilji diplomske naloge ... 21
3.3 Raziskovalna vprašanja ... 21
3.4 Opis raziskovalne metodologije ... 21
3.4.1 Opis statistične mnoţice in vzorca ... 21
3.4.2 Tehnika zbiranja podatkov ... 21
3.4.3 Statistične metode obdelave podatkov ... 21
3.5 Rezultati in interpretacija anketnih rezultatov pred izvedbo praktičnega dela ... 22
3.5.1 Kaj misliš, da je drevo? ... 22
3.5.2 Ali je drevo ţivo?... 22
3.5.3 Zakaj misliš, da se nekatera drevesa imenujejo listavci? ... 24
3.5.4 Kako oziroma s čim se hrani drevo? ... 24
3.5.5 Ali veš zakaj jeseni listi odpadejo z dreves? ... 25
3.5.6 Kaj misliš, da se zgodi z odpadlim listjem? ... 26
3.5.7 Kaj misliš, ali list boli, ko pade na tla? ... 26
3.5.8 Ali so vsi listi enakih oblik? ... 28
3.5.9 Ali imajo listi ţile? ... 29
3.5.10 Ali imajo listavci plodove? ... 30
3.5.11 Zakaj misliš, da potrebujemo drevesa? ... 31
3.5.12 Od kod vse to veš oziroma kdo ti je vse to povedal? ... 32
PRAKTIČNI DEL... 33
4 IZVEDBA PRAKTIČNEGA DELA ... 33
4.1 Predstavitev vrtčevskega igrišča ... 33
4.2 Predstavitev skupine ... 33
4.3 Cilji praktičnega dela ... 33
4.4 Analize posameznih dejavnosti ... 34
4.5 Rezultati in interpretacija rezultatov po izvedbi praktičnega dela... 53
4.5.1 Kaj misliš, da je drevo (po dejavnostih)? ... 53
4.5.2 Ali je drevo ţivo (po dejavnostih)?... 54
4.5.3 Zakaj misliš, da se nekatera drevesa imenujejo listavci (po dejavnostih)? ... 55
4.5.4 Kako oziroma s čim se hrani drevo (po dejavnostih)? ... 55
4.5.5 Ali veš, zakaj jeseni listi odpadejo z dreves (po dejavnostih)? ... 56
4.5.6 Kaj misliš, da se zgodi z odpadlim listjem (po dejavnostih)? ... 57
4.5.7 Kaj misliš, ali list boli, ko pade na tla (po dejavnostih)? ... 57
4.5.8 Ali so vsi listi enakih oblik (po dejavnostih)? ... 58
4.5.9 Ali imajo listi ţile (po dejavnostih)? ... 59
4.5.10 Ali imajo listavci plodove (po dejavnostih)? ... 60
4.5.11 Zakaj misliš, da potrebujemo drevesa (po dejavnostih)? ... 61
- iii -
4.5.12 Od kod vse to veš oziroma kdo ti je vse to povedal (po dejavnostih)?... 61
SKLEP ... 63
LITERATURA IN VIRI ... 65
PRILOGE... 68
KAZALO SLIK Slika 1: Tipi koreninskih sistemov ... 8
Slika 2: Prerez debla ... 9
Slika 3: Tipi skorje ... 9
Slika 4: Razraščanje sistemov poganjka ... 10
Slika 5: Delitev listne ploskve ... 11
Slika 6: Zgradba cveta ... 12
Slika 7: Prikaz ploda javorja, nagnoja in jesna ... 13
Slika 8: Proces fotosinteze ... 14
Slika 9: Prikaz plutaste plasti med pecljem in vejico ... 15
Slika 10: Primer listnih šišk... 16
Slika 11: Grafični prikaz dreves na vrtčevskem igrišču ... 33
Slika 12: Prenašanje bodic pravega kostanja ... 37
Slika 13: Plakat ... 38
Slika 14: Deklica spoznava lastnosti prečnega prereza debla ... 39
Slika 15: Otroka si pomagata pri odtisu drevesne skorje ... 40
Slika 16: Zapisovanje podatkov o meritvah ... 41
Slika 17: Merjenje obsega platane z objemom ... 41
Slika 18: Merjenje obsega platane z metrom ... 41
Slika 19: Risanje izmerjenih dolţin dreves ... 41
Slika 20: Vonjanje gnilega listja ... 42
Slika 21: Deček ustvarja odtis lista ... 44
Slika 22: Poskus izhlapevanja vode ... 45
Slika 23: Razvrščanje listov po obliki... 46
Slika 24: Razvrščanje plodov glede na obstoj bodic ... 47
Slika 25: Risanje najstarejšega drevesa na vrtčevskem igrišču ... 48
Slika 26: Skupno reševanje delovnega lista ... 49
Slika 27: Deček prerisuje liste in plodove ... 49
Slika 28: Otroci raziskujejo ţivali na igrišču ... 50
Slika 29: Ena izmed skupin je našla ptičje perje ... 51
Slika 30: Z otroki smo izmerili obseg drevesa ... 52
Slika 31: Deček v svojo kapo nabira različne plodove ... 52
Slika 32: Deklica se sladka s pravim kostanjem ... 53
- iv - KAZALO GRAFOV
Graf 1: Otroško pojmovanje drevesa. ... 22
Graf 2: Otroško razumevanje drevesa kot ţivega bitja. ... 22
Graf 3: Odgovori otrok, zakaj je drevo ţivo... 23
Graf 4: Odgovori otrok, zakaj drevo ni ţivo. ... 23
Graf 5: Otroško razmišljanje o pojmu listavec. ... 24
Graf 6: Otroško razmišljanje o prehranjevanju drevesa. ... 24
Graf 7: Otroško razmišljanje o tem, zakaj listje odpade z dreves. ... 25
Graf 8: Odgovori otrok na vprašanje, kaj se zgodi z odpadlim listjem. ... 26
Graf 9: Odgovori otrok na vprašanje, ali list boli, ko pade na tla... 26
Graf 10: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj list boli,ko pade na tla. ... 27
Graf 11: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj list ne boli, ko pade na tla. ... 27
Graf 12: Otroško razmišljanje o oblikah listov... 28
Graf 13: Otroško poznavanje oblik listov. ... 28
Graf 14: Odgovori otrok na vprašanje, ali imajo listi ţile. ... 29
Graf 15: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj listi imajo ţile. ... 29
Graf 16: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj listi nimajo ţil. ... 30
Graf 17: Otroško razmišljanje o obstoju plodov. ... 30
Graf 18: Otroško poznavanje plodov. ... 31
Graf 19: Otroško pojmovanje pomembnosti dreves. ... 31
Graf 20: Odgovori otrok na vprašanje, kje so pridobili informacije o listavcih. ... 32
Graf 21: Otroško pojmovanje drevesa (po dejavnostih). ... 53
Graf 22: Otroško razumevanje drevesa kot ţivega bitja (po dejavnostih). ... 54
Graf 23: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj tako misliš (po dejavnostih). ... 54
Graf 24: Otroško razmišljanje o pojmu listavec (po dejavnostih). ... 55
Graf 25: Otroško razmišljanje o prehranjevanju drevesa (po dejavnostih). ... 55
Graf 26: Otroško razmišljanje o tem, zakaj listje odpade z dreves (po dejavnostih)... 56
Graf 27: Odgovori otrok na vprašanje, kaj se zgodi z odpadlim listjem (po dejavnostih). ... 57
Graf 28: Odgovori otrok na vprašanje, ali list boli ko pade na tla (po dejavnostih). ... 57
Graf 29: Otroško razmišljanje o oblikah listov (po dejavnostih). ... 58
Graf 30: Otroško poznavanje oblik listov (po dejavnostih). ... 58
Graf 31: Odgovor otrok na vprašanje, ali imajo listi ţile (po dejavnostih). ... 59
Graf 32: Odgovori otrok na vprašanje, zakaj listi imajo ţile (po dejavnostih). ... 59
Graf 33: Otroško razmišljanje o obstoju plodov (po dejavnostih)... 60
Graf 34: Otroško poznavanje plodov (po dejavnostih). ... 60
Graf 35: Otroško pojmovanje pomembnosti dreves (po dejavnostih). ... 61
Graf 36: Odgovori otrok na vprašanje, kje so pridobili informacije o listavcih (po dejavnostih). ... 61
- 1 - UVOD
V današnjem času si ljudje zaradi prevladujočega načina ţivljenja premalokrat vzamemo čas za sprostitev in aktivnosti v naravi. Po napornem dnevu se ne malo ljudi usede pred računalnik ali televizor, da vsaj za trenutek pozabijo na stresne situacije, s katerimi se spopadamo vsak dan. Zraven posedejo še svoje otroke in tako skupaj preţivljajo popoldneve.
Zaposlena sem kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu in na vprašanje, kaj si včeraj popoldan počel doma, prevečkrat dobim odgovor: »Gledal sem televizijo,« ali »Igral sem igrice na računalniku.« Nekateri starši se ne zavedajo, kako močna je potreba otrok po gibanju in raziskovanju naravnega okolja, ki jih obdaja.
Dejstvo je, da pobeg v naravo, ki ponuja različne moţnosti za gibanje, ugodno vpliva na počutje ljudi. Ţe sam sprehod v naravi je zdravilo za dušo in telo. Ob tem lahko opazujemo okolico, ki je balzam za oči. Barve narave, ki se spreminjajo z letnimi časi, vplivajo na počutje ljudi in s tem ponujajo več ugodja kot televizor in računalnik. Kot potrjuje večina zdravstvenih raziskav, telesna aktivnost izboljšuje zdravje in podaljšuje ţivljenje.
Listavci so s svojo mogočnostjo in raznolikostjo za ţivljenje izrednega pomena. Dajejo kisik, hrano, zavetje in les. V okviru diplomske naloge sem se odločila organizirati dejavnosti, s katerimi smo z otroki, vedoţeljnimi raziskovalci, opazovali vrtčevsko igrišče, še posebej pa smo se dotaknili listavcev. Ker se v zadnjih desetletjih vse bolj poudarja pomen aktivne vloge otrok pri pridobivanju znanja, sem se odločila za konstruktivistični pristop poučevanja, ki poudarja, naj otroci sami, s svojo lastno aktivnostjo in samostojnim odkrivanjem pridobijo znanje.
Pričujoče diplomsko delo obravnava konstruktivistični pristop k učenju in raziskovanju, ter nekaj splošnih značilnosti listavcev, ki smo jih jeseni opazovali na vrtčevskem igrišču.
Empirična raziskava o otroških idejah je podprta s praktičnim delom, v katerem so predstavljene posamezne izvedene dejavnosti s skupino predšolskih otrok.
- 2 -
TEORETIČNI DEL
1 UČENJE
1.1 Pojmovanje učenja
Ţe v vrtcu je potrebno otroke spodbujati k učenju, saj le-to aktivira miselne procese, med drugim pa učenje preko igre pripravlja otroke na kasnejše šolsko učenje. Uradna in strokovna definicija učenja po Unescu se glasi: »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmoţnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev« (Unesco/Isced, 1993, po Marentič Poţarnik, 2000). Učenje je torej posledica interakcije posameznika z njegovim socialnim okoljem in ne fiziološke rasti oziroma razvoja, ki je deden.
Ob pojmu učenje večina ljudi pomisli na šolsko, transmisijsko učenje, ki za mnoge predstavlja dolgočasno sedenje ob knjigi ali zvezku ter ponavljanje zapisanih vsebin. Le-to pri večini učencev zbuja negativna čustva, kot so napor, nelagodje, dolgčas itd. Kljub povedanemu pa raziskave kaţejo, da je v Sloveniji ta oblika učenja in poučevanja še vedno prevladujoča, kar pomeni, da se gotovo znanje prenaša na učence (Marentič Poţarnik, 2000).
Učenje pa ne pomeni le strukturirano pridobivanje znanja, saj se lahko učimo hote ali nehote (na primer na gledališki predstavi). Ločimo torej vsakdanje, spontano učenje in šolsko učenje, med katerima obstajajo nekatere glavne razlike, ki sta jih opredelila Biggs in Moor (Biggs &
Moor, 1993, po Marentič Poţarnik, 2000):
Pri spontanem učenju je vsebina učencu pomembna, ga zanima, pri šolskem učenju pa gre za vsebine, ki so jih znanstveniki ovrednotili za edine pravilne, učenec pa se jih mora naučiti.
Vsakdanje učenje je povezano z ţeljo naučiti se (loviti ribe, voziti kolo ipd.), zato je motivacija visoka, pri šolskem učenju pa je motivacija nizka, saj učenec nima potrebe po sprejemanju abstraktnih vsebin.
V vsakdanjem učenju lahko prosimo druge ljudi za pomoč, v šolskem učenju pa se mentorski odnos teţko razvije.
V vsakdanjem učenju se uspeh meri po kakovosti naučene spretnosti, v šoli pa se meri z ocenjevalnimi testi in spraševanjem učiteljev.
Kot sem ţe omenila, je transmisijski način učenja za mnoge otroke dolgočasen in ne obrodi trajnejšega znanja. Pomembno je, da so otroci v procesu učenja miselno aktivni, kar pa nam ponuja aktivno učenje.
1.2 Aktivno učenje
Logično je, da je vsako otrokovo učenje aktivno. Prav gotovo pa ne moremo enačiti aktivnosti, kot so pisanje nareka, natančno učenje razlag iz zapiskov, odgovarjanje na vprašanja zaprtega tipa s postavljanjem odprtih vprašanj in iskanjem odgovorov, samostojnim
- 3 -
učenjem, skupinskim delom itd. Aktivno učenje je torej tisto učenje, ki otroka celostno, miselno in čustveno aktivira (Šteh, 2004). Pri aktivnem učenju ne gre za kopičenje oziroma sprejemanje ţe izdelanih spoznaj, temveč gre za samostojno raziskovanje, razmišljanje in posledično samostojno reševanje problemov.
Na predavanjih prof. Nade Turnšek smo omenili: »O aktivnem učenju oziroma poučevanju govorimo takrat, ko vzgojitelj oziroma učitelj namenoma uporablja takšne pristope, metode, tehnike, ki zagotavljajo čim višjo stopnjo otrokovega sodelovanja v procesu pridobivanja informacij, izkušenj in še zlasti v procesu nastajanja novega znanja, novih predstav in pojmov.«
Z aktivnim učenjem zagotavljamo večjo samostojnost otrok ter jim omogočimo, da nova spoznanja uporabijo za reševanje vsakodnevnih ali abstraktnih problemov, kar pa omogoča trajnejšo zapomnitev pojmov in informacij, trajnejše znanje. Zato si upam trditi, da je aktivno učenje učenje za prihodnost.
1.3 Aktivno učenje in igra
Igra je najpomembnejša dejavnost zgodnjega otroštva, saj pripravlja otroka na ţivljenje. Je spontana dejavnost, ki izhaja iz notranje potrebe, torej brez zunanje nujnosti. Otrok preko nje raziskuje svet, ki ga obdaja, hkrati pa razvija različne sposobnosti in si pridobiva izkustvo1 (Tomšič Čerkez & Zupančič, 2011). Igra zaposli celotno otrokovo osebnost, zato je aktivnega značaja.
Otrok preko igre razvija svoja čutila (tip, voh, sluh, okus ipd.), se uči govoriti, spoznava svoje zmoţnosti, uporablja mišice in jih pri tem čvrsti, razvija svojo motoriko in finomotoriko, pridobiva nadzor nad svojim telesom, razvija socialne odnose in samopodobo ter še mnogo drugega.
Igra za otroka pomeni delo, čeprav mnogi pojmujejo igro kot zabavo in ne kot učenje.
Marentič Poţarnik (2000) poudarja: »Igra pomeni v otroštvu najpomembnejši način otrokovega učenja in osnove za višje oblike učenja in razvoj mišljenja.«
Igra ima v obdobju otroštva nenadomestljivo vlogo, saj si z njo pridobiva izkustvo in spoznanja o svetu (Tomšič Čerkez & Zupančič, 2011). Z igro raziskuje okolico ter pridobiva nova spoznanja, ki jih nadgrajuje na predhodnih znanjih, izkušnjah, pojmovanjih.
V naslednjem poglavju bom opisala konstruktivistično obliko poučevanja, ki temelji na aktivnem poučevanju.
1.4 Konstruktivizem
Konstruktivisti so mnenja, da mora posameznik sam, s svojo lastno miselno aktivnostjo, zgraditi oziroma konstruirati svoje znanje, ne pa ga od nekoga sprejeti ali pa ga drugemu
1 Izkustvo je spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju.
- 4 -
posredovati. Konstruktivizem torej zahteva, da si vsak posameznik konstruira svoje znanje z lastnim naporom (Marentič Poţarnik, 2000).
Podobno ga je opredelil tudi prof. Krnel (1993), ki pravi: »Konstruktivizem izraţa idejo, da ljudje določamo svoje vedenje sami. To ni le odsev zunanjega sveta, temveč nastaja v dolgem procesu osebnih konstrukcij pojmov in razlag pojavov, kot posledica interakcije s fizičnim in socialnim okoljem. Proces poteka od oblikovanja pojmov, pojma števila, pa do oblikovanja abstraktnih pojmov.«
Začetki konstruktivizma so v kognitivizmu, saj je ţe kognitivni psiholog David Ausubel pri konstrukciji znanja izhajal iz hierarhične strukture znanja in trdil, da se pridobljeni pojmi povezujejo v sisteme (Krnel, 1993). Poudarjal je bistven vpliv človekovega obstoječega znanja na to, kako se bo kdo učil novih vsebin, kako uspešno jih bo priklical (Marentič Poţarnik, 2000).
Konstruktivisti so se povzpeli korak dlje. Švicarski biolog Jean Piaget je konstruktivizem opredelil z načeli asimilacije, akomodacije in uravnoteţenja. Vključevanje izkušenj v obstoječe okvire, ki jih prilagajamo obstoječemu znanju, označuje proces asimilacije. Na podlagi novo sprejetih spoznanj, se obstoječe strukture spreminjajo in bogatijo. Ta proces imenujemo akomodacija. Da pa bi dosegli višjo stopnjo znanja, je potrebno uravnoteţenje obeh procesov. Logične strukture si sledijo od predoperacionalne stopnje preko stopnje konkretnih operacij do abstraktnega mišljenja (Labinowicz, 1989, po Krnel, 1993).
Socialni konstruktivizem pa je prispeval spoznanje, da je za učenje bistvenega pomena dialog, moţnost spraševanja, sprotnega preverjanja smisla in lastnih domnev v skupini, da učenje ni samoten, individualni proces, ki poteka v posamezniku.
Za razliko od Leva Semjonoviča Vigotskiga, ki je dajal prednost socialnim interakcijam med otrokom in odraslim, je Piaget poudarjal dialog med vrstniki (Marentič Poţarnik, 2000).
Nasprotujeta si tudi v razmišljanju glede dejavnikov, ki vplivajo na razvoj mišljenja, saj je Piaget pripisoval velik vpliv dednosti, Vigotski pa je zagovarjal idejo, da ima na razvoj otroka večji vpliv okolje (Overall, 2007).
1.5 Konstruktivistični pristop poučevanja v začetnem naravoslovju
Konstruktivistično poučevanje je sicer precej široko, vendar je osredotočeno na naravoslovje in matematiko, od tu pa se širi tudi na druge vsebine pouka (Krnel, 2004). Otroci konstruirajo pojme ne glede na to, ali se bodo naravoslovja učili ali ne. Pomembno pa je, da ideje nastanejo na podlagi opazovanj ali z opravljenim poskusom, sicer lahko pride do naivnih, neproduktivnih verovanj in razlaganj. Pri naravoslovnih predmetih kot so kemija, biologija in fizika, lahko pri razvijanju osnovnih pojmov in znanstvenih metodah dela hitro pride do kratkega stika, saj so vsebine preveč abstraktne. Otroci zato ne najdejo povezav med intuitivnimi pojmi in novo snovjo, kar pa povzroči zmedo in zavračanje naravoslovnih ved (Krnel, 1993). S konstruktivističnim pristopom poučevanja skušamo otrokom naravoslovje
- 5 -
čim bolj pribliţati, zato je zasnovano na treh stopnjah: Eliciatija ali odkrivanje otroških zamisli, intervencija ali učni poseg in uporaba novih zamisli (Krnel, 2004) .
Elicitacija ali odkrivanje otroških idej. Na prvi stopnji z različnimi pristopi, metodami zbiramo ideje otrok. Ta proces pa ni pomemben samo za učitelja, temveč tudi za otroke, saj so otroci primorani poiskati odgovor na zastavljeno vprašanje, ga skušati osmisliti in izraziti (Krnel, 1993).
Za odkrivanje otroških idej so priporočljive slednje metode:
risanje,
pisanje kratkih stavkov,
pogovor z učenci,
odprti tip vprašanj,
tehnika miselnega viharja,
risanje miselnih vzorcev,
drugo (Krnel, 2004).
Jaz sem v svoji diplomski nalogi za zbiranje otroških idej in mnenj uporabila anketo.
Intervencija ali učni poseg. »Predznanje je izhodišče za načrtovanje učnega posega, ki naj rekonstruira obstoječe ideje. Pouk pogosto temelji na kognitivnem konfliktu, to pomeni, da situacijo organiziramo tako, da učenec ugotovi, da njegovo pojmovanje ni ustrezno.«
(Marentič Poţarnik, 2000). Pri mlajših otrocih je kognitivni konflikt navadno organiziran tako, da izvedejo poskus, katerega rezultat je v nasprotju z njihovimi zamisli. Za starejše otroke je primeren socialno kognitivni konflikt, gre za soočanje različnih mnenj. Novo zanje ne nastaja le s fizičnim okoljem, temveč v interakciji z ostalimi otroki in učitelji (Krnel, 2004).
Uporaba novih zamisli. Otrokom je potrebno nuditi pomoč, da spremembe o svojih pojmih ubesedijo in jih tudi dokumentirajo (Marentič Poţarnik, 2000).
Kaj pa pravzaprav so pojmi? Marentič Poţarnik (2000) dalje razlaga, da z izjemo lastnih imen skoraj vsaka beseda v našem sporazumevanju označuje pojem, čeprav večina ljudi pojme povezuje s samostalniki, ki označujejo abstraktne pojme (na primer ljubezen, svoboda, sovraštvo ipd.). Pri otrocih je razvoj pojmov močno povezan z razvojno stopnjo mišljenja.
Pojme se učijo oblikovati samostojno, s samostojnim odkrivanjem ali pa jih pridobijo od odraslih v procesu asimilacije in akomodacije na osnovi spraševanja in besednih razlag.
Navadno pridobivajo pojme in besedne izraze vzporedno. Prvi pojmi so nejasni in netočni, preozki ali preširoki (ptič je na primer vse, kar leta), abstraktne pojme pa si razlagajo na osnovi konkretnih izkušenj (bolan je, če mora biti v postelji).
Učenje bo uspešno, če bo otrok s poskušanjem, z opazovanjem, s samostojnim miselnim delom zgradil svoj pomen pojma.
- 6 -
Krnel (1993) meni, da lahko glede na zunanje okoliščine ločimo nekaj vrst naravoslovnih pojmov:
intuitivne pojme,
napačne pojme,
znanstvene pojme.
Najprej nastajajo intuitivni, nato napačni in na koncu znanstveni pojmi.
Intuitivno pojmovanje se pojavi ţe zelo zgodaj. Intuitivni pojmi so spontani in nastajajo z osebno razlago izkušenj. Potrebno jih je preverjati, saj se drugače lahko ohranijo tudi, ko otroci odrastejo. So produkt lastnih razmišljanj in izkušenj, zato se zdijo smiselni in niso v nasprotju z ostalo pojmovno strukturo, ker iz nje izhajajo. Značilnost intuitivnih pojmov je večja širina, kot jo imajo znanstveni pojmi, so pa pogosto dobra osnova za razvoj znanstvenih pojmov, saj so univerzalni.
V članku Kaj početi z idejami otrok – konstruktivizem v začetnem naravoslovju (2004), je profesor Krnel zapisal nekaj prednosti uporabe intuitivnih pojmov, ki jih je povzel po Naylorju in Keoghu (2000). Ena iz med prednosti je, da omogočajo izraţanje lastnih predstav o nečem, kar pomeni, da otrok sam izrazi tisto, kar si predstavlja pod določenim pojmom. Le to spodbudi razpravo med učenci, saj ima vsak svoje razmišljanje o določenem pojavu. Prav zato je motivacija na visoki ravni, otroci pa obenem razvijajo tudi jezik in med seboj povezujejo različne naravoslovne pojme.
Za intuitivnimi pojmi nastajajo napačni pojmi, ki niso bili nikoli docela osvojeni in se pojavljajo kot napačni na testih znanja, in pa znanstveni pojmi, ki so nadgradnja intuitivnih pojmov ter so javno zapisani v obliki strokovnih člankov ali učbenikov (Krnel, 1993).
1.6 Učenje v vrtcu
Vrtec je vzgojno-izobraţevalna ustanova in ţe samo ime pove, da poleg vzgoje zagotavlja tudi izobraţevanje otrok. Javni vrtci v Sloveniji, ki izvajajo dnevni program, se pri oblikovanju programov in načrtovanju dejavnosti ter vsebin na posameznem področju zgledujejo po kurikulumu.
»Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah, predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih, kot tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraţevanja. Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje delo v vrtcih.« (Bahovec et al., 2004)
Kurikulum za vrtce (2004) poleg ciljev in načel vključuje tudi dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja: gibanje, jezik, umetnost, druţba, narava in matematika. Vzgojitelj mora pri svojem delu vsebine in dejavnosti med seboj povezovati, dopolnjevati, pri tem pa so jim v pomoč tudi različni priročniki. Pri svojem delu ne sme zanemariti nobenega področja
- 7 -
dejavnosti, saj so vsa pomembna za celosten razvoj otroka. Kljub vsemu pa moramo upoštevati dejstvo, da ima vsak vzgojitelj svoja interesna področja. Moje interesno področje dejavnosti je narava, in prav zato sem se odločila za pisanje diplomske naloge iz tega področja. Narava je posebno področje, ki temelji na pridobivanju izkušenj z ţivimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju (Bahovec et al., 2004). Tak prostor nam v vrtcu Mladi rod ponuja vrtčevsko igrišče. Na njem otroci opazujejo listavce, ki s svojimi značilnostmi ponujajo moţnosti za aktivno učenje in oblikovanje z naravo povezanih pojmov.
2 LISTAVCI
2.1 Ţivljenjski prostor listavcev
Gozd je naravna ţivljenjska zdruţba in ekosistem iz strnjenega sestoja dreves ter določenih drugih rastlinskih in ţivalskih vrst, ki nastane zaradi posebnih podnebnih in talnih razmer.
Gozdovi so najobseţnejši in biološko najproduktivnejši ekosistem na Zemlji (Strgar, 2002).
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (2012) je Slovenija deţela gozdov, saj le-ti pokrivajo 58,5 % naše domovine. Glede na drevesne vrste je gozd lahko listnat, iglast ali mešan. Drevesa pa ne rastejo le v gozdu, temveč tudi v mestih. Oven (2000) navaja, da drevesa bistveno prispevajo h kvaliteti ţivljenja v urbanem okolju. Med pomembnimi ekološkimi funkcijami mestnega drevja so zagotovo zviševanje relativne zračne vlaţnosti, zniţevanje temperature zraka in hitrosti vetra, ustvarjanje sence ter filtracija prahu.
Drevesa v mestu rastejo v neugodnih in utesnjenih razmerah, ki lahko preprečujejo normalen razvoj celega drevesa ali njegovih delov in pogosto fiziološko oslabijo drevo do te mere, da odmre (Oven, 2000). Ljudje smo odgovorni za pravilno vzgojo, nego in skrb za drevesa, ki rastejo v mestih, saj smo jih prenesli v mesta in jim s tem spremenili način, kako rastejo. Skrb za drevesa je potrebno razvijati ţe pri najmlajših otrocih, saj so le-ti snovalci naše prihodnosti, v kateri lahko pričakujemo še večje krčenje in uničevanje dreves oziroma gozdov za potrebe človeštva. Zato je še pomembneje, da ţe pri najmlajših otrocih ozavestimo pomen rastlin za obstoj sveta. Po mojem mnenju je to še pomembneje razvijati pri otrocih, ki ţivijo v mestih, saj imajo manj stika z naravo.
2.2 Deli listavcev 2.2.1 Korenine
Brus (2005) opredeljuje korenino kot podolgovat podzemni organ, ki rastlino pritrjuje v podlago. Drevesa so največje rastline, zato mnogi mislijo, da njihove korenine prodrejo globoko v tla. Je ţe res, da imajo korenine neomejeno dolţinsko rast, vendar le-te navadno segajo v globino le 2 metra ali manj, v širino pa se lahko razrastejo toliko, kolikor je drevo visoko. Na razvoj korenin močno vplivajo talne razmere, kot so globina, struktura, zračnost, rodovitnost, vlaţnost in temperatura tal. Drevo mora imeti na razpolago dovolj prostora in druge ţe omenjene pogoje, da lahko razvije zase značilen koreninski sistem. Razlikujemo tri
- 8 -
različne koreninske sisteme, ki so prikazani na Sliki 1, in sicer koreninski sistem z glavno korenino, srčast koreninski sistem in plitev koreninski sistem.
Slika 1: Tipi koreninskih sistemov
Vir: Brus, 2005.
Zasnova korenin se oblikuje ţe v semenu. Ob kalitvi prva predre semensko lupino in začne navpično rasti v podlago. Navadno se iz prve korenine, ki prodre iz semena, razvije glavna korenina, ki skupaj s stranskimi koreninami tvori koreninski sistem. Na konceh korenin so koreninski laski, vsak od njih je ena sama celica, ki ţivijo le nekaj dni in vedno znova nastajajo, njihova naloga pa je, da črpajo vodo in rudninske snovi.
Korenine imajo različne funkcije oziroma naloge. Kot sem ţe zgoraj omenila, korenine vpenjajo drevo v tla in mu dajejo oporo. Svojo moč izkazujejo s tem, da v različnih vremenskih razmerah drevo obranijo pred izruvanjem oziroma uničenjem. Ob močnem vetru in neurju, ali pri obremenitvi s snegom, ki prekrije deblo in veje, morajo korenine prenesti velike sile. Korenine so pomembne tudi zato, da drevo oskrbujejo z vodo in v njej raztopljenimi rudninskimi snovmi, ki so nujno potrebne za rast in ţivljenje drevesa.
2.2.2 Deblo
Deblo je drevesni organ, ki povezuje med seboj korenine in krošnjo. V zgornjem delu se razrašča v višino in širino z vejami. Deblo ima pomembne funkcije. Ena iz med teh je, da daje drevesu oporo in trdnost, da preţivi močne sunke vetra in deţja (Cuerda, 2006).
Burnie (1990) navaja, da so pod drevesno skorjo tokovi, po katerih se prenaša voda in v vodi raztopljene rudninske snovi po deblu navzgor in rezervna hranila iz listov navzdol. Deblo je iz lesa, obdaja pa ga drevesna skorja, ki ima zelo pomembno vlogo in je najbolj zunanji del debla. Je koţa drevesa, ki ščiti notranjost debla, to je les, pred zunanjimi vplivi, kot so na primer mraz, veter, deţ, vročina in ţivali. Notranjo plast, ki se imenuje kambij, sestavljajo deljive se ţive celice in tako nastaja na tisoče novih celic. Celice odmrejo, če je oskrba z vodo in sokovi onemogočena. Ko odmrejo, postane lubje učinkovita zaščita zoper zunanje vplive.
V notranjosti debla je tudi beljava, ki je sestavljena iz ţivih celic, in črnjava, ki je sestavljena preteţno iz mrtvih celic. Branika je letna prirastna plast, praviloma nastane ena letno. Prerez debla prikazuje Slika 2.
- 9 -
Slika 2: Prerez debla
Vir: Burnie, 1990.
Oblika, barva in debelina skorje so dober razpoznavni znak za določanje vrste drevesa, saj so dedne. Skorja mladih dreves je navadno gladka, s starostjo pa praviloma razpoka. Po obliki je lahko gladka, vzdolţno, prečno ali mreţasto razpokana in razbrazdana, kot prikazuje Slika 3.
Razlikujejo se tudi po barvi, ki je lahko siva, črna, rdečkasta, zelena ali rjava (Brus, 2005).
Slika 3: Tipi skorje
Vir: Brus, 2005.
2.2.3 Krošnja
Vse veje skupaj tvorijo krošnjo. Brus (2005) navaja, da je oblika krošnje dedna in da je močno odvisna od okolja, v katerem drevo raste. Če bo imelo drevo dovolj prostora, da se razraste, bo razvilo svojo značilno krošnjo, če pa se bo moralo drevo prilagoditi različnim razmeram, bo krošnja verjetno ozka ali niţja. Oblika drevesne krošnje je lahko jajčasta, okrogla, nepravilna, deţnikasta, stebrasta ali stoţčasta.
Krošnja ponuja ţivljenjski prostor različnim ţivalim, kot so na primer ptiči, veverice, različne ţuţelke ipd. Kotar (2005) pa pravi, da ima krošnja izredno pomembno funkcijo, saj omogoča stalen pretok vode iz tal preko korenin, debla, vej in lista v atmosfero, pri tem pa transportira v vodi raztopljene rudninske snovi iz tal v listje.
- 10 - 2.2.4 Vejice in brsti
Tako kot za ostala ţiva bitja je tudi za rastlino rast zahtevno opravilo. Iz brstov se vsako leto razvijejo novi poganjki. Med vejami in poganjki ni enotno definirane meje, vsaj ne pri lesnatih rastlinah. Poganjki so enoletne še neolesenele vejice, dvoletne ali triletne poganjke pa ţe lahko poimenujemo vejice. Poganjki se lahko razraščajo monopodialno ali simpodialno, kar je razvidno iz Slike 4 (Brus, 2005). Razrast debla je monopodialna, kadar je os glavnega poganjka navpična, veje pa izraščajo obstransko (na primer jelka, smreka, bukve, topoli ipd.).
O simpodialni razrasti pa govorimo, ko glavne osi ni več in rast poteka z razraščanjem stranjskih poganjkov, kot na primer kostanj, lipa, hrasti ipd. (Cuerda, 2006).
Slika 4: Razraščanje sistemov poganjka
Vir: Brus, 2005.
S podaljševanjem dela stebla, korenin in vej kopenske rastline rastejo v dolţino. Vsi poganjki se razvijejo iz popkov ali brstov, lahko so stranski ali glavni. Brst je rastni vršiček in je zasnova listnega ali cvetnega poganjka. Obdan je z listnimi zasnovami in mladimi listi. Tem bolj so listne zasnove oddaljene od rastnega vršička, vse večje postajajo ter se razvijajo v mlade liste (Brus, 2005).
Rastlina potrebuje za rast svetlobo in toploto. Zaradi pomanjkanja teh dveh pogojev se rast pozimi pri večini listavcev zaustavi. Brste, ki čez zimo mirujejo, imenujemo zimski brsti.
Lesnate rastline jih oblikujejo ţe poleti ali jeseni, spomladi pa začne drevo hitro rasti. Za prezimitev so zimski brsti zaščiteni z usnjatimi, smolnatimi in dlakavimi majhnimi listi brez klorofila, v notranjosti brsta pa so shranjene snovi, ki jih drevo spomladi potrebuje za hitro rast (Burnie, 1990). Če se deblo ali veja poškoduje ali odlomi, odţenejo tako imenovani speči ali nadomestni brsti (Martinčič et al., 2007).
2.2.5 List
List je stranski, navadno sploščen izrastek iz stebla (Martinčič et al., 2007). Listi listavcev imajo veliko listno ploskev in opravljajo fotosintezo. Na steblu ali vejah so razporejeni tako, da ujamejo kar največ svetlobe.
- 11 -
Rast listov je omejena, kar pomeni, da zrastejo do določene velikosti. Opravljajo določene naloge, jeseni pa listje propade. Med listavci so listi najpogostejši razlikovalni znak med vrstami (Brus, 2005). V nadaljevanju sledi delitev listne ploskve, ki je prikazana tudi na Sliki 5. List je razčlenjen v listno ploskev, listni pecelj in listno dno. Listna ploskev predstavlja večino površine lista. Zgornja stran je temnejša, spodnja pa svetlejša. Obe sta zaščiteni s kutikulo, ki preprečuje izhlapevanje vode, notranjost listne ploskve pa je prepredena z listnimi ţilami, ki jo oskrbujejo z raztopljenimi organskimi in anorganskimi snovmi, obenem pa ji dajejo trdnost in oporo (Brus, 2005). Listni pecelj je nosilec listne ploskve. List s pecljem je pecljat, brez peclja pa sedeč (Martinčič et al.). Cuerda (2006) še dodaja, da je naloga listnega peclja prevajanje anorganskih in organskih snovi med listno ploskvijo in steblom oziroma poganjek. Z listnim dnom se list pritrja na steblo ali vejo (Cuerda, 2006).
Slika 5: Delitev listne ploskve
Vir: Brus, 2005.
Listno ploskev pa lahko tudi členimo. Členjenost listne ploskve po Brusu (2005):
Enostavni listi: imajo en pecelj in celo listno ploskev in z rastline odpadejo kot celota.
Krpati listi: listna ploskev ima izraţene krpe, zareze med njimi niso globlje od 1/3 širine lista.
Nadalje se delijo na pernato krpate, pri katerih listne krpe in stranske ţile izhajajo iz osrednje ţile (večina hrastov), in dlanasto krpate, pri katerih listne krpe in ţile izhajajo iz dna listne ploskve (večina javorjev).
Deljeni listi: listna ploskev ima izraţene krpe, zareze med njimi so globlje od 1/3 širine lista.
Nadalje se delijo na pernato deljene, pri katerih krpe in stranske ţile izhajajo iz osrednje ţile, in dlanasto deljene, pri katerih listne krpe in ţile izhajajo iz dna listna ploskve.
Sestavljeni listi: so na skupnem peclju in imajo 3 ali več lističev, ki so gibljivi in lahko odpadejo vsak zase. Ločimo:
pernato sestavljene, pri katerem so lističi parno nameščeni na listnem vretenu,
lihopernato sestavljene, pri katerem je na koncu listnega vretena nameščen še en listič (veliki jesen),
- 12 -
sodopernato sestavljeni, kjer končnega lističa ni ali pa je preobraţen v listno vitico,
dvakrat sestavljeni listi, na katerih so namesto lističev nameščeni manjši sestavljeni listi,
dlanasto sestavljeni, pri katerih vsi listi prstasto rastejo iz enega mesta na skupnem peclju (divji kostanj).
Brusova členjenost listne ploskve je zelo natančna in za predšolskega otroka teţko razumljiva, zato sem se pri delu z otroki opirala na Burnia (1990), ki liste deli na enostavne in sestavljene.
Enostavni so vsi listi, ki imajo celo listno ploskev na enem peclju, sestavljeni pa so tisti, ki imajo na istem peclju več listov.
2.2.6 Cvet
Je kratek poganjek z omejeno rastjo, ki nosi razmnoţevalne organe (Brus, 2005). Cvetna os je skoraj vedno omejene rasti. Sestavljajta jo cvetni pecelj in cvetišče. Navadno je kratka, razširjena in vrečasto oblikovana. Cvetni listi so cvetno odevalo, prašniki in plodni listi, ki gradijo pestiče in sluţijo za razmnoţevanje. Cvetno odevalo sestavljajo zunanji čašni listi, ki so zeleni in varujejo notranje dele cveta, predno se ta odpre, ter venčni listi, katerih naloga je, da privabljajo ţuţelke in druge opraševalce. Prašniki so moški spolni organi, ki so sestavljeni iz prašnične niti in prašnice. Deli pestiča so plodnica, nitasti vrat in brazda. Zgradbo cveta nam prikazuje spodnja Slika 6. V plodnici pestiča so semenske zasnove. Cvetovi so lahko dvospolni, kar pomeni, da imajo v istem cvetu razvite prašnike in pestič, in enospolni, kar pomeni, da imajo razvite samo prašnike ali samo pestič (Podobnik & Devetak, 1997).
Slika 6: Zgradba cveta
Vir: Cuerda, 2006.
Oprašitev je prenos cvetnega prahu (peloda) s prašnikov na brazdo pestiča. Rastline, ki jih oprašujejo ţuţelke, kot so metulji, čebele, čmrlji, imenujemo ţuţkocvetke. Venčni listi so barviti, cvetovi dišeči, cvetni prah pa je pogosto lepljiv. Ko se ta prilepi na ţuţelko, ga nehote in nevede prenese na brazdo drugega cveta. Vetrocvetke pa so tiste rastline, ki jih oprašuje veter. Cvetovi so brez odevala, ne dišijo, vendar pa proizvajajo veliko več cvetnega prahu.
Med vetrocvetke sodijo trave in grmi in številna drevesa (Kordiš, 1996).
- 13 -
Zrno cvetnega prahu poţene z brazde oprašenega cveta skozi vrat pestiča do semenske zasnove v plodovnici cevko – pelodov mešiček. Po njem potuje semenčica do jajčeca. Obe spolni celici se zdruţita v eno, to imenujemo spojek. Ko se obe spolni celici zdruţita, pride do oploditve. Iz oplojenega jajčeca se razvije zarodek nove rastline, iz okoliškega tkiva pa rezervna hrana zanj. Ločimo spolno in nespolno razmnoţevanje. Pri spolnem razmnoţevanju gre za razmnoţevanje s semeni, pri nespolnem razmnoţevanju pa se rastlina lahko razmnoţuje tudi z drugimi deli telesa (gomolj, čebulica, id.) (prav tam).
2.2.7 Plodovi in semena kritosemenk
Plod se razvije iz plodnice, včasih tudi iz drugih cvetnih delov. Le-ta do zrelosti obdaja semena z osemenjem in jih varuje, zrela pa raznaša (Devetak & Podobnik, 1997). Spodnja Slika 7 prikazuje različne plodove. Seme je rastlinski zarodek, obdan s hranilnim tkivom in semensko lupino, ki nastane iz ovojev semenske zasnove (Brus, 2005).
Slika 7: Prikaz ploda javorja, nagnoja in jesna
Vir: Burnie, 1990.
Merila za razvrščanje plodov so različna. Razlikujemo sočne plodove (na primer jabolka, hruške), pri katerih semena obdaja sočno tkivo, in suhe plodove (na primer oreški), pri katerih je ovoj okrog semena ob zrelosti suh. Lahko jih delimo tudi po tem, ali se osemenje ob dozorelosti semen odpre in se le-ta širijo sama ali pa se osemenje in seme širita skupaj. Prve imenujemo sejalni plodovi (na primer fiţol), druge pa zaprti plodovi (na primer jagode, oreščki). Lahko jih delimo tudi glede na število semen, ki jih vsebujejo. Mnogosemenski plod je na primer jabolko, enosemenski plod pa je na primer oreh (Devetak & Podobnik, 1997).
2.3 Procesi v drevesu 2.3.1 Fotosinteza
Rastlina sprejema iz okolja v vodi raztopljene rudninske snovi in plin ogljikov dioksid. Voda z mineralnimi snovmi priteka v liste po ţilah, ogljikov dioksid pa vstopa skozi listne reţe. V klorofilnih zrncih se voda in ogljikov dioksid spajata v grozdni sladkor. Nastaja tudi kisik, ki izhaja skozi listne reţe v zrak. Sladkor nastaja v rastlinah le podnevi, saj za spajanje potrebuje energijo, ki jo dobi od sonca. Celoten postopek imenujemo fotosinteza, kar pomeni spajanje s
- 14 -
pomočjo sonca. Fotosinteza poteka le v zelenih rastlinah, zato so edine, ki proizvajajo hrano zase, s tem pa posredno tudi za vsa druga ţiva bitja, ki se z njimi hranijo. Obenem pa rastline v ozračje proizvajajo velike količine kisika, ki ga za ţivljenje potrebujemo vsa ţiva bitja, zato so nujno potrebne in neprecenljive (Kordiš, 1996). Na spodnji Sliki 8 je ponazorjen proces fotosinteze.
Slika 8: Proces fotosinteze
Vir: Krnel, D., Bajd, B., Oblak, S., Glažar, S. A., Hostnik, I., 2009.
2.3.2 Transpiracija
V leksikonu Biologija (2002) je transpiracija opredeljena kot oddajanje vodne pare iz ţivega bitja. Rastlina jo uravnava s stopnjo odprtosti listnih reţ, ki so pri listih praviloma na spodnjih ploskvah. S transpiracijo se rastline in ţivali (pa tudi ljudje) ohlajajo preko telesne površine in s tem preprečujejo pregretje.
2.3.3 Odpadajoče listje
V zimskem času pri temperaturah pod lediščem voda v zemlji zmrzne. Drevesne korenine zmrznjene vode ne morejo črpati, zato jeseni večina listavcev svoje liste odvrţe in se s tem zavaruje pred zimsko sušo. Drevesa bi namreč pozimi odmrla zaradi pomanjkanja vode, pa če bi še tako malo vode izhlapelo iz listov (Cuerda, 2006). Tistim listavcem, ki svoje liste odvrţejo, pravimo listopadna drevesa. Listavce, ki listov ne odvrţejo, imenujemo zimzelena drevesa. Zimzelena drevesa (na primer boţji les) so zaščitena s trdo povoščeno plastjo, ki prekriva liste in s tem onemogoči izgubljanje prevelike količine vode (Harlow & Morgn, 1995).
Liste obarva klorofil in preden pri listopadnih drevesih odpadejo, se obarvajo v različne jesenske barve (rumena, oranţna, rdeča, rjava). Poleg klorofila imajo drevesa še pomoţna barvila, ki bolje vsrkajo sončno svetlobo, energijo pa prenesejo na klorofil. Pomoţna barvila so: karotinoidi (oranţni, rumeni ali rdeči), ksantofili (rumeni) in antociani (škrlatni in modri) (Burnie, 1990). Jeseni, preden drevesa odvrţejo liste, zmanjšajo dovod vode iz korenin do krošnje ter odstranijo klorofil iz listov. Še prej pa pripravijo popke za nove liste, ki bodo
- 15 -
odgnali spomladi (Cuerda, 2006). Med pecljem in vejico pa nastane plast plute, ki prekine povezavo med listom in celotno rastlino, kot je prikazano na Sliki 9 (Burnie, 1990).
Slika 9: Prikaz plutaste plasti med pecljem in vejico
Vir: Burnie, 1990.
Odpadlo listje prekrije tla. Prične razpadati in spremeni prvotno obliko. Listi so zgrajeni iz organskih snovi, zato pričnejo razpadati in se razkrajati. Rastlinski in ţivalski odpadki v prsti tvorijo humus, ki je potreben za začetek novega cikla (Cuerda, 2006).
2.4 Ţivljenje med listjem
Z odpadlim listjem nastaja stelja, v kateri se skriva mnogo ţivali. Ţivali razkrajajo liste in vejice, s tem pa nastaja kompost (Harlow & Morgan, 1995). V odpadlem listju ima deţevnik izredno pomembno vlogo, saj zvleče odpadlo listje pod zemljo, tako so rudninske snovi koreninam dosegljive. Z deţevnikovim premikanjem nastajajo rovi, po katerih kisik laţje pride do korenin. Ţivali pa se ne skrivajo le v stelji, ampak ţivijo tudi na drevesu. Drevo predstavlja dom številnim ptičem, sesalcem, ţuţelkam, metuljem ipd. (Burnie, 1990).
Ţal pa ţivali drevesom povzročajo tudi veliko škode. V onesnaţenem okolju, predvsem v mestih, glive pogosto napadejo listje. Okuţene površine počrnijo in se povečajo, s časom pa se pojavi vedno več madeţev, ki do jeseni lahko prekrijejo ţe polovico lista. Poznamo tudi več vrst šišk, ki nastajajo zaradi obrambe drevesa pred drobcenimi osami. Šiške se razvijejo tako na listih kot na vejah. Primer listnih šišk prikazuje Slika 10. Veliko škodo pa povzročajo tudi ţuţelke, metulji, hrošči in gozdne ţivali (Burnie, 1990). Različne gozdne ţivali se hranijo z listi in plodovi, ob enem pa drevesa poškodujejo tudi, ko si ob deblo čistijo in drgnejo rogovje (srnjad), ko ob deblo drgnejo svoj koţuh (medved) in glodajo lubje na vejah, poganjkih ali deblu (zajec, veverica) (Tarman, 1998).
- 16 -
Slika 10: Primer listnih šišk
Vir: Burnie, 1990.
2.5 Vrste listavcev na vrtčevskem igrišču
Na vrtčevskem igrišču imamo veliko število različnih rastlin, kot so drevesa, grmičevje, trave, roţe in zelišča. Med drevesnimi vrstami prevladujejo listavci, nekaj pa je tudi iglavcev.
2.5.1 Breza (Betula pendula Roth.)
Navadna breza je do 30 metrov visoko drevo, ki ima dokaj tanko deblo, saj meri le do 0,6 metra. Breza je listopadno drevo, kar pomeni, da ji jeseni listje odpade. Njena krošnja je redka in pogosto nepravilnih oblik. Skorja oziroma lubje na deblu in debelejših vejah je bele barve, s starostjo pa v spodnjem delu potemni. Za brezo je značilno, da skorja poka in se kroţno lušči v horizontalnih trakovih, ker so plasti plutastih celic tanke in slabo raztegljive.
Koreninski sistem je plitev, to pomeni, da so korenine plitvo pod površjem in da se močne stanske korenine razraščajo na vse strani, iz teh pa navzdol še tanjše korenine. Veje so v mladih letih povešene, na njih pa rastejo enostavni, od 4 do 7 centimetrov dolgi in od 2 do 4 centimetre široki listi, ki so rombastih oblik. Navadna breza je enodomna in vetrocvetna vrsta, to pomeni, da ima moške in ţenske cvetove na isti rastlini ter da njene plodove raznaša veter.
Iz cvetov se razvijejo mačice, ki julija oziroma avgusta dozorijo. Moške mačice so do 6 cm dolge in viseče, ţenske pa do 2 centimetra dolge in pokončno stoječe. Mačico sestavlja do 2 milimetra veliko rjavo seme, ki je lahko, zato ga raznaša veter (Burs, 2005).
2.5.2 Divja češnja (Prunus avium (L.) L.)
Tudi divja češnja je listopadno drevo, ki zraste v višino do 20 metrov, obseg debla pa meri pribliţno 0,5 metra. Mlado deblo je gladko, sivorjavo, lepo izraţeno do vrha krošnje, s starostjo pa lubje močno razpoka. Koreninski sistem je srčast (šopast), kar pomeni, da glavna korenina hitro preneha rasti, poleg nje pa se začnejo v vse smeri razraščati tudi stranske korenine, ki so zelo močne. Do 12 centimetrov dolgi in do 5 centimetrov široki listi so enostavni, jajčaste oblike, po robu pa so neenakomerno naţagani. Oţiljenost listne ploskve je pernata. Jeseni se listi na drevesu obarvajo rdečkasto do rumenkasto in nato odpadejo.
Odpadlo listje na tleh razpada in s tem bogati gozdna tla, kar pa pripomore k večji
- 17 -
rodovitnosti prsti. Je enodomna rastlina in ţuţkocvetna vrsta, ki se razmnoţuje s semeni. Plod divje češnje so okrogle, 1 centimeter debele, rdeče češnje, ki imajo v sredini koščico z gladko površino. Češnje visijo na dolgih pecljih, so trpko sladkega okusa in dišijo. Plodovi so izredno pomembni v prehrani ptic, le ti predstavljajo dragocen vir hrane. Seme v koščici, ki je potovalo skozi ptičji ţelodec vzklije ţe prvo pomlad, medtem ko mora drugo seme na gozdih tleh preţiveti vsaj eno leto, preden poţene kalček. Pri temu procesu so pomembne predvsem večje ptice, kot so vrane, saj pogoltnejo koščico s češnjo vred, manjše ptice pa le skljuvajo rdeče meso. Češnjevina je lep in priljubljen les, zato ga mnogi mizarji uporabljajo za izdelavo pohištva, primeren pa je tudi za izdelavo glasbil (Brus, 2005).
2.5.3 Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.)
Divji kostanj je zaradi svojih estetskih značilnosti dolgo časa veljalo za najlepše drevo med listavci, danes pa ga zaradi rjavih madeţev na listih, ki jih povzroča kostanjev listni zavrtač2, skoraj ne sadijo več. Ţalostno je dejstvo, da je divji kostanj včasih krasil grajske vrtove, parke in drevorede, danes pa ga po večini sadijo le v gostilnah in pivnicah, zaradi široko razvejane krošnje, ki nudi obilo sence. Divji kostanj ima številne zdravilne učinke, zato ga uporabljamo za zdravljenje ljudi in ţivali. Ţe Turki so ga namreč uporabljali za krmo konjev in za zdravljenje nekaterih konjskih bolezni. Prav zato mu nekateri pravijo »konjski kostanj«, kar izraţa tudi njegovo znanstveno ime (Spohn & Spohn , 2008).
Do 30 metrov visoko drevo ima sprva gladko lubje in je svetlo rjave barve, kasneje pa postane sivo rdeče, razpoka in se lušči. Les zaradi svoje mehkobe ni kakovosten, zato ga bolj ali manj uporabljamo le za kurjavo (Gantar, 2006).
Kar do 25 centimetrov dolgi listi narobe jajčaste oblike so značilno dlanasto sestavljeni iz 5 do 7 lističev in pritrjeni na skupni pecelj, ki je močan. Spodnji del listov je svetlejši, zgoraj pa so temno zeleni. Latasta socvetja sestavljajo do 2 centimetra veliki beli cvetovi. Sestavljeni so iz petih belih, pogosto rdeče pegastih venčnih listov. Plod divjega kostanja je okrogla bodičasta glavica, ki jeseni odpade z drevesa in razpade na tri dele. V vsakem plodu so po 2 do 3 rjava semena, ki imajo značilno belo liso. Plodovi niso uţitni za ljudi, predstavljajo pa pomemben vir hrane mnogim ţivalim (Brus, 2009).
2.5.4 Navadni beli gaber (Carpinus betulus L.)
Drevo z obokano, kroglasto krošnjo se nahaja v mešanih listnatih gozdovih, na poljih in kot obcestno drevo. Ima zanimivo deblo, ki pogosto raste zasukano oziroma kitasto nabreklo, barva skorje pa je skoraj siva. Dvakrat naţagani temnozeleni listi so enostavno sestavljeni.
Prepoznavni so po jajčasti obliki, v dolţino pa zrastejo od 4 do 10 centimetrov. Je listopadno drevo, jeseni se listi postopoma obarvajo do rjave barve, se zvijejo navznoter in še dolgo ostanejo na drevesu (Mayer & Schwegler, 2005). Hitro razpadajoče gabrovo listje ima
2 Kostanjev listni zavrtač spada v druţino majhnih metuljčkov, ki imajo premer kril od 5 do 12 milimetrov, zato jih teţko opazimo. Aktivni so predvsem v zgodnjih večernih urah in ţivijo do 5 dni. Posledice kostanjevega listnega zavrtača so okrogli rjavi madeţi, ki prekrivajo listno ploskev. Temu sledi predčasno sušenje, rjavenje in pa odpadanje listov z drevesa ( Gantar, 2006).
- 18 -
pomembno vlogo v okolju, saj je bogato z mineralnimi snovmi, to pa močno izboljšuje tla (Brus, 2004).
Cvetovi so mačice, ki se spomladi razvijejo iz cvetnih brstov in lanskega poganjka. Cvetni prah lahko povzroča alergije pri ljudeh. Oktobra dozorijo trikrpi krilati oreški, ki šopasto visijo iz drevesa. Gaber je precej prilagodljivo drevo, saj prenese zmerno sušo in vročino, prenese pa tudi temperaturo do – 30 stopinj Celzija. Gabrovina je slabo obstojen les, kljub temu da je eden najtrših in najmočnejših. Uporablja se za izdelavo kladivc pri klavirju in za dele pihal, seveda pa se uporablja tudi za kurjavo (Brus, 2004).
Kot zanimivost je v mnogih knjigah navedeno, da je gaber primeren za ţivo mejo, saj prenese močno obrezovanje.
2.5.5 Lipa (Tilia platyphyllos Scop.)
Privlačna ţuţkocvetna lipa uspeva v mešanih gozdovih, parkih, na trgih in ob cerkvah. Slabo prenaša onesnaţen zrak ter sušo in mraz. V višino zraste do 40 metrov in lahko doseţe izjemno visoko starost, tudi nad 500 let. Zanimivo je to, da je lipa ţe v antiki veljala za simbol prijateljstva, pri ljudstvih srednje Evrope pa je bila drevo ţivljenja, pod katero se je smelo govoriti le resnico. Tudi Slovani so lipo častili, simbolizirala je ţensko milino, lepoto in srečo v zakonu (Brus, 2009).
Drevo s široko, debelo vejnato krošnjo ima sivo lubje, ki je vzdolţno razpokano in ima gosta rebra. Enostavni, asimetrično srčasti listi spominjajo na simbol srca, dolgi so do 15 centimetrov. Robovi so ostro nazobčani, listna ploskev pa je pogosto lepljiva zaradi izločkov listnih uši. Dišeči, rumeni cvetovi so dvospolni in rastejo v socvetju na skupnem peclju, ki je zraščen na dolgem ovršnem listu (Eisenreich & Handel & Zimmer, 2005).
Lipa je enodomna in cveti junija in v prvi polovici julija. Iz cvetov, ki so med drugim tudi zelo zdravilni, se razvijejo okrogli plodovi, natančneje trdi dlakavi oreški, ki vsebujejo po dva semena. Mogočnost lipe se kaţe tudi v plodovih, saj so oreški tako trdi, da jih s prsti ne moremo streti. Tudi njen les je široko uporaben, ker je mehak in lahek (Brus, 2004).
2.5.6 Ostrolistni javor (Acer platanoides L.)
Ostrolistni javor je košato drevo, čigar krošnja je okrogle oblike, v višino pa doseţe do 30 metrov. Deblo je povečini kratko in ga obdaja vzdolţno razpokano lubje. Iz črno rjavega debla poganjajo veje, ki v mladosti vsebujejo mleček. Les je primeren za obdelavo, še posebej dobrodošel je v strugarstvu. Zaradi svoje lepote, še posebno v jesenskem času, ko se listi obarvajo rumeno, oranţno ali rdeče, krasi mnoge drevorede in parke (Eisenreich &Handel &
Zimmer, 2005).
Ta vrsta javorja je dobila ime po svojih listih, ki so ostri in koničasti. Listi so dlanasto krpati in od 12 do 18 centimetrov dolgi. Krp je 5, vsaka se zaključi z velikimi koničastimi zobci. V listnem peclju je mlečni sok (tudi ime mlečni javor), zato priteče ven, če list odtrgamo (Spohn
&Spohn, 2008).
- 19 -
Cvetovi so zdruţeni v dolge češulje3 in so lahko dvospolni, moški ali ţenski, včasih pa ţe v isti češulji najdemo cvetove vseh treh tipov. 3 - 5 centimetrov dolgi plodovi dozorijo ţe septembra. Plod ostrolistnega javorja sta parna krilata oreška, ki oklepata topi, včasih skoraj iztegnjeni kot. So dragocen vir hrane za gozde ţivali, še posebej ptice (Brus, 2005).
2.5.7 Veliki jesen (Fraxinus excelsior L.)
Zaradi svojega trdega, trajnega in lepega lesa, je primeren za vsestransko uporabo. Iz lesa velikega jesena namreč izdelujejo pohištvo, parket, celo športno opremo, kot so smuči in hokejske palice. Zraste v višino do 40 metrov, njegovo deblo pa se lahko odebeli do 1 metra.
Skorja je sprva gladka in siva, kasneje pa razpoka in postane temnejša (Brus, 2009). Deblo je dolgo, krošnja je odprta in vitka, veje, pa so lepo upognjene (Johnson, 2010).
Prav tako kot les, so močne tudi korenine, ki so prilagodljive podlagi. Listi so lihopernato sestavljeni, kar pomeni, da je na skupnem peclju več lističev, navadno od 7 do13. Lističi so gibljivi in lahko vsak zase odpade. Od 20 do 40 centimetrov dolgi listi, so na peclju navzkriţno razporejeni. Po obliki so suličasti in zašiljeni (Brus, 2005).
Cvetovi, ki jih oprašuje veter, so lahko enospolni ali dvospolni, lahko pa so ţenski in moški cvetovi na ločenih rastlinah. V goste šope zdruţeni krilati oreški so plodovi velikega jesena (Brus, 2009).
2.5.8 Javorolistna platana (Platanus hispanica Munchh.)
Platana je drevo s široko ter košato krošnjo in zelo debelimi debli, ki praviloma s starostjo postanejo votla. Velja za mogočno drevo, saj zraste v višino tudi do 40 metrov in več (Torelli, 2004). Najbolj znana je javorolistna platana, ki je ime dobila po dlanasto krpatih listih, ki so enakih oblik kot listi javorja. Vseeno pa platana ne sodi v rod javorjev, ampak v samostojen rod. Skladno z velikostjo drevesa, so veliki tudi listi, saj ti zrastejo v širino do 25 centimetrov.
Imajo 3-5 krp s srednje globokimi zarezami (Brus, 2009).
Platana je prepoznavna po svojem lubju, ki se lušči v tankih, vendar velikih kosih. V mladih letih je barva lubja rumenkasto bela, s starostjo pa postaja vse bolj rjava. Plodovi so pravilnih, okroglih oblik, premera treh centimetrov in so zdruţeni v soplodjih. Slednji praviloma obsegajo 2-6 plodov z dlakastimi semeni, ki spomladi, ko začnejo razpadati, sproţijo pri ljudeh različne alergije (Johanson, 2010).
Platanam ustrezajo vlaţna tla, dobro pa prenašajo tudi sušo in mestno okolje, vendar se pogosto zgodi, da v mestnih okoljih platane napadajo glive, ki prodrejo v drevo skozi poškodbe, ki nastanejo zaradi odlomljenih vej. Omenjeno povzroča, da odmrejo deli krošnje ali pa kar cela drevesa. V primeru dovolj vlaţnega rastišča, platane dosegajo tudi do 400 let (Spohn & Spohn, 2008).
3 Pri češulji se dolţina stranskih osi od spodaj navzgor zmanjšuje, tako da so vsi cvetovi v eni ravnini (Strgar, 2002).
- 20 -
EMPIRIČNI DEL
3 IZVEDBA EMPIRIČNEGA DELA 3.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Predšolsko obdobje je izjemno pomembno obdobje, zato je treba poznati njegove značilnosti.
Otrokove ţivčne strukture so v tem obdobju še plastične, zato je učenje najučinkovitejše.
Razvijajo se vsi psihični procesi, kot so: čustva, govor, mišljenje itn., posamezna področja razvoja pa se med seboj prepletajo. V otrokovem razvoju obstajajo t. i. kritična obdobja, ki so najprimernejša, da se nekaj nauči, pridobi določeno spretnost na najučinkovitejši način.
Zgodnje otroštvo je treba razumeti kot pomembno obdobje za predšolskega otroka, učenje pa naj temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in z izkušnjami z ţivimi bitji in stvarmi (Bahovec et al., 2004).
Vsako učenje naj bo čim bolj aktivno, kar pomeni, da v procesu učenja zagotovimo čim večjo samostojnost otroka, da nova spoznanja uporablja za reševanje vsakodnevnih ali abstraktnih problemov, kar pa omogoča trajnejšo zapomnitev pojmov in informacij, trajnejše znanje. V svoji diplomski nalogi sem uporabila konstruktivistični pristop k poučevanju, saj sem ţelela, da otroci pridejo do čim več spoznanj s svojo lastno aktivnostjo. Marentič Poţarnik (2000) navaja, da so konstruktivisti mnenja, da mora posameznik sam, s svojo lastno aktivnostjo, zgraditi oziroma konstruirati svoje znanje, ne pa ga od nekoga sprejeti ali pa ga komu posredovati.
V okviru diplomske naloge smo z otroki raziskovali vrtčevsko igrišče, osredotočili pa smo se predvsem na listavce v jesenskem času. Raziskovanje je za otroke zabavno in razburljivo, ţelja po odkrivanju novega je nekaj, kar jim je dano. Moje interesno področje dejavnosti je narava, in prav zato sem se odločila za pisanje diplomske naloge pri naravoslovju. Narava je posebno področje, ki temelji na pridobivanju izkušenj z ţivimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju. Ponuja pa nam tudi pestro naravno okolje, ki ga lahko raziskujemo kar na vrtčevskem igrišču (Bahovec et al., 2004). K naravoslovni temi me je med drugim spodbudilo tudi opaţanje, da starši otroke pripeljejo v vrtec z avtom, pa čeprav je njihov dom oddaljen le nekaj 100 metrov. Zaradi prevladujočega načina ţivljenja sklepam, da imajo mestni otroci vedno manj stika z naravo, posledica tega pa je, da ne poznajo rastlin in ţivali, ki jih obdajajo.
Prve raziskave glede otrokovega razumevanja pojma ţiv v povezavi z rastlinami in ţivalmi je v začetku 20. stoletja opravil Piaget. Opazil je, da otroci navadno tudi neţive predmete klasificirajo kot ţive, ker so sposobni čutiti in čustvovati. V tem okviru razlikovanje pojma ţiv temelji na podlagi psiholoških, šele kasneje bioloških dejavnikov. V eni izmed raziskav, ki je bila izvedena med otroki, so bila drevesa redko razvrščena kot ţiva, prav tako so bila izključena iz koncepta rastlin (Bajd in Krnel, 2006). Tudi mene zanimajo otroške ideje in
- 21 -
pojmovanja različnih pojmov, povezanih z naravoslovjem, zato bom to področje podrobneje raziskala.
3.2 Cilji diplomske naloge
Ugotoviti, koliko predšolski otroci v mestu poznajo listnata drevesa.
Ugotoviti, koliko izvajanje dejavnosti vpliva na znanje predšolskih otrok o listavcih.
3.3 Raziskovalna vprašanja
Na osnovi opredeljenega problema in ciljev moje diplomske naloge sem postavila naslednja raziskovalna vprašanja:
Ali predšolski otroci v mestu poznajo značilnosti listavcev?
Ali predšolski otroci vedo, da je drevo ţivo bitje?
Ali predšolski otroci vedo, kaj se jeseni zgodi z listjem?
Ali dejavnosti na temo listnatih dreves vplivajo na znanje predšolskih otrok o tem?
3.4 Opis raziskovalne metodologije
Raziskava je empirična in temelji na deskriptivni (opisni) metodi pedagoškega raziskovanja.
3.4.1 Opis statistične mnoţice in vzorca
V raziskavi sem uporabila neslučajnostni priloţnostni vzorec, v katerega je bilo vključenih 82 predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, iz občine Ljubljana.
3.4.2 Tehnika zbiranja podatkov
Instrument, ki sem ga uporabila za zbiranje podatkov, je anketni vprašalnik v pisni obliki, ki vsebuje vprašanja odprtega tipa.
Zbiranje podatkov je potekalo v mesecu oktobru 2011, v enotah vrtca Mladi rod, v Ljubljani.
Otroke sem anketirala v dopoldanskem času, ločeno od igralnice, da jih nebi motili zunanji draţljaji. Anketiranje je bilo individualno, torej z vsakim otrokom posebej.
3.4.3 Statistične metode obdelave podatkov
Statistično obdelavo podatkov sem opravila s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel. Dobljene podatke sem prikazala z grafi in jih tudi interpretirala.
- 22 -
3.5 Rezultati in interpretacija anketnih rezultatov pred izvedbo praktičnega dela
3.5.1 Kaj misliš, da je drevo?
Graf 1: Otroško pojmovanje drevesa.
28 % otrok je odgovorilo, da je drevo rastlina, kar pomeni, da le slaba tretjina otrok ve, med katera ţiva bitja sodi drevo. Predvidevala sem, da bo odgovor na zastavljeno anketno vprašanje poznalo več otrok in da ţe ločijo različna ţiva bitja na podlagi njihovih značilnosti.
16 % otrok ne ve oziroma ni znalo opredeliti, kaj je to drevo. Nekateri kljub temu, da ne vedo, da je drevo rastlina, poznajo sestavne dela drevesa, saj so drevo opredelili kot listi (12 %) in deblo (10 %). Spet drugi ob besedi drevo dobijo asociacijo na jablano (7 %), torej vrsto drevesa, iz česar lahko sklepamo, da je to drevo otrokom najbolj poznano. Ostali, to je 22 % otrok, pa so drevo opredelili drugače. Odgovore sem umestila v rubriko drugo. Povzemam le nekaj najzanimivejših odgovorov: drevo so drva; drevo je Hlodko; drevo je narava, ki okrašuje gozd; drevo je to, kar raste. Iz grafa je razvidno, da večina otrok (72 %) ne ve, kaj je drevo, kljub temu, da se z njim vsakodnevno srečuje.
3.5.2 Ali je drevo ţivo?
Graf 2: Otroško razumevanje drevesa kot živega bitja.
28%
22%
16% 12% 10% 7% 5%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
Odstotki
Odgovori otrok
Kaj misliš, da je drevo?
Rastlina Drugo Ne vem Listi Deblo Jablana Drevo
56%
38%
11%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Odstotki
Odgovori otrok
Ali je drevo živo?
Ne Ja Ne vem
- 23 -
Eno iz med raziskovalnih vprašanj, ki sem ga z raziskavo ţelela preveriti, je ali predšolski otroci vedo, da je drevo ţivo bitje? Iz grafa je razvidno, da več kot polovica (56 %) predšolskih otrok ne ve, da je drevo ţivo bitje. Drevesa so ţiva, saj se prehranjujejo, razmnoţujejo in tekmujejo med seboj za hrano in ţivljenjski prostor. 38 % otrok je odgovorilo, da je drevo ţivo, 11 % otrok pa odgovora ni poznalo. Iz odgovorov otrok lahko trdim, da večina otrok meni, da drevo ni ţivo bitje. Ko so otroci odgovorili, ali je drevo ţivo z da oziroma ne, sem jim nadalje zastavila vprašanje, zakaj tako misliš. Odgovori so predstavljeni v sledečih dveh grafih.
Graf 3: Odgovori otrok, zakaj je drevo živo.
39 % otrok je odgovorilo, da je drevo ţivo, ker raste, torej vedo, da vsa ţiva bitja rastemo. 16
% otrok je prepričanih, da je drevo ţivo, ker listje odpade z dreves, torej v naprej predvidevajo, kaj se bo v naravi zgodilo. Z enim iz med sledečih anketnih vprašanj pa bom preverila, če otroci vedo zakaj listje odpade. Odgovor, ker ima korenine (13 %) prikazuje, da otroci vedo, da je drevo ţivo, saj sta prehranjene in pitje dva iz med ključnih ţivljenjskih procesov, ki sta nujna za ţivljenje. 13 % jih meni, da je drevo narava in je zato ţivo, ker je narava ţiva. 19 % otrok je odgovorilo drugo. Navajam le nekaj odgovorov: ker mu gre ven smola; ker na drevesu raste sadje.
Graf 4: Odgovori otrok, zakaj drevo ni živo.
39%
19% 16% 13% 13%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
Odstotki
Odgovori otrok
Zakaj misliš, da je živo?
Ker raste Drugo
Ker listje odpade Ker ima korenine Ker je narava
35%
24% 22%
11% 9%
0%
10%
20%
30%
40%
Odstotki
Odgovori otrok
Zakaj misliš, da ni živo?
Ker se ne premika Ker nima oči, ust Drugo
Ker nima rok, nog Ker je rastlina
