UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
ALJOŠA REJC
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJSKI PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA
POMEN NARAVNEGA OKOLJA IN VRTČEVSKEGA IGRIŠČA NA AKTIVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK
DIPLOMSKA NALOGA
Mentor: izr. prof. dr. Gregor Torkar Kandidat: Aljoša Rejc
LJUBLJANA, 2016
ZAHVALE
Najprej bi se rad zahvalil svojemu mentorju, izr. prof. dr. Gregorju Torkarju, za njegovo strokovno pomoč in vodenje pri pisanju diplomske naloge. Posebej sem hvaležen za njegovo potrpežljivost, spodbude in hitro odzivnost.
Zahvaljujem se mami Cirili, ki je najverjetneje prav zaradi moje diplomske naloge dobila kar nekaj sivih las, a je kljub vsemu verjela vame in v moje sposobnosti.
Zahvaljujem se tudi vrtcu Ilke Devetak Bignami Tolmin, v katerem sem lahko opravljal opazovanja, posebej izvrstnim otrokom, vzgojiteljicam in pomočnicam skupin Čebelice in Metuljčki.
Nenazadnje pa hvala tudi vsem drugim, ki so me spodbujali, motivirali in kakorkoli pripomogli k temu, da sem dosegel svoj cilj.
POVZETEK
V diplomski nalogi sem se osredotočil predvsem na pomen in potrebo po čim večjem vključevanju naravnega okolja v vzgojo in izobraževalni sistem. Teoretični del sem razdelil na področja, ki pomembno vplivajo na diplomsko nalogo, in jih podrobneje opredelil. V uvodu sem predstavil osnovno nacionalno gradivo Kurikulum za vrtce, v katerem so smernice, načela ter cilji vzgoje in izobraževanja, med katerimi lahko najdemo tudi opredelitev narave, gibanja in igre. V nadaljevanju sem se oprl na rdečo nit dela – naravo. S pomočjo različnih avtorjev sem razložil, kako pomembna je narava za otrokov celostni razvoj, vključno z razvijanjem primernega odnosa do nje. V zadnjem poglavju teoretičnega dela pa sem se dotaknil gibalnega področja in igre.
Glavni namen empiričnega dela je bila primerjava aktivnosti v učnem gozdičku in na vrtčevskem igrišču. V prvi vrsti me je zanimalo, kakšne so razlike gibalnih dejavnosti med obema okoljema, v katerem okolju se otroci več gibljejo in ali je kakršnakoli razlika v gibanju in dejavnostih v različnih okoljih glede na otrokov spol. Rezultate sem zbiral na podlagi meritev z napravo Garmin in opazovanjem otrok med merjenjem.
Pridobljeni rezultati kažejo na to, da se aktivnosti otrok v gozdu in na vrtčevskem igrišču precej razlikujejo. Gozd kot okolje, ki ima na voljo številne naravne materiale, ponuja otrokom pestrejše spodbude za igro. Tudi dolžina opravljene poti v enakem časovnem intervalu je bila v povprečju večja v gozdu, in to pri obeh spolih, le da se tam več gibajo dečki, ki so opravili občutno daljšo pot kot na igrišču. Na igrišču glede gibanja med spoloma ni vidne razlike.
Ključne besede: narava, gibanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, igra.
ABSTRACT:
THE IMPORTANCE OF THE NATURAL ENVIRONMENT AND THE KINDERGARTEN PLAYGROUND FOR THE PRE-SCHOOL CHILDREN'S ACTIVITY
The primary purpose of this study is to determine the importance and the need for the inclusion of the natural environment in the educational system.
The theoretical part has first been divided into areas relevant to the topic and then thoroughly researched. The introduction offers a description of the basic Slovenian National Curriculum for Pre-School Institutions which includes the guidelines, principles and aims of education.
Among those, the definition of nature, movement and play can also be found. Next, the focus shifts to the main idea of the thesis – nature. By studying different authors, I explained the importance of nature for a child's development as well as the development of appropriate relationship with it. The last part of the theoretical analysis briefly deals with the movement and play.
The main objective of the empirical part was to depict the differences in activities in the learning forest with those in the kindergarten playground. I was mainly interested in finding gender-based differences in movement activities. All the data was collected with the help of the Garmin tool and through observation. When analyzed, it showed the forest activities children indulge in differ greatly from the ones available on the kindergarten playground. A forest as an environment with countless natural materials encourages significantly more diverse play stimulation. Furthermore, the length of the path the children of both genders conducted in the same time interval was on average much longer in the forest than on the playground. It should be noted; however, boys did move more in the natural environment than on the playground. Overall, the kindergarten playground did not seem to encourage many differences in genders.
Key words: nature, movement, pre-school child, Slovenian National Curriculum for Pre- School Institutions, play
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 1
1. TEORETIČNI DEL ... 3
1.1 KURIKULUM ZA VRTCE ... 3
1.2 NARAVA ... 5
1.3 GIBANJE IN IGRA V NARAVI ... 11
2. EMPIRIČNI DEL ... 13
2.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 13
2.2 RAZISKOVALNI CILJI ... 14
2.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 14
2.4 RAZISKOVALNA METODA ... 14
2.4.1 VZOREC ... 14
2.4.2 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... 15
2.4.3 UČNI GOZDIČEK ... 15
2.4.4 VRTČEVSKO IGRIŠČE... 15
2.4.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 16
3. REZULTATI Z INTERPRETACIJO ... 17
3.1 AKTIVNOSTI OTROK V NARAVI IN VRTČEVSKEM OKOLJU ... 17
3.2 STOPNJA AKTIVNOSTI OTROK GLEDE NA OKOLJE ... 20
3.3 RAZLIKE AKTIVNOSTI GLEDE NA SPOL ... 23
3.4 ANALIZE Z NAPRAVO GARMIN ... 25
4. SKLEPI ... 29
5. LITERATURA ... 32
6. PRILOGE: ... 34
PRILOGA 1: Odobritev staršev za udeležbo otroka v raziskavi ... 34
PRILOGA 2: Tabela najvišjih hitrosti in mirovanj vsakega otroka. ... 35
PRILOGA 3: Obdelani grafi, pridobljeni z napravo Garmin. ... 36
KAZALO TABEL
Tabela 1. Aktivnosti otrok glede na okolje (v odstotkih) ... 17
Tabela 2. Dolžina opravljene poti glede na okolje in spol (v kilometrih). ... 21
Tabela 3. Podrobnejša analiza določenih aktivnosti. ... 23
KAZALO SLIK Slika 1. Učni gozdiček ... 15
Slika 2. Vrtčevsko igrišče. ... 16
Slika 3. Mali tobogan. ... 18
Slika 4. Aktivnosti otrok glede na okolje (v odstotkih) ... 18
Slika 5. Raziskovanje gozdnih tal ... 19
Slika 6. Igranje na vrtčevskem igrišču. ... 20
Slika 7. Opravljena pot posameznika glede na okolje. ... 21
Slika 8. Povprečna vrednost in standardni odklon za opravljeno pot glede na okolje (v kilometrih) ... 22
Slika 9. Povprečna vrednost in standardni odklon za opravljene poti glede na okolje in spol (v kilometrih) ... 23
Slika 10. Podrobnejša analiza določenih aktivnosti (v odstotkih). ... 24
Slika 11. Primer obdelave grafov, pridobljenih s programom MikroTrack. ... 26
Slika 12. Število izstopajočih vrhov (zabeležene hitrosti nad 6 km/h). ... 27
Slika 13. Število daljših obdobij mirovanja (čas nad 30 sekund) pri otrocih ... 27
Slika 14. Vrednosti opaznih razlik med okoljema. ... 28
- 1 -
1. UVOD
Prihajam iz obsoškega mesta Tolmin, zato ni naključje, da me narava priteguje že sama po sebi. Otroška in mladostniška leta sem po pouku večino časa preživel zunaj, na igriščih in v gozdovih. Velikokrat se je pripetilo, da sem domov prišel ob trdi temi, umazan od zemlje in s strgano trenirko, in s tem staršem povzročil nemalo skrbi. Zato me je mentorjev predlog za temo diplomske naloge navdušil in z veseljem sem se lotil raziskovanja tega področja.
Poleg tesne povezanosti z naravo sem bil od prvega razreda tudi član atletskega kluba Posočje, tako da diplomska naloga pokriva dve moji najmočnejši področji – naravo in gibanje.
V zadnjih letih pa sem opazil še en pomemben element, ki me je dokončno prepričal o pomembnosti obravnavane teme. Veliko staršev otroke vpisuje v najrazličnejše dodatne šolske in obšolske dejavnosti, ki nimajo nič ali zelo malo povezave z naravo, saj jim delovni čas kaj drugega ne dopušča ali pa sledijo trendu, da naj otrok v začetnih letih življenja izkusi čim več različnih dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na njegov razvoj.
Tako, grobo rečeno, za igranje na gozdnih površinah preostane dopoldanski čas, ko je večina otrok v vrtcu. A tudi pri tem zelo hitro naletimo na prepreke. Mestni vrtci imajo običajno dolgo in tudi nevarno pot do večjih naravnih površin, zato se vzgojitelji redko odločajo za to možnost. Na drugi strani pa nanje vse bolj pritiska strah pred raznoraznimi tožbami, če bi šlo kaj narobe. Zaradi takšnih in še drugih razlogih opažamo, da otroci vedno manj obiskujejo naravno okolje.
Vsi našteti dejavniki so v meni sprožili potrebo po globlji raziskavi pozitivnega vpliva naravnega okolja na otrokov razvoj. M. Kos (2015) ugotavlja, da zaradi privlačnosti in zanimivosti okolja otroci po večini uživajo v igri na prostem, kjer so brez težav zmožni samostojne igre. Taka igra prinaša priložnosti za napredek na različnih razvojnih področjih in izhaja iz otrokove lastne iniciative. V teji nalogi sem podrobneje pregledal, kako naravno okolje vpliva na osnovno gibanje in igro.
V teoretičnem delu sem se v začetku naslonil na Kurikulum za vrtce, dokument, v katerem najdemo osnovne koncepte in sistem delovanja predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih. Poleg tega so v njem opisana tudi načela ter globalni in ožji cilji vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževanja. Kurikulum je osnovno orodje za dobro delovanje vrtca in njegovih skupin, v njem pa najdemo tudi poglavji o naravi in gibanju. Nadaljeval sem s
- 2 -
pomenom naravnega okolja za ljudi, predvsem za predšolske otroke. Predstavil sem, kaj vse narava ponuja, kaj lahko od nje pričakujemo, kako se prepleta z gibanjem in igro in kakšen odnos naj bi do nje gojili.
V empiričnem delu sem primerjal rezultate igre v vrtčevskem okolju in učnim gozdičkom zunaj mesta. S pomočjo naprav Garmin, ki so jih otroci nosili na sebi, sem zbral dolžino in sliko opravljene poti. Ob tem sem med merjenjem v dnevnik dejavnosti zapisoval načine gibanja in igre ter morebitno interakcijo z objekti.
- 3 -
1. TEORETIČNI DEL 1.1 KURIKULUM ZA VRTCE
Zaradi potrebe po temeljnem načrtu in sistemski prenovi vrtcev je bil leta 1999 v Sloveniji sprejet nov nacionalni dokument, Kurikulum za vrtce, ki se osredotoča na prvo in drugo obdobje otrokove starosti. Predhodno se je v državi uporabljal dokument Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki je bil sprejet leta 1979, ter Vzgojni program priprave otrok na osnovno šolo, sprejet 1981, ki je bil namenjen otrokom pred vstopom v osnovno šolo. Prav z zamenjavo termina kurikulum, ki opredeljuje vse dejavnosti, interakcije, izkušnje in učenje v vrtcu, se opazi premik k razumevanju koncepta otroštva in vzgojnih konceptov v sodobnem svetu (Krek in Metljak, 2011).
Mnogi pedagoški teoretiki in praktiki pojem kurikulum zavračajo kot nepotrebno tujko in ga opredeljujejo kot slab nadomestek pojma vzgojno-izobraževalni program. Ob tem se pojavi tudi težava zaradi večpomenske uporabe termina, ki se ga uporablja v primerih predmetnika, kataloga znanj, hišnega reda ... Na drugi strani imamo tehtne razloge za uporabo tega termina, saj se s tem pridružujemo poenotenju pedagoške terminologije v Evropi. Pomembnejši razlog pa je prav večplastnost pojma, saj moramo ob načrtovanju v vzgoji in izobraževanju pomisliti tudi na druge dejavnike, ki pripomorejo h kvalitetnejši vzgoji in izobraževanju (Marjanovič Umek, 2001).
Dokument v povezavi z drugo strokovno literaturo omogoča strokovno načrtovanje in kakovosten program v vrtcih, ob tem pa tudi stabilno organizacijo življenja v vrtcu in širšem okolju. Poleg kurikula za vrtce, ki predstavlja dobro strokovno podlago, pa je za doseganje kakovosti predšolske vzgoje pomemben tudi izvedbeni kurikulum, ki lahko s fleksibilnostjo pomembno prispeva k razumevanju predšolske vzgoje v vrtcu ter ožjem in širšem okolju, kar lahko zasledimo tudi med cilji, zapisanimi v dokumentu (Bahovec idr., 1999).
Iz Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011), v kateri je objavljen tudi Kurikulum za vrtce, je razvidno, da je le-ta razdeljen na dva dela. V prvem delu so obravnavani splošni cilji in njim prilagojena načela, katerih namen je uresničevanje teh ciljev, ter razvoj in učenje v širšem kontekstu s poudarkom na pomenu dejavnosti v vrtcu, spodbujanju socialnih interakcij, rabe govora in sodelovanju s starši. V drugem delu pa je podrobneje predstavljenih šest področij dejavnosti (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika), pa tudi njihovi cilji, primeri dejavnosti in vloga odraslih.
- 4 -
V sklopu skupnih načel predšolske vzgoje opazimo usmerjanje v aktivno sodelovanje otroka pri najrazličnejših dejavnostih. Vzgojni program mora delovati v smeri pridobivanja otrokovih neposrednih in konkretnih izkušenj z ljudmi in predmeti. Pri tem je otroku potrebno omogočiti svobodno izražanje in doživljanje, ki ga čustveno privlači in motivira. Spodbujati ga je treba pri reševanju konkretnih problemov, pridobivanju novih spoznanj in socialnih izkušenj, vse pa je potrebno graditi glede na otrokove zmožnosti. Na celovitost otrokovega razvoja pomembno vplivajo vsa v kurikulu omenjena področja. Narava predvsem razvija otrokove sposobnosti za aktivno vključevanje v fizično in družbeno okolje. Poleg tega ustvarja zdrav in varen življenjski prostor in usvajanje navad, pridobivanju izkušenj z živimi bitji in naravnimi pojavi. Z raziskovanjem in odkrivanjem postopno razvija določene pojme, mišljenje, zmožnost reševanja problemov itn., ki sicer pri otroku večinoma potekajo še nezavedno (Bahovec idr., 1999).
Vse bolj je splošno znano, da v izobraževalnem sistemu ne obstaja samo ena teorija ali stroka, s katero bi lahko razložili razvoj psihičnih procesov oziroma bi se lahko nanjo popolnoma naslonili. Lahko pa med posameznimi teorijami opazimo nekaj skupnih zakonitosti o otrokovem razvoju. Dobro je znano, da posamezna področja razvoja niso izolirana, temveč so med seboj močno prepletena. Pri tem gre za trdno povezanost med različnimi psihičnimi funkcijami, kot so različni odnosi s čustvenega, intuitivnega, socialnega in spoznavnega vidika (Bahovec idr., 1999).
Igra predstavlja osnovni del otrokovega kvalitetnega načina življenja in osnovno sredstvo za učenje tako kognitivnih kot tudi drugih pomembnih veščin. Prav zato je zapisana tudi v konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah kot ena temeljnih pravic. (Woods for learning strategy, 2009). Otrok izvaja igro zaradi nje same. Je notranje motivirana, svobodna, odprta in prijetna do otrok. Igra na naraven način združuje temeljna načela vzgoje in je razumljena kot način otrokovega razvoja in učenja (Bahovec idr., 1999).
- 5 -
1.2 NARAVA
Fjørtoft (2001) je prepričan, da vsak kamen, grm, strmina ali drevo v naravi predstavlja nekakšno oviro, zatočišče ali celo tekaški poligon. S tem ponuja otroku zelo dinamično igrišče, polno izzivov in možnosti za gibalne aktivnosti. Naravne lastnosti omogočajo neskončno možnosti za učenje, ki jih druga igrišča ne morejo. Otroci sprejmejo naravo kot uporabno orodje za igro in izzive. Ob tem so zmožni ugotoviti, na kakšen način lahko določen predmet ali rastlino uporabijo. Štor, hlod, kamenje itn. so na primer kvalitetni pripomočki in ovire, ki jih lahko uporabijo pri vadbi v naravi. Ob tem se otrok seznanja tudi z vrednotami in lepotami narave ter naravovarstvenim ravnanjem (Marjanovič Umek, 2001). Veliko izbire ponuja že različno podrastje, ki omogoča najrazličnejše možnosti za igro. Grmičevje ponuja prostore, kjer lahko otroci gradijo zatočišča, se igrajo skrivalnice, razvijejo domišljijsko, funkcionalno ali socialno igro, nekatera drevesa pa nudijo možnost plezanja. Bolj odprte dele gozda lahko izkoristijo za tekanje in igre, ki potrebujejo več odprtega prostora. Različne klančine in nagibi terena dobro služijo kot tobogani ali plezalna stena. Pri vseh vrstah iger pridejo pogosto prav tudi različni naravni materiali in predmeti (Fjørtoft, 2001). Okolje prav tako nudi na eni strani mnogo različnih predmetov in dejavnosti za razvoj igre, na drugi strani pa odmaknjene kotičke, kjer si lahko otroci vzamejo čas zase (Kos, 2015).
Si lahko predstavljate otroke, ki plezajo med vejami starega drevesa, s palicami in kamenjem gradijo jeze v potoku, sredi gozda izdelujejo loke in puščice ali imajo celo srečo opazovati kačjega pastirja, ki se izvija iz bube? Vse to predstavlja del igranja v naravi kot domišljijska igra, vznemirljive dogodivščine in osupljiva odkritja. Svet narave ponuja prostor za raziskovanje, učenje o nevarnem svetu, krepitev samozaupanja in predvsem pobeg v domišljijo. Palice in kamenje lahko otroci uporabijo kot samostojni predmet ali pri izdelavi stolpov in skulptur, blato in mivko pri oblikovanju različnih modelov, liste, cvetove in semena pa v kolažih in okraskih. Za vrvico lahko uporabijo travo, žebljiček zamenja trn, voda in blato pa ustvarita lepilo (Danks, 2007).
Spontano željo po odkrivanju in spoznavanju lahko potešimo z dejavnostmi v širši okolici, med katero lahko uvrstimo tudi gozd. Kljub temu da je otroško okolje in gibanje v njem zelo omejeno in predstavlja le del sveta, je ta še vedno zelo pisan in zanimiv. Veliko je stvari, ki jih lahko otroci vidijo, slišijo, okusijo in naredijo, zato je osebna izkušnja naravnega okolja ključnega pomena. Dogajanja v naravi morajo otroci začutiti, doživeti sami in pri tem tudi sodelovati, zato je pomembno, da dejavnosti potekajo tudi v bližnjem gozdu, na polju, kmetiji
- 6 -
... (Marjanovič Umek, 2001). Narava s svojimi zelenimi površinami omogoča veliko možnosti za učenje, stimulira vse čute, motivira in spodbuja prirojeno željo po učenju. Gozdovi imajo ključno vlogo pri bogatitvi učenja otrok, saj spodbujajo zahtevne, aktivne, zabavne ter ustrezne izkušnje, ki jih lahko združujemo z učenjem v igralnici. (Woods for learning strategy, 2009). V skandinavskih državah in tudi drugje po svetu se širijo tako imenovani gozdni vrtci, kjer otroci večino časa preživijo zunaj, v naravi. Pri teh otrocih je videti določene pozitivne vplive, npr. večjo kreativnost pri igrah in izvajanje več vrst iger. Na splošno je znano, da narava ponuja stimulativno okolje za učenje in razvoj grobe motorike (Fjørtoft, 2001).
Že kratki sprehodi v naravo blagodejno vplivajo na razpoloženje ter zmanjšujejo občutke jeze in tesnobe (Every child’s future matters, 2010). Da bi otrok cenil raznolikost narave, jo mora doživeti na čim več različnih načinov. Srečati se mora tudi s tihimi deli narave, ki mu omogočajo mir in prostor za premišljevanje. Priložnost je potrebno dati tudi vsem drugim čutilom, ne samo vidu. Prisluhnejo naj različnim zvokom v okolici, vonjajo rastline in otipajo različne podlage. Otrokom moramo z odstranitvijo vsega, kar nas odvrača od neokrnjene narave, omogočiti, da ponovno stopijo v stik z njo. Svet narave bodo ljubili in razumeli, samo če ga bodo že v mladih letih spoznavali, raziskovali in v njem uživali (Danks, 2007).
Naravno okolje vsebuje kvalitete, ki godijo otrokovim potrebam po pestrem in spodbudnem okolju, ob tem pa ponuja zelo drugačen spekter aktivnosti kot navadno vrtčevsko igrišče (Fjortoft in Sageie, 2000). Fjørtoft (2001) je prišel do spoznanja, da so bili otroci, ki so se igrali v naravnem okolju, bolj motorično aktivni v primerjavi z otroki, ki so se igrali na vrtčevskih igriščih. Igrišča, v katerih so vključena tudi naravna območja, nudijo otrokom več spodbud za igro in otroci se v primerjavi z običajnimi igrišči v njih igrajo z večjim zanimanjem (Lee, 1999, v Kos, 2015). Nekateri rezultati nakazujejo, da je v naravnem okolju dolžina in kvaliteta aktivnosti otrok večja kot v notranjih prostorih. Poleg tega prispevajo več k njihovemu zdravju in dobremu počutju (Woods for learning strategy, 2009).
Potrebno se je zavedati, da otroka ni smiselno vsako minuto obremenjevati z raznimi načrtovanimi dejavnostmi. Vsak otrok si tako kot odrasli vsake toliko časa zaželi tišine, poležavanja v travi ob poslušanju čričkov ali opazovanju gibanja vode v potoku. Ne pozabimo, da si otroci znajo tudi sami narediti zabavo in se zamotiti s stvarmi, ki jih v naravi pritegnejo (Danks, 2007).
- 7 -
Pozitiven odnos do narave je pomembno razvijati že v zgodnjem otroštvu. Pogoste pozitivne izkušnje z naravnim okoljem so pri tem temelj, saj lahko otrok v nasprotnem primeru razvije predsodke in tudi strahove (Kos, 2015). Otroci odnos do narave in raziskovanja prevzemajo od staršev in drugih odraslih. Vsako raziskovanje, občutje, interes in razpoloženje odraslih se delno prenaša tudi na otroke. Zato jim je potrebno ponuditi dovolj priložnosti in časa za interakcijo z naravo, saj bodo z lastnim opazovanjem, raziskovanjem in eksperimentiranjem iskali odgovore na vprašanja, ki se jim bodo pojavljala. Vse skupaj naj se odvija neposredno in v različnih letnih in dnevnih časovnih intervalih (Bahovec idr., 1999). Fiona Danks (2007) poudarja, da je potrebno vsak izlet in obisk v naravo predstaviti kot drzno odpravo ali odkrivanje česa novega. S tem močno povečamo otrokovo zanimanje in njegovo interakcijo z naravo. Ob primerni priložnosti bodo odkrivali najrazličnejše čudne in zanimive stvari.
Moramo pa se zavedati, da si je za to potrebno vzeti čas in ne le brezglavo drveti skozi naravo. Ko se otroci dobro seznanijo z naravo, postanejo veliko bolj navdušeni nad njo in tudi samostojni. Lahko pa mine kar nekaj tednov, preden se opazi kakšen večji napredek otrokovih veščin (O’Brien, 2009). Otroku je torej potrebno dati dovolj časa, da ga igra popolnoma prevzame in ga nihče ne more premakniti iz njegovega domišljijskega sveta (Danks, 2007).
Poleg tega, da je zabava v naravi zdrava, nestrukturirana in preprosta, je lahko tudi poučna.
Na eni strani otroci sledijo svojim interesom in strastem, na drugi strani pa postajajo z rednimi obiski narave vedno bolj vedoželjni in po lastnih zmožnostih razširjajo znanje o naravi in svetu. Če želimo, da bodo naši malčki razumeli naravo in jo vzljubili, morajo to preko neposrednega stika doživeti že v zgodnjih letih življenja. S tem postanejo z leti vedoželjni odrasli, ki se z veseljem učijo o svetu. Zanje je svet narave še vedno neustavljivo privlačen in čaroben, kar je velika motivacija, da se povežejo z naravo in srkajo znanje iz nje (Danks, 2007). Neposredno doživljanje narave v otroštvu se v odrasli dobi nadgrajuje v razumevanje, skrb in pozitiven odnos do okolja (Every child’s future matters, 2010). Predvideva se, da ob pogostem obisku narave v prvih letih življenja pripomoremo k ohranjanju teh navad tudi v odrasli dobi, kar je eden ključnih pomenov vzgoje. Da postanejo otroci aktivni, uspešni, samozavestni in odgovorni odrasli, jim moramo razvoj teh vedenj in vrednot omogočiti že v mladih letih (Woods for learning strategy, 2009). Z igranjem v naravi otroci izkusijo pustolovščino, se srečujejo z različnimi tveganji in s tem gradijo samozaupanje, razvijajo socialne spretnosti ter pozitiven odnos do narave (Every child’s future matters, 2010).
Dostop do zelenih površin pripomore k lažjemu izražanju čustev in boljši motoriki. Ta območja ne smejo biti prežeta s hrupom, onesnaženjem in antisocialnim vedenjem. Slaba
- 8 -
dostopnost do narave onemogoča pozitivno izkušnjo in otroka prikrajša za nova odkritja, učenje in igro. Nizkokakovostna okolja zavirajo otrokovo sposobnost do uživanja v naravi (Every child’s future matters, 2010).
Samo otroštvo bi moralo biti večji del namenjeno igranju na prostem, vendar si v današnjem času le malokdo še vzame čas za reden obisk v naravi, nekaterim otrokom pa starši zaradi nevarnosti celo prepovedujejo izhode. Tako večina otrok doma vse več časa presedi, kar nas pripelje do vse večjih problemov s prekomerno težo otrok ter seveda s težavami, ki so z njo povezani (Danks, 2007). Priložnosti za igro v naravi se v zahodnih državah zelo zmanjšuje, v ospredje pa vse bolj prihaja pretirana organizacija časa za najmlajše ter strah pred poškodbami in drugimi »negativnimi posledicami« (Kos, 2015). Starši pogosto ne nasprotujejo temu, da bi bili otroci zunaj, večjo težavo predstavlja dejstvo, da se tega bojijo. Tako je vse več takih, ki imajo otroke raje varno doma, kjer zrejo v TV-ekran ali igrajo računalniške igre (Danks, 2007). Zavedati se moramo, da je število obolelih otrok večje pri otrocih, ki obiskujejo navadne vrtce (Fjørtoft, 2001). Vedeti pa moramo tudi, da redni obiski narave znižujejo stres, pomirjajo in pripomorejo k boljšemu zdravstvenemu stanju otrok. (Woods for learning strategy, 2009).
Če primerjamo raziskavi Moserja in Martinsonove ter Kosove in Jermana z razmerami pri nas, ugotovimo, da slovenski otroci v toplem delu leta obiščejo naravo v samo 21 %, medtem ko norveški otroci v kar 70 %. V hladnem delu leta pa je obisk narave znižan na pičlih 10 %, medtem ko na Norveškem otroci preživijo zunaj 31 % časa (Kos, 2015). Novi izsledki napeljujejo tudi na to, da otroci, ki nimajo stika z naravnim okoljem, tudi v odrasli dobi nimajo interesa za obiskovanje naravnega okolja. S tem so tudi prikrajšani za fizične in čustvene prednosti takega okolja. Učenje zunaj je tudi pomemben člen v procesu vseživljenjskega učenja, zdravja, blaginje in ekološko usmerjene družbe (O’Brien, 2009).
Slaba kakovost zraka ima močne negativne posledice pri ljudeh, ki so dovzetni za bolezni dihal ter srca in ožilja. Raziskava v šolah na območju Los Angelesa je pokazala, da je pri otrocih, ki živijo v predelih z visoko vsebnostjo NO2, razvoj pljuč za 10 % nižji kot pri ostalih. Ugotovili so tudi, da otroci na področjih z veliko vsebnostjo ozona (O3), ki je del produkta prometnih emisij, večkrat manjkajo v šoli. Kljub rednemu igranju raznih športov in preživljanju časa zunaj hiše je bila pri otrocih v teh skupnostih zaradi slabe kakovosti zraka večja verjetnost, da zbolijo za astmo (Every child’s future matters, 2010).
Gozd in prosta igra v njem prinašata pozitivne rezultate in priložnosti za celostni razvoj otroka. Najbolj opazne možnosti za napredek so na področjih motorike ter kognitivnega in
- 9 -
socialnega razvoja (Kos, 2015; O’Brien, 2009). S tveganjem in nevarnostmi, ki prežijo v gozdu, otrok razvija svojo samozavest, nevarnosti pa premaguje po svojih zmožnostih.
Naravno okolje ponuja tudi veliko dražljajev na čutnem, kreativnem in kognitivnem področju.
Veliko je srečevanja z novimi predmeti, opazovanja, domišljijske igre ter večnamenske uporabe predmetov (Kos, 2015). Naravna igrišča omogočajo svobodne gibalne aktivnosti in razvoj domišljije, kar prinaša določene zdravstvene prednosti, na drugi strani pa so s tem otroci izpostavljeni kontrolirani nevarnosti. V primerjavi z ostalimi zunanjimi okolji zagotavlja gozd dokaj primeren prostor za učenje varnosti in tveganja (Woods for learning strategy, 2009). Na življenje, polno nevarnosti, lahko otroka pripravimo le tako, da ga naučimo presoditi, kaj je zanj nevarno. Seveda smo odgovorni za otrokovo zdravje in varnost, a zavijanje v vato otroku ne koristi. V naravi je lahko veliko stvari in situacij nevarnih, prav zaradi tega pa je obisk v naravo potreben. S tem bomo otroka naučili stvari, ki jih potrebuje za lastno varnost. Ob vsaki poškodbi se nauči, da bo moral biti naslednjič previdnejši. Naša naloga je samo biti v bližini in biti pripravljeni posredovati, da se otroku ne pripeti kaj hujšega (Danks, 2007).
O’Brien (2009) navaja, da so zdravniki našli kar nekaj stvari, ki so se izboljšale pri otrocih, ki so obiskovali gozdni vrtec. Mednje spadajo boljša samopodoba in samozaupanje, izboljšane socialne veščine, razvoj jezikovnih in komunikacijskih spretnosti, izboljšanje motivacije in koncentracije. Tako okolje pripomore k otrokovemu razumevanju in znanju ter izboljšuje njegovo motoriko. Otroci uporabljajo naravo kot vznemirljiva igrišča, ki nudijo veščine plezanja, skakanja, skrivanja in guganja. Narava ponuja tudi priložnosti za pustolovščine in izkušnje, ki pripomorejo h krepitvi samozavesti in poguma (Danks, 2007).
Otroci si med seboj izmenjujejo različne predmete in materiale. Poleg tega se svobodno igrajo, neodvisno od odraslih, ob tem pa jih vodijo pravila, ki spodbujajo timsko delo. Tako se med seboj povežejo ob nalogah, ki zahtevajo več kot en par rok, ob tem pa se učijo, kaj vse lahko dosežemo s skupinskim delom. Za doseganje timskih ciljev pa je potreben tudi uspešen dogovor. Raziskava je pokazala, da so si otroci, ki sprva niso bili popolnoma prepričani vase, pomoč najprej poiskali s sodelovanjem z drugimi otroki. (O’Brien, 2009). V gozdu se otroci z določenimi stvarmi in izkušnjami srečajo prvič v življenju. To jih dodatno navdušuje in očara.
Otroci tako z raziskovanjem narave spodbujajo svojo prirojeno radovednost. Odrasli lahko z opazovanjem sledijo, kaj otroke pritegne, po potrebi »ustvarijo« probleme in jim potem dovoljujejo, da jih sami rešujejo. Nenasitna želja po radovednosti in raziskovanju vodi do novih vprašanj in odkritij, vse skupaj pa pripomore k otrokovi večji motivaciji (O’Brien,
- 10 -
2009). Otroci nalogam in težavam, ki si jih sami ustvarijo, posvečajo več časa in se nanje tudi bolj osredotočijo (O’Brien, 2009). Ob udejstvovanju pri naravoslovnih dejavnostih hkrati spoznavajo tudi sebe, svoje telo in zmožnosti. Občutek prostora jim pomaga tudi pri gibalnem razvoju (Bahovec idr., 1999). Vzgojitelji ugotavljajo, da so otroci v naravi bolj veseli, umirjeni in povezani, večkrat pa pride do izraza tudi medsebojna pomoč (O’Brien, 2009).
Fjørtoft (2001) je ugotovil, da so otroci, ki so se igrali v gozdu, postali presenetljivo bolj spretni na robustnem in neravnem terenu kot otroci, ki niso obiskovali gozda. Velika razlika je bila opazna tudi pri gibalnem testu, ki so ga opravili pred in po obdobju, preživetem v gozdu. Rezultati so bili pri večini nalog občutno boljši. Daljše obdobje rednega obiskovanja določenega naravnega okolja je pogoj, da se prosta igra z obiski nadgrajuje in postaja vse bolj ustvarjalna in kvalitetna. Otroci se od začetnih »varnih kotičkov«, ki so jim najbolj domači, kasneje podajo na nova, vedno bolj drzna raziskovanja. Nemalokrat se pripeti, da »varne kotičke« tudi zamenjajo, saj odkrijejo nove, ki so veliko bolj zanimivi in skrivnostni. S tem nastajajo nove interakcije z naravnimi materiali, rastlinami in nenazadnje tudi med otroki samimi (Kos, 2015). Fjørtoft (2001) je prišel do spoznanja, da so bili otroci, ki so se igrali v naravnem okolju, bolj motorično aktivni v primerjavi z otroki, ki so se igrali na vrtčevskih igriščih.
- 11 -
1.3 GIBANJE IN IGRA V NARAVI
Med primarne potrebe otroka uvrščamo tudi igro in gibanje. Slednje je povezano z zaznavanjem samega sebe, okolice, prostora in časa. Gibalni razvoj se že v prvih letih življenja od preprostih gibanj razvije v sestavljene in zahtevnejše športne dejavnosti.
Predšolski otroci najlažje pridobivajo gibalne izkušnje preko iger, ki polnijo njihovo veselje in zadovoljstvo (Bahovec idr., 1999). V predšolskem obdobju sta igra in gibanje nepogrešljiva in najpomembnejša dejavnika za oblikovanje zdravega in varnega okolja. Za otroka sta osnovna in naravna potreba, ki sta med seboj tesno prepletena (Mutnica, 2015). Otrok svet raziskuje, spoznava in dojema preko gibanja, s tem pa odkriva tudi lastno telo in njegove zmožnosti.
Otrok preko različnih dejavnostih na prostem razvija gibalne sposobnosti ter usvaja nekatere gibalne koncepte. Pri iskanju načinov in poti reševanja gibalnih nalog izrazi tudi svojo ustvarjalnost, čustva in občutja (Marjanovič Umek, 2001).
Igra daje otroku možnost učenja, prilagajanja, gibanja in čustvenega odziva, hkrati pa je tudi način, preko katerega se lahko druži z ostalimi in razvija svoj govor. Vsak predmet, s katerim manipulira, lahko postane igrača. Pomembno je, da si jo izbere sam. Predmeti oziroma igrače spodbujajo telesni in miselni razvoj. (Novak, 2013). Prosta igra, ki sloni na otrokovi pobudi, da jo vodi sam in ob tem vgrajuje nova spoznanja, zavzema pri otroku pomembno mesto.
Seveda mu pri zagotavljanju ustreznega učnega okolja lahko veliko pripomorejo tudi odrasli s spodbujanjem in podpiranjem pri učenju (Kos, 2015). Pozitiven vpliv igre v naravi je čutiti tudi pri gibalni aktivnosti in zdravju (Woods for learning strategy, 2009). Ob pogostem stiku otroka z naravnim okoljem se igra vse bolj razvija, s tem postaja vedno bolj kompleksna in ustvarjalna. Prosta igra v takšnem okolju prinaša številne priložnosti za napredek na vseh ravneh otrokovega razvoja. Spodbuja nastanek in razvoj igre, vzporedno pripomore k učenju in kognitivnemu razvoju, vse to pa poteka z otrokovo lastno iniciativo (Kos, 2015).
Stroka si je enotna, da je vključevanje gibalnih in športnih dejavnosti v otroštvu in mladosti zelo pomembno, saj lahko otrok svoje gibalne sposobnosti nadgradi v gibalne koncepte, s tem pa usvoji miselne in vedenjske vzorce, ki se lahko prenesejo v odraslo dobo. Iz najnovejših raziskav pa je razvidno, da ima vse več otrok težave s pomanjkanjem vzdržljivosti in slabšim razvojem nekaterih mišic telesa (Mutnica, 2015). V naravnem okolju lahko otrok doživi okolico z neposredno izkušnjo in ta mu ob tem daje občutek svobode. S tem mu omogoča veliko prostora za prosto gibanje, kar je eden od elementov, ki jih potrebuje za telesni in duševni razvoj. Spodbuja gibalne sposobnosti in boljšo kontrolo gibov (Kos, 2015). Fjørtoft
- 12 -
(2001) ugotavlja, da so otroci, ki so se igrali v gozdu, postali presenetljivo boljši na robustnem in neravnem terenu kot otroci, ki gozda niso obiskovali. Velika razlika je bila opazna tudi pri gibalnem testu, ki so ga opravili pred in po obdobju, preživetem v gozdu, saj so bili rezultati pri večini nalog občutno boljši.
Otrokom je potrebno preko pozitivnih spodbud vsakodnevno omogočiti gibalne dejavnosti v prostoru in na prostem. Igra in gibanje močno prispevata pri intelektualnem, socialnem in emocionalnem razvoju (Bahovec idr., 1999). V predšolskem obdobju sistematična in celostna gibalna dejavnost ne vpliva samo na ustrezen telesni razvoj in gibalne sposobnosti, pozitivni vplivi se kažejo tudi na kognitivnem, čustvenem in socialnem področju (Frankič, Bukovnik in Purg, 2015). Zaslediti je tudi, da je groba motorika otrok, ki so dnevno udeleženi pri aktivnostih v naravi, izboljšana, saj se po terenu lažje gibljejo in so kos raznim telesnim izzivom (Fjørtoft, 2001). Preko aktivnosti v naravi omogočamo otroku enkratne gibalne izkušnje. S tem se zavedajo svojega telesa in ga spoznavajo, prav tako pa tudi njegove gibalne sposobnosti (Agrež Franko, 2015). Mutnica (2015) pravi: »Gibalna dejavnost otrok je sestavni del zdravega načina življenjskega sloga in pomembno pripomore k oblikovanju vedenjskih vzorcev, ki vplivajo na zmanjšano tveganje za pojav številnih bolezni.« (str. 157).
- 13 -
2. EMPIRIČNI DEL
2.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Pri konceptu in sistemu predšolske vzgoje v vrtcih pa tudi pri načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževanja se vsi vpleteni naslanjajo na nacionalni dokument Kurikulum za vrtce. V njem med drugim zasledimo tudi dve področji dejavnosti – gibanje in naravo. Na področju gibanja lahko med globalnimi cilji zasledimo omogočanje in spodbujanje otrok pri gibalnih dejavnostih ter doživljanje ugodja v gibanju. Ob tem je otrokom treba omogočiti spoznavanje in razvijanje njihovih gibalnih sposobnosti. Poudarek pa je tudi na zavedanju lastnega telesa in pridobivanju zaupanja vanj. Med globalnimi cilji na področju narave pa najdemo doživljanje ter spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih. Pri otrocih je potrebno razvijati naklonjen, spoštljiv in odgovoren odnos do žive in nežive narave, vpleteno pa je tudi spoznavanje lastnega telesa, življenjski cikel ter zdrav in varen način življenja (Bahovec idr., 2010).
Gibanje daje otroku veliko pozitivnih občutkov, kot so ugodje, varnost, veselje ... Z gibanjem otrok nenehno raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe, zaznava in odkriva svoje telo ter položaj telesa in njegovih delov glede na okolico. Neprestano preizkuša zmogljivost telesa, razvija nove spretnosti in gradi zaupanje vase. Gibalni razvoj je v ospredju in je najintenzivnejši predvsem v prvih letih življenja (Marjanovič Umek, 2001).
F. Danks (2007) pojasnjuje pomen pestrosti narave, v kateri je veliko prostora za raziskovanje, skrivanje, plezanje, tveganje, krepitev samozaupanja in nenazadnje domišljijo.
Otroci kaj kmalu odkrijejo nove čudežne in vznemirljive stvari, če jim je le ponujena priložnost. Najmanjši list, veja, žuželka ali gromozansko drevo lahko postane nova dogodivščina. Prav gotovo je narava tudi polna nevarnosti, ki prežijo na otroka. Vendar lahko otrok večinoma sam presodi, kaj je zanj nevarno, zato to ni primeren razlog za preprečevanje igre v naravi. Najprej moramo pomisliti na pustolovščine, presenečenja in izkušnje, ki jih otrokom ponuja to okolje, saj s tem pomagamo krepiti otrokovo samozavest in mu vlivamo pogum.
M. Kos (2015) ugotavlja, da so redni stiki z naravo v zgodnjem otroštvu zelo pomembni, saj jim dajejo občutek svobode, prostornosti in hkrati neposredno izkušnjo. Prav tako spodbujajo njihov gibalni razvoj in pripomorejo k boljši kontroli gibov. Zaradi privlačnosti in zanimivosti
- 14 -
okolja otroci po večini uživajo v igri na prostem, kjer so brez težav zmožni samostojne igre. S tem prinaša prosta igra priložnosti za napredek na različnih razvojnih področjih in izhaja iz otrokove lastne iniciative.
Gibanje in igro lahko opredelimo kot eno najpomembnejših dejavnosti za oblikovanje varnega in zdravega okolja za otroka. Gre za naravni potrebi, ki sta predvsem v predšolskem obdobju nepogrešljivi, prepleteni in nerazdružljivi (Mutnica, 2015).
Ob prebiranju literature sem uspel zaslediti le redke raziskave o vplivih igre v naravnem okolju oziroma vrtčevskem igrišču na gibalno aktivnost in dejavnosti predšolskih otrok (npr.
Fjørtoft, 2001; Cosco, Moore, Islam, 2010). Ker gre za razmeroma slabo raziskano področje, sem si želel to področje podrobneje raziskati.
2.2 RAZISKOVALNI CILJI
Glavni cilj raziskovalne naloge je primerjava aktivnosti predšolskih otrok med dvema različnima okoljema, in sicer vrtčevskim igriščem ter gozdom. Pri tem sem se osredotočil na razlike in podobnosti pri aktivnostih ter morebitne razlike le-teh glede na spol. Med cilje sem vključil tudi merjenje celotne razdalje opravljene poti med aktivnostmi ter njihovo povezanost glede na okolje in spol.
2.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. V čem se aktivnosti predšolskih otrok razlikujejo v naravnem in vrtčevskem okolju?
2. V katerem izmed okolij so otroci opravili daljše razdalje med aktivnostmi?
3. Ali je kakršnakoli razlika v gibanju in dejavnostih v različnih okoljih glede na otrokov spol?
2.4 RAZISKOVALNA METODA
2.4.1 VZOREC
V raziskovalni vzorec sem zajel predšolske otroke, stare od štiri in pol do pet in pol let iz skupin Čebelice in Metuljčki tolminskega vrtca Ilke Devetak Bignami. Obe skupini sta locirani v zunanji enoti OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki ima varno pot do gozda. Od 20 otrok je 6 deklic in 14 dečkov.
- 15 - 2.4.2 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
Otroke sem dvakrat peljal v dve različni okolji. Kot prvo okolje sem izbral igrišče, ki je del športnega parka, drugo pa je ograjen učni gozdiček. V posameznem okolju sem vsakič opazoval štiri naključno izbrane otroke. Vpisal sem jih v tabelo in označil, v katerem okolju sem jih opazoval. Nato sem jih opremil z napravo Garmin, ki je merila otrokovo opravljeno pot. Hkrati sem otroke tudi opazoval in si v dnevnik dejavnosti zapisoval, kaj vse počnejo med prosto igro. Skupaj sem tako v vsakem okolju izmeril in opazoval 20 otrok. Čas posameznega merjenja in opazovanja sem omejil na 20 minut, ob tem pa dodal pred začetkom in po koncu merjenja petminutni dodatni čas, da sem pridobil kar najbolj objektivne rezultate.
2.4.3 UČNI GOZDIČEK
Prostor je ograjen z leseno ograjo. Teren je razgiban, na sredini je hribček. V njem rastejo visoka drevesa, nekaj je tudi večjih grmov in podrastje. Po celotnem terenu so razpredene poti. Prostor zajema okoli 500 m2. V njem so postavljene opazovalnica, lesena hiška, miza, tri klopce in učne table z imeni dreves.
Slika 1. Učni gozdiček
2.4.4 VRTČEVSKO IGRIŠČE
Igrišče je v neposredni bližini vrtca; je del športnega parka Brajda ter zajema okoli 400 m2. Na igrišču so peskovnik, konjiček na vzmet, veliko kovinsko ogrodje, dva različno visoka
- 16 -
drogova, vrtiljak, gugalnica, velik tobogan, hribček, veliko plezalo, dve klopci in igralo, sestavljeno iz manjšega tobogana, mostu in plezal. Teren je razen majhnega hribčka raven.
Slika 2. Vrtčevsko igrišče
2.4.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Obdelavo podatkov sem izvedel s programom Microsoft Office Excel. S tem programom sem analiziral količino aktivnosti, izračunal aritmetično sredino in standardni odklon skupnega gibanja ter gibanja glede na spol.
Predhodno sem z uporabo programa MikroTrack obdelal datoteke iz naprav Garmin. Pri tem sem se osredotočil na grafa, ki prikazujeta dolžino poti glede na čas in hitrost gibanja. S programoma Adobe Photoshop CS6 in Slikarjem sem dobljene grafe za lažjo interpretacijo tudi vizualno obdelal.
- 17 -
3. REZULTATI Z INTERPRETACIJO
3.1 AKTIVNOSTI OTROK V NARAVI IN VRTČEVSKEM OKOLJU
Osnovni namen diplomske naloge je bil vpogled v aktivnosti otrok v gozdu in na vrtčevskem igrišču. Predvideval sem, da se aktivnosti razlikujejo, saj imamo na primer na vrtčevskem igrišču igrala, ki jih v gozdičku ni. Zbral sem čim več informacij o dejavnostih v obeh okoljih in jih nato primerjal. Zapisoval sem vse opažene aktivnosti, ki so jih posamezniki opravili med opazovanjem. Po zaključku opazovanj sem napravil tabelo vseh zabeleženih aktivnosti.
Pri tem nisem upošteval večkratne ponovitve iste aktivnosti pri opazovanem otroku. Rezultate sem nato vnesel v program Microsoft Office Excel in oblikoval primeren graf.
Tabela 1. Aktivnosti otrok glede na okolje (v odstotkih)
Zap. št. Kategorija aktivnosti Gozd Igrišče
1. Igra s predmeti 75 15
2. Lovljenje 65 55
3. Skrivanje 5 0
4. Plezanje na podrto deblo 20 0
5. Igra v gozdni hiški 30 0
6. Opazovanje 20 20
7. Raziskovanje 30 40
8. Mali tobogan* 0 60
9. Veliko plezalo 0 75
10. Gugalnica 0 35
11. Konjiček 0 15
12. Veliki tobogan 0 30
13. Peskovnik 0 5
14. Vrtiljak 0 30
15. Obisk hribčka 0 10
16. Kovinsko ogrodje 0 45
17. Drogova 0 10
*Ob malem toboganu sta tudi plezalo in most.
- 18 -
Slika 3. Mali tobogan
Slika 4. Aktivnosti otrok glede na okolje (v odstotkih).
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 %
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
Gozd Igrišče
- 19 -
Na vrtčevskem igrišču prevladuje uporaba igral, v gozdu pa jih zamenjajo naravni predmeti.
Velika razlika med okolji je vidna pri igranju z uporabo predmetov. V gozdu se s predmeti igra večina otrok, na igrišču pa le okoli 15 % otrok pri igri uporablja predmete. Vzrok je najverjetneje v osiromašenosti igrišča z naravnimi materiali, ki bi jih otroci lahko uporabljali pri svoji igri.
Želja po raziskovanju je tako v gozdu kot na igrišču primerljiva (slabih 50 % otrok). Z opazovanjem igre otrok na vrtčevskih igralih (tabela 1 in slika 4, kategorije 8–17) sem želel odgovoriti na vprašanje, ali so katera igrala med otroki bolj priljubljena kot druga. Otroci so se največkrat igrali na velikem igralu in sklopu igral pri malem toboganu. Predvidevam, da je k temu pripomogla večfunkcionalnost igrala.
Slika 5. Raziskovanje gozdnih tal.
- 20 -
Slika 6. Igranje na vrtčevskem igrišču.
3.2 STOPNJA AKTIVNOSTI OTROK GLEDE NA OKOLJE
Ob pripravi empiričnega dela sem se spomnil, da bi bilo mogoče pri posamezniku opazovati tudi stopnjo aktivnosti v enem in drugem okolju. Poleg raznolikosti aktivnosti sem v opazovanje vključil tudi dolžino opravljene poti med izvajanjem aktivnosti. Zanimalo me je predvsem, ali je kakšna razlika med dolžino opravljene poti pri posameznem otroku glede na okolje, v katerem izvaja aktivnosti. Za ta namen sem opazovanim otrokom namestil napravo Garmin, ki je merila opravljeno pot. Ob koncu opazovanj sem vse datoteke gpx. obdelal s spletnim programom MikroTrack. Za dolžino opravljene poti sem uporabil graf distance depending on time, kjer sem od dolžine pri zaključku opazovanja odštel dolžino pri začetku opazovanja in tako dobil opravljeno pot med aktivnostmi v času opazovanja. Rezultate sem nato vnesel v program Microsoft Office Excel in oblikoval graf, ki primerja razdalje opravljene poti v obeh okoljih pri vsakem otroku posebej.
- 21 -
Tabela 2. Dolžina opravljene poti glede na okolje in spol (v kilometrih)
Dečki Gozd Igrišče Deklice Gozd Igrišče
F 1 1,35 0,6 D 1 0,25 0,55
F 2 0,6 0,35 D 2 0,75 0,5
F 3 1,5 0,7 D 3 0,61 0,4
F 4 0,55 0,5 D 4 0,9 0,75
F 5 0,75 0,4 D 5 0,41 0,15
F 6 0,32 0,35 D 6 0,26 0,45
F 7 0,2 0,18
F 8 0,3 0,37
F 9 0,5 1
F 10 0,35 0,5 F 11 2,25 0,45 F 12 0,85 0,7 F 13 0,29 0,4
F 14 1,2 0,6
Slika 7. Opravljena pot posameznika glede na okolje.
Na sliki 7 nas najprej pritegne razgibanost obeh odsekov. Ob vsej raznolikosti pa je v grafu moč opaziti, da je večina otrok daljšo pot opravila v gozdu, kar nakazuje, da jim ponuja več spodbud za gibanje.
0,00 km 0,50 km 1,00 km 1,50 km 2,00 km 2,50 km
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
Gozd Igrišče
- 22 -
Slika 8. Povprečna vrednost in standardni odklon za opravljeno pot glede na okolje (v kilometrih).
Iz slike 8 je razvidno, da so otroci med igro v gozdu v povprečju prehodili 0,2 km daljšo pot kot med časovno enakovredno igro na vrtčevskem igrišču. Vrednosti standardnega odklona nakazujejo, da so na igrišču vsi otroci prehodili podobne razdalje, kar je lahko odraz enoličnosti igralnih vzorcev v strukturiranem okolju. Razlike v prehojenih razdaljah med igro v gozdu so večje, kar je lahko posledica večje raznolikosti, nepredvidljivosti in nevsiljene strukture igre v naravi, ob čemer pridejo bolj do izraza otrokova iznajdljivost, sposobnost reševanja problemov, domišljija ter optimalnejši izkoristek širšega spektra otrokovih sposobnosti.
0,00 km 0,20 km 0,40 km 0,60 km 0,80 km 1,00 km 1,20 km 1,40 km
Gozd Igrišče
Povprečje
- 23 -
3.3 RAZLIKE AKTIVNOSTI GLEDE NA SPOL
Zanimalo me je tudi, ali je kakršnakoli vidna razlika v aktivnostih glede na spol otroka.
Slika 9. Povprečna vrednost in standardni odklon za opravljene poti glede na okolje in spol (v kilometrih).
Slika 9 nam prikazuje, da so dečki v povprečju v gozdu opravili občutno daljšo pot kot deklice. Opazimo lahko tudi, da se v primerjavi z vrtčevskim igriščem pri dečkih močno poveča gibanje v gozdu, medtem ko sta pri deklicah vrednosti dokaj blizu.
Želja po raziskovanju me je vodila do vprašanja, kakšne so podobnosti in razlike posameznih aktivnostih glede na spol. Poleg tega sem želel videti, katere predmete pri igri največkrat uporabljajo ter kakšna je razlika pri načinu lovljenja, opazovanja in raziskovanja.
Tabela 3. Podrobnejša analiza določenih aktivnosti.
Gozd Igrišče Zap. št. Kategorija aktivnosti Dečki Deklice Dečki Deklice
1. Igranje z drevesnimi listi 0,0 50,0 0,0 0,0 2. Igranje s plodovi in semeni 14,3 33,3 0,0 0,0
3. Igranje s palicami 64,3 50,0 0,0 0,0
4. Igranje s kamni 28,6 16,7 14,3 16,7
5. Gradnja iz naravnih materialov 7,1 0,0 0,0 0,0 6. Lovljenje na simbolni ravni* 50,0 33,3 0,0 0,0
7. Navadno lovljenje 28,6 33,3 57,1 50,0
8. Skrivalnice 0,0 16,7 0,0 0,0
0,00 km 0,20 km 0,40 km 0,60 km 0,80 km 1,00 km 1,20 km 1,40 km 1,60 km
Gozd Igrišče
Dečki Deklice
- 24 -
9. Opazovanje drugih otrok 7,1 0,0 14,3 33,3
10. Opazovanje okolice 14,3 16,7 0,0 0,0
11. Raziskovanje dreves 0,0 0,0 14,3 0,0
12. Raziskovanje grmovja 14,3 0,0 14,3 16,7
13. Raziskovanje tal 28,6 0,0 7,1 33,3
14. Plezanje po podrtem deblu 21,4 16,7 0,0 0,0
15. Igranje v gozdni hiški 21,4 16,7 0,0 0,0
16. Igranje okoli gozdne hiške 14,3 0,0 0,0 0,0
*lovci in volkovi, indijanci in princese
Slika 10. Podrobnejša analiza določenih aktivnosti (v procentih).
Iz tabele 3 in slike 10 je razvidno, da otroci v gozdu uporabljajo predmete, predvsem palice.
Iz grafa je razvidno, da imajo deklice raje liste, plodove in semena, dečki pa palice in kamenje. To zanimivo opažanje bi lahko podkrepilo razmišljanje, da pri izbiri predmeta vplivajo tudi drugi dejavniki, kot sta oblika in njegov videz. Pri uporabi kamenja je razvidno, da jih dečki raje uporabljajo v gozdu, pri deklicah pa pri tem ni velike razlike med okolji. V gozdu je tudi zaslediti otrokovo željo po gradnji iz naravnih materialov, kar nakazuje na ustvarjalno igro.
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 %
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.
Gozd dečki Gozd deklice Igrišče dečki Igrišče deklice
- 25 -
Pri lovljenju (kategorije 6, 7, 8) lahko vidimo, da se tako deklice kot dečki pogosteje lovijo v gozdnem okolju. V obeh okoljih pa je zanimanje za lovljenje večje pri dečkih. Opazimo lahko, da se na igrišču izvaja samo navadno lovljenje, medtem ko se je v gozdu razvilo tudi simbolno lovljenje pa tudi skrivalnice. Otroci so se med seboj igrali lovce in volkove ter indijance in princese. Razlog je verjetno v pestrejšem gozdnem okolju, ki hitreje spodbudi otrokovo domišljijo.
Okolje spremeni tudi način opazovanja. Analize so pokazale, da se deklice večkrat posvetijo opazovanju na igrišču kot v gozdu, dečki pa ravno obratno. Pri obeh je ta odstotek nizek. V gozdu so otroci bolj usmerjeni v opazovanje okolice, na igrišču pa se opazovanje usmeri na druge otroke.
Opazimo lahko tudi, da so bili otroci predvsem osredotočeni na raziskovanje prostora v neposredni bližini (npr. gozdna tla, listi na grmu itn.). Domnevamo, da otroci v tej starosti še niso toliko dovzetni za sprejemanje oddaljene okolice ali pa jih je okolica v bližini toliko bolj prevzela in zamotila.
3.4 ANALIZE Z NAPRAVO GARMIN
Namen diplomske naloge je bil primerjati aktivnosti otrok v gozdu in na vrtčevskem igrišču.
Ob tem sem želel preveriti, kakšne dolžine poti opravijo v obeh okoljih ter kakšne so razlike glede na otrokov spol.
Ob analizi grafov, pridobljenih z napravo Garmin (slika 11), sem dobil še nekaj omembe vrednih rezultatov, ki sem jih primerjal glede na okolje. Za vsak graf sem analiziral:
1. hitrosti gibanja ter si zabeležil število izstopajočih vrhov grafa (hitrosti nad 6 km/h) in njihovo porazdelitev po grafu,
2. število daljših mirovanj (nad 30 sekund), 3. najvišjo hitrost ter
4. naraščanje oziroma padanje intenzivnosti gibanja v opazovanem časovnem intervalu.
- 26 -
Slika 11. Primer obdelave grafov, pridobljenih s programom MikroTrack.
- 27 -
Slika 12. Število izstopajočih vrhov (hitrosti nad 6 km/h).
Slika 13. Število daljših obdobij mirovanja (čas nad 30 sekund) pri otrocih.
Zanimalo me je, kako pogosto je bila v časovnem intervalu v posameznem okolju zabeležena presežena hitrost gibanja 6 km/h (slika 12). Število otrok je bilo v obeh okoljih približno enako. Primerjal sem tudi število otrokovih mirovanj (daljših od 30 sekund) in ugotovil, da je
50%
45%
5%
Večje število najvišjih hitrosti v gozdu Večje število najvišjih hitrosti na igrišču Enako število najvišjih hitrosti pri obeh
10%
75%
15%
Večje število mirovanj v gozdu
Večje število mirovanj na igrišču
Enako število mirovanj pri obeh
- 28 -
število le-teh pri večini otrok večje na igrišču. Na podlagi rezultatov lahko zaključim, da so otroci kljub primerljivim vrednostim v pogostosti hitrih gibanj med aktivnostmi v gozdu manjkrat potrebovali počitek kot na vrtčevskem igrišču.
Slika 14. Vrednosti opaznih razlik med okoljema.
Iz slike 14 je razvidno, da je bila najvišja izmerjena hitrost otrok na vrtčevskem igrišču zabeležena večkrat kot v gozdu, kar pripisujemo značilnostim okolja, kot so ovire (npr.
drevesa, podrast ...) in ravnost terena.
Pri grafih 1.3 in 1.4 (slika 11), ki označujeta opravljeno pot v opazovanem časovnem intervalu, sem pozornost namenil obliki krivulje. Osredotočil sem se na to, ali je bilo gibanje otrok v opazovanem časovnem intervalu enakomerno ali neenakomerno (stopničasta krivulja).
Kot prikazuje slika 14, je bilo gibanje otrok v gozdu po večini enakomerno, na igrišču pa pogosteje neenakomerno.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
enakomerna neenakomerna
Najvišja hitrost Oblika premice
Gozd Igrišče
- 29 -
4. SKLEPI
Narava nas obdaja na vsakem koraku. Kamorkoli se ozremo, vedno se nam pogled ustavi na kakšnem zelenem delu našega obzorja. Vse bolj imam občutek, da so ljudje s tem postali zadovoljni in pozabljajo na vse pozitivne vidike, ki jih pridobijo ob dejanskem obisku narave.
Sprijaznili so se z urbanim naseljem in umetno ustvarjenimi zelenimi površinami, ki jih obdajajo.
Zavedanje o pomembnosti naravnega okolja za otrokov razvoj je potrebno prenesti na celotno družbo. Posebno vlogo pri tem imajo vzgojitelji in učitelji oziroma vzgojno-izobraževalne institucije. Vzgojitelji predšolskih otrok se moramo zavedati, da je potrebno otroke redno voditi v naravno okolje, kot je gozd, ali pa gozdno okolje poustvariti na vrtčevskem igrišču.
Gozdovi ponazarjajo zapletenost trajnega razvoja in podnebnih razmer ter so vezni člen med lokalnim in širšim okoljem. (Woods for learning strategy, 2009).
V diplomski nalogi sem se želel prepričati o pomembnosti in vplivih gozda na otrokov razvoj in ugotoviti njegove prednosti glede na vrtčevsko igrišče. V raziskavi me je zanimalo, kako se otrokova igra razlikuje v gozdnem in vrtčevskem okolju. Ker sem imel možnost uporabe naprave Garmin, sem želel primerjati tudi opravljeno pot, ki jo otrok naredi med igro.
Zanimale so me tudi razlike med spoloma. Pri zbiranju podatkov sem se naslonil na metodo opazovanja in uporabo naprave Garmin, ki je beležila opravljeno pot in mi podala podatke v obliki zemljevida in grafov.
Glavni namen diplomske naloge je bil odgovoriti na vprašanje, v čem se aktivnosti predšolskih otrok razlikujejo v naravnem in vrtčevskem okolju. Želel sem ugotoviti, ali sta si okolji dovolj podobni, da bi kvalitete obiska gozda lahko nadomestila otrokova aktivnost na vrtčevskem igrišču. Raziskava je pokazala, da se aktivnosti otrok v primerjanih okoljih razlikujeta. Razvidno je, da ponuja gozdno okolje z naravnimi predmeti in razgibanosti boljšo motivacijo za razvoj igre, bodisi v obliki lovljenj ali igre z naravnimi materiali. V gozdu najdemo veliko objektov in predmetov, s katerimi lahko otroci ustvarjalno manipulirajo, vrtčevsko igrišče je na tem področju bolj osiromašeno. Otroci so v gozdu opazovanje bolj usmerjali v okolico, na vrtčevskem igrišču pa na osebe. Titman (1994, v Kos, 2015) razlaga, da naj bi otrokom tradicionalna igrišča predstavljala bolj dolgočasno okolje kot narava, kar moja raziskava potrjuje.
- 30 -
Raziskal sem tudi, v katerem okolju so otroci opravili daljše razdalje med aktivnostmi, zanimalo me je torej, kakšen je gibalni odziv otrok v obeh okoljih. Prišel sem do zaključka, da je sicer to zelo odvisno od otrok, kljub temu pa so otroci v povprečju napravili daljše razdalje v gozdu. Fjørtoft (2001) ugotavlja, da gozdno okolje stimulira igro in učenje, ki pripomoreta k boljšemu razvoju otrokove motorike.
Radovednost me je usmerila tudi na vprašanje o morebitnih razlikah v gibanju in aktivnostih v različnih okoljih glede na otrokov spol. Povzamem lahko, da so tudi glede na spol opazne razlike. V gozdu se to opazi pri vrsti predmetov, s katerimi se igrajo, ter načinu lovljenja.
Dečki se v povprečju več gibljejo kot deklice ne glede na okolje. Kljub temu da Fjørtoft (2001) v članku navaja, da ni opaznih razlik pri rezultatih testov glede na spol, lahko iz analiz vidimo, da so v gozdu dečki bolj aktivni kot deklice.
Pri analizi grafov gibanja je pri posameznem otroku najprej moč opaziti veliko razliko v dolžini opravljene poti med obema okoljema, kar nas usmeri v razmišljanje, da vsak posameznik določeno okolje dojema na svojstven način. Zato se moramo truditi, da pride otrok v interakcijo s čim bolj različnimi okolji. Dejstvo pa je, da ponuja gozd na gibalnem področju večjo motivacijo za gibanje, saj so dolžine, ki so jih otroci opravili v povprečju, daljše kot na vrtčevskem igrišču. Poleg tega potrebujejo manj počitka, ta pa je v večini primerov tudi krajši. Glede na spol pa se opazi razlika pri opravljenih razdaljah. Dečki so v povprečju v gozdu napravili očitno daljše razdalje kot na igrišču, pri deklicah pa razlika ni tako očitna. Vprašanje je, zakaj je temu tako in kateri dejavniki v predhodnem razvoju pripeljejo do tega. Ena od pomembnih ugotovitev je tudi, da je gibanje v gozdu pri večini otrok bolj enakomerno kot na igrišču. V povezavi z atletiko in tekom bi to lahko nakazovalo na bolj vzdržljivostno vadbo v gozdu ter bolj eksplozivno vadbo na igrišču. Škof, Tomažin, Dolenec, Marcina in Čoh (2010) navajajo, da ima vzdržljivostni tek poleg atletske discipline tudi širši pomen. Razvija namreč temeljne človekove vrednote, kot so vztrajnost, potrpežljivosti in delovne navade. Prav zaradi tega ima velik vzgojni učinek, poleg tega pa je tudi nenadomestljiv člen zdravega načina življenja.
Veliko je dejstev, da otroku naravno okolje omogoča celostni razvoj na vseh področjih. Lahko mu nudi varno in mirno okolje, v katerem pa je veliko izzivov in kontroliranih nevarnih situacij, s katerimi gradi svojo osebnost. Otroka je potrebno usmeriti v aktivno delovanje za ohranitev okolja in narave ter mu omogočati vključevanje le-te v vsakdanje življenje (Bahovec idr., 1999).
- 31 -
Na koncu bi dodal nekaj lastnih opažanj in misli za nadaljnjo raziskovanje. Raziskava je temeljila na majhnem vzorcu otrok, zato bi bilo zanimivo izvesti daljša opazovanja pa tudi večje število le-teh, saj sem pri obiskih v gozdu pri otrocih opazil očitne spremembe. V prvih opazovanjih v gozdu se je večina otrok lovila in tekala, kasneje pa so se začeli ukvarjati tudi z okolico. Tudi uporaba predmetov se je z obiski stopnjevala. Od začetnega spoznavanja s predmeti je kasneje prišlo do njihove uporabe v igri. Opazil sem tudi, da si otroci v gozdu hitreje priskočijo na pomoč kot na vrtčevskem igrišču. V gozdu je na primer deček sam pričel nabirati material za postavitev naselja. Ni minilo pet minut, ko sta mu na pomoč priskočila še dva dečka. Tudi deklici, ki je nabirala liste in plodove ter jih zlagala na štor, se je kmalu pridružila druga deklica. Prav gotovo je opazovanje več otrok naenkrat vplivalo na kakovost rezultatov, saj je istočasno spremljanje več kot enega otroka na tako velikem prostoru težavno. Ob tem predvidevam, da mi je kakšna aktivnost tudi ušla izpred oči. V mojem primeru bi moralo gozdno okolje omogočati več plezalnih objektov, s tem bi lahko primerjal tudi plezanje glede na okolje. Predlagam tudi, da se nadaljnje raziskave ciljno usmerijo v gozdno okolje, predvsem v bolj podroben vpogled na aktivnosti, njihovo naravo in vpliv na otrokov razvoj.
- 32 -
5. LITERATURA
Agrež Franko, S. (2015). Gibanje in narava z roko v roki. V M. Željeznov Seničar (ur.), Gibanje in predšolski otrok: VIII. mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih 2015 (str. 231–236). Ljubljana: MiB.
Bahovec, D. E., Bregar, G. K., Čas, M., Domicelj, M., Saje - Hribar, N., Japelj, B., ... Vrščaj, D. (2010). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (druga izdaja). (2010).
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Danks, F. (2007). Igrišča narave: Igre, ročne spretnosti in dejavnosti, ki bodo otroke zvabile ven. Ljubljana: Didaktika.
Every child’s future matters (april 2010). Pridobljeno s http://www.sd- commission.org.uk/data/files/publications/ecfm3_report_w.pdf
Fjørtoft, I. (2001). Early Childhood Education Journal, 29 (2), (str. 111–117).
Frankič, M., Bukovnik, M. in Purg, M. (2015). Telovadimo in igrajmo se skupaj. V M.
Željeznov Seničar (ur.), Gibanje in predšolski otrok: VIII. mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih 2015 (str. 158–164). Ljubljana: MiB.
Kos, M. (2015). Prosta igra predšolskih otrok v gozdu – dejavnost visoke pedagoške vrednosti? V M. Duh (ur.), Okoljska vzgoja in trajnostni razvoj v interakciji z okoljskimi spremembami [elektronski vir]: Znanstvena monografija (str. 125–140). Maribor:
Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru: RIS Dvorec Rakičan.
Krek, J. in Metljak, M. (ur). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni- lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf
O’Brien, L. (2009). Learning outdoora: the Forest School approach. Education 3–1, 37 (1), (str. 45–60).DOI: 10.1080/03004270802291798
Marjanovič Umek, L. (ur.) (2001). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor:
Obzorja.
Matejek, Č. in Planinšec, J. (2010). Gibalne sposobnosti otrok. V B. Šimunič, T. Volmunt in R. Pišot (ur.), Otroci potrebujemo gibanje (str. 45–53). Koper: Univerza na Primorskem:
- 33 -
Znanstveno-raziskovalno središče Koper – inštitut za kineziološke raziskave: Univerzitetna založba Annales.
Mutnica, B. (2015). Gibanje in igra. V M. Željeznov Seničar (ur.), Gibanje in predšolski otrok: VIII. Mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih 2015 (str. 152–157).
Ljubljana: MiB.
Novak, D. (2013). Razvoj igre v predšolskem obdobju. Pridobljeno s http://www.zd- lj.si/zdlj/images/stories/dokumenti/Razvoj%20igre%20v%20predsolskem%20obdobju.pdf Škof, B., Tomažin, K., Dolenec, A., Marcina, P. in Čoh, M. (2010). Atletski praktikum:
didaktični vidiki poučevanja osnovnih atletskih disciplin. Ljubljana: Univerza v Ljubljani:
Fakulteta za šport – inštitut za šport.
Woods for learning strategy (2009). Pridobljeno s http://www.forestry.gov.uk/pdf/
fcfc106.pdf/$FILE/fcfc106.pdf
- 34 -
6. PRILOGE:
PRILOGA 1: Odobritev staršev za udeležbo otroka v raziskavi
Spoštovani!
Sem Aljoša Rejc, študent Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Predšolska vzgoja, ki v letošnjem letu z diplomsko nalogo zaključujem študij.
Na Vas se obračam s prošnjo, ker mi pri tem lahko pomagate tudi Vi. Diplomska naloga se namreč navezuje na predšolske otroke v starosti med 4,5 in 5,5 let iz igralnic Metujčki in Čebelice vrtca Ilke Devetak Bignami Tolmin, kar vključuje tudi vašega otroka.
Namen diplomske naloge je primerjati prosto igro in gibalne vzorce med vrtčevskim igriščem in naravnim okoljem. Na podlagi opazovanja in merjenja gibanja otrok želim poudariti vpliv narave na gibanje pri otrocih. Pri zbiranju in objavi osebnih podatkov otrok bom upošteval njihovo zasebnost in tako uporabljal druge elemente označevanja.
Če mi želite pri nalogi pomagati, Vas prosim, da spodnji obrazec izpolnite in ga posredujete vzgojiteljici, ki je odgovorna za vašega otroka.
Vnaprej se Vam zahvaljujem za vašo pomoč in podporo pri dokončanju diplomske naloge.
Spodaj podpisani _______________________________ dovoljujem, da je moj otrok
__________________________ iz skupine _________________ vključen pri raziskovalnem delu diplomske naloge.
Podpis staršev
